Naša pot po Bolgariji Na uvodni strani smo omenili, da odpotuje naš učiteljski pevski zbor na koncertno turnejo v Bolgarijo, ki bo trajala od 14. do 19. maja. Z zborom potuje njegov predsednik Ivan Dimnik in dirigent Milan Pertot. Vodja zbora je Emil Adamič, vodja tumeje pa Drago Supančič. Da pa se bo naše učitelj9tvo pobliže seznanilo s kraji, ki jrh bodo obiskali naši pevci in pa s potjo, po 'kateri bodo potovali, naj služi naslednji opis. Prva postajica na bolgarski strani je Kalotina. Kalotina. Takoj ob prehodu meje je na levi strani mala dolina, v kateri leži vasica Kalotina. Tod mimo je vodila še izza rimskih časov vojna pot v Konstantinopol. Po nji so krenili tudi križarji v Palestino. Berende. Na desni za Kalotino je vas Berende s starinsko cerkvijo, v kateri so stare religiozne freske. Dragoman. Obmejno mesto. Carinska revizija. Potni listi. • Slivnica. V vasi Aldomirovci blizu Slivnice je spomenik padlim. Bojurište. Osem km od Sofije, na desni ob železniški progi je avionsko pristanišče, ki veže Bolgarijo z zapadno Evropo in orientom. Sofija. V višini 550 m nad morjem ob vznožju Vitoše leži Sofija. Prvotno naselbino Trakijcev je 1. 29. pred Kr. zavzel Licinus Grassus. V drugem stoletju je tu cesar Trajan naselil svoje vojaške veterane in grške trgovce ter naselbini dal ime Ulpia Serdica. Do Konstantina Velikega je imela Serdica privilegij kovanja lastnega denarja. Konstantin, rojen v Nišu (Naissus), je prestavil svojo rezidenco iz Serdice v Bizanc. L. 343. je bil v Serdici koncil, h katerem se je zbralo 170 škofov iz orienta in okcidenta in ki so obsodili krivoverski nauk Arija. Sto let pozneje so Huni mesto do tal razdrli. Justinian I. (507—565) je na ruinah sezidal novo utrjeno mesto. Takrat je bila na najvišjem prostoru mesta sezidana bazilika sv. Sofije, ki je dala poznejšemu mestu tudi ime. L. 809. je bolgarski kan Krum mesto zopet uničil. V času prvega bolgarskega kraljestva (836 —1018) je novo mesto dobilo ime Sredec, ker je ležalo v sredini države. Po smrti zadnjega kralja Ivana Vladislava in propadu I. kraljestva je mesto svoja vrata odprlo Bizantincem. Postalo je izhodišče njihovih vojnih pohodov proti Madjarom. Leta 1194. je bolgarski kralj Asen I. Sredec iztrgal iz bizantinskih rok in mesto se je materialno in kulturno visoko dvignilo. Od leta 1329. se je imenovalo Sofija. Leta 1329. je poskušala turška armada Sofijo s silo zavzeti, toda mesto s 27 vrati, 1700 stolpi in 70.000 strelnicami se je upiralo štiri leta ter je padlo v turške roke le po izdajstvu sofijskega vojvode Janka. Turško gospodstvo je trajalo 430 let. Mesto je propadalo in njegovo prebivalstvo je v 1. 1837. štelo ,komaj 20.000 duš. Šele 1. 1825. počenja bolgarska renesansa. Takrat je bila ustanovljena prva javna šola. 23. decembra 1877. 1. pa je napočil tudi za Sofijo osvobodilni dan. Ruski general Rauch je s svojimi četami slovesno vkorakal v Sofijo. Sofija je največje in najlepše niesto Bolgarije. Danes šteje okoli 320.000 prebivalcev. Po široki aveniji Marija Luiza pridemo v sredino mesta. Čez ozko, največkrat brezvodno rečico Vladajsko je zgrajen most z levjimi figurami in takoj smo v sredini prometa. Konec široke ulice tvori po znanem atentatu 1. 