iZJružinski icdllill ilustrovahi list za mesto in deželo I""-'a a « j j. ^ Naročnina za četrt leta -0 Din, /a pol «eta 10 Din, za St. 34-35 Izhaja ob četrtkih. UrodnlStvo In uprava v Ljubljani, I I mhliafia 30 dUdUSta 1934 vae leto 80 Din. V Italiji za vse leto 40 lir, V Franclji I . Mg TyrSeva (Dunajska) cesta 29/1. Poštni predal Stev. 845. I blUDIlaila« W« OVSUSia M ,rankoT v Ameriki in povsod drugod 2 dolarja 1 L«tO VI llačun poitne hranilnice v Ljubljani štev. 15.393 |_ — -11- Ljubljana, 30. avgusta 1934 Naročnina za četrt leta -0 Din, /a pot »eta 10 Din, za 1 SL 34-35 vse leto 80 Din. V Italiji za vse leto 40 lir, v Franclji 1 . 50 frankov, v Ameriki In povsod drugod 2 dolarja 11 i/as Pred kratkim sem šel za nekaj dni ■na počitnioe. Hotel sem na vasi in v gozdu, daleč od mestnega vrvenja prebili ■par dni sam s seboj in s svojimi mislimi. Odpeljal sem se na Dolenjsko, med naše 'dolenjske kmete, ki jih tako malo poznamo in še manj pišemo o njih. Nisem jim povedal, po kaj sem prišel, pa me Judi vprašali niso. Preveč so imeli o-pravka s samim seboj in s svojim delom. Solnce je pripekalo, moški in ženske so Seti žito, ki se je sklanjalo v lahnem vetriču. Klas za klasom je padal, žanjci So hiteli, da čim prej opravijo. Tedaj sem videl, da ne hite samo ljudje po tovarnah temveč tudi na kmetih. Na kmetih še bolj, saj so njive po večini njihove in zato še z večjo