1925. na novo pozidana cerkev Svete Nedelje. Za njo v daljavi je piramida Vitoše. Proti centru mesta je na desni mestna tržnica, za njo okrogla sinagoga španskih Izraelitov. Nasproti tržišča so nasadi. Tam je bilo nekdaj rimsko kopališče. Ob koncu nasadov je široko, rdeče poslopje: mestna kopel. Alkalična mineralna voda ima 47° C. Na voglu Marije Luize in Trgovske ulice je dobro ohranjena mošeja Banja Baši z lepim minaretom. Od cerkve Sv. Nedelje vozijo tramvaji v vse smeri mesta. V bližini trga, proti severu so ostanki drugega rimskega kopališča, ki je bilo pozneje izpremenjeno v krščansko cerkev sv. Gregorija in še kasneje v turško mošejo. V nji so zanimive freske iz 14. in 15. stoletja. Po bulvaru Dondukova in po Trgovski ulici pridemo na trg Aleksandra I., na katerem se nahaja carska rezidenca, stari, a na novo razširjeni in prezidani turški konak. Južno od konaka je mestni vrt, na katerega vzhodni strani je krasno in najmodernejše urejeno mestno gledališče. Zapadno od tnestnega vrta je v starem, rdečem turškem poslopju »Bujuk Djami«, zelo zanimivi arheološki muzej. Na vzhodnem koncu konaka pričenja ulica Carja Osvoboditelja. V stranskem poslopju rezidence se nahaja najbogatejši prirodoznanstveni muzej balkanskega polotoka. Ob strani muzeja, ločena s kratko ulico, stoji prelepa mala ruska cerkev, ena najlepših sofijskih stavb. Nekoliko dalje po ulici proti vzhodu je Oficirski dom, kjer se vrše običajno koncerti, plesi itd. Od tam dalje pridemo na trg Carja Osvoboditelja. V sredini vis-a-vis Sobranju je impozantni spomenik Aleksandra II., bolgarskega osvoboditelja, umetnino je izvršil italijanski kipar Zocchi. Za spomenikom je etnografski muzej. Tam je tudi slavni top iz črešnjevega debla, s katerim so navdušeni in naivni bolgarski revolucijonarji leta 1876. upali armadam Ottomanske države prizadejati mnogo škode. Od trga Carja Osvoboditelja pridemo po prospektu Aleksandra Nevskega k palači zunanjega ministrstva in k Akademiji znanosti. Sredi trga stoji monumentalna cerkev Sv. Aleksandra Nevskega, delo mskega arhitekta Pomeranceva. Zapadno od nje stoji starinska cerkev Sv. Sofije iz 6.—7. stoletja. Za cerkvijo je pokopan bolgarski narodni pesnik Ivan Vazov, južno o-d nje pa je znamenita palača Sv. Sinoda v čistem bolgarskem slogu. Vzhodno ob trgu je državna tiskarna, južno od nje Akademija lepih umetnosti. Severno od državne tiskarne stoji spomenik narodnega heroja Vasilija Levskega, ki so ga Turki leta 1876. v Sofiji obesili. Vzhodno od Sobranja je palača univerzitetskega rektorata. Od tu pridemo na bulvar Ferdinanda, kjer je mavzolej prvega bolgarskega kneza, Aleksandra Battenberga. Nasproti je zoološki vrt. Na koncu bulvara Carja Osvoboditelja pridemo preko Orlovskega mosta v najlepši park Bolgarije »Princ Boris«. Severno od parka sta Vojna akademija in Vojno ministrstvo. — Okolica Sofije. Kakih 9km južno od Sofije ob vznožju Vitoše je vas Bojana, ki je z mestom zvezana s tramvajem in lepo cesto. V cerkvi sv. Pantelejmona je grob carice Eleonore. Krasen razgled na Sofijo. V cerkvi so znamenite freske iz 12. in 13. stoletja. Iz Bojane pelje pot do 30 m visokega vodopada na rebra Vitoše. Južnozapadno od Sofije je izletna točka Bankja, ki je najelegantnejše kopališče Bolgarije. V sezoni vozijo iz Sofije in nazaj ves dan vlaki lokalne železnice. V neposredni bližini mesta so še kopališča: Gornja Banja (41° C), Ovčja kopel, Kniajevo, Pančarevo itd. Turistom nudi izlet na Vitošo (2286 m) mnogo užitka. Koče so sijajno oskrbovane. Sofija — Plovdiv 156 km. Važnejše postaje: Vakarel, Ihtiman, Kostenec Banja, Sarambej, Tatar-Pazardžik. Na levi v smeri vožnje je Balkansko, na desni Rodopsko pogorje. Ob progi je nebroj mineralno - vodnih kopališč. Pri postaji Sararabej zavozi vlak v trakijsko ravnino. Bujna, južna vegetacija kaže, da smo prestopili v toplo podnebje. Od tu vozi ozkotirna proga v defile reke Elli-Dere. TatarPazardžik je dokaj obširno mesto na južnem bregu Marice. Tu se prideluje izvrstno grozdje in mnogo riža. Plovdiv — stari Philippopolis — leži sredi plodovite trakijske ravnine. Mesto se grupira okoli petih sijenitnih gričev, ki se dvigajo strmo iz ravnine. Mesto je bilo vsled svoje gospodarske in strategične lege ob križišču važnih cestnih linij že v prastarih časih izrednega pomena. Sedaj se rado imenuje druga prestolica Bolgarije. Legenda pravi, da so se tu zgodili mitološki čudeži Orieja. V prahistoričnih časih je akropola mesta služila Odrisom, prebivalcem ravnine Marice, kot trdnjava proti krutim Besom iz Rodop. Filip II. Makedonski se je mesta vsled bratomornih bojev izlahka polastil, ga nanovo pozidal in naselil s kolonisti. Njemu na čast je dobilo ime Philippopolis. Iz tega imena so Trakijci naredili Pulpodeva, Slovani Plovdiv. Pod rimskim gospodarstvom je Plovdiv postal glavno mesto Mizije. Cesar Trajan je mesto lepšal ter mu dal začasno ime Ulpia Trimontium, Mark Aurel ga je obdal z močnim zidovjem, čegar sledovi so še danes pod imenom Hissar Kapia med gričema Nebet-Tepe in Džambas-Tebe ohranjeni; Septimij Sever je povzdignil mesto v metropolo Trakije, Caracalla, Heliogabal sta tu proizvajala znamenite igre, Lucijan slavi mesto kot eno izmed najlepših ponosno ležečih med Hemom (Balkan) in Rodopami. V 1. 251. so mesto razdrli Goti, kmalu nato Sarmati, ki jih je pregnal Konstantin Veliki 1. 322. Po vrsti je mesto dobilo potem obisk neljubih gostov: Vizigotov, Atilovih Hunov, Ostrogotov, Avarov, Slovanov in Bolgarov. L. 812. se je mesta polastil bolg. kan Krum, Simeon Veliki pa ga je podjarmil svoji državi. Krvoločni ruski polkovodja Svetoslav je tu poklal 20.000 branifcev mesta. V mestu so počivali Križarji Gottfrieda bouillonskega, tu sta se ustavila Konrad III. in Friderik Barbarossa. Gostoljubje sta plačala z ognjem in mečem. Do 1. 1364. so tu gospodarili Isaak Angelj, boljar Ivanko, flanderski vojvoda Boudoin, Teodor Komnen, Ivan Assen in drugi. Lala Šahin je mesto privojeval Turkotn. Ti so uničili skoro vse lepe zgodovinske stavbe, sami pa zapustili mestu le malo spomenikov, n. pr. mošeje Džumaja in Imaret, ki so vredne ogleda. L. 1928. je potres Plovdiv na po lovico razrušil, vendar pa so meščani škodo hitro popravili. Danes šteje Plovdiv preko 100.000 duš. Mesto, ležeče ob svetovni cesti, ki veže Evropo z Azijo, je bilo eminentno važno trgovsko središče. Ta značaj ima še danes in šteje med prva trgovska bolgarska mesta. Plovdiv tvori tako rekoč ena sama, več kilometrov dolga ulica s kratkimi postranskimi dohodi. Zanimiv je arheološki muzej s prahistoričnimi, trakijskimi, rimskimi in bizantinskimi starinami. Tudi etno grafski muzej je vreden obiska. Izmed cerkva je znamenita cerkev sv. Marine, cerkev sv. Nedelje z lepimi, dragocenimi lesenimi rezbarijami in katoliška cerkev sv. Ludovika s sarkoiagom kraIjice Marije Luize, matere sedanjega carja. Vredno*si je ogledati v starem mestu na griču Džambas-Tepe stare turške hiŠe in kopališča ter ostanke pokritega bazarja. Mesto ima mnogo šol, bogat pedagoški muzej, francosko in nemško šolo itd. Vsi griči mesta z imenom »Tepe« nudijo izvrsten razgled po mestu. Mestna slika spada med najinteresantnejše vse Evrope. Na najvišjem >tepe«, zvanem »Džendem-Tepe«. je stal za časa Trakijcev eden najlepših templjev Apolona. Na sosednjem »Bunardžik-Tepe« je spomenik ruskih bojevnikov, padlih okoli Plovdiva 1. 1877. (Dalje prih.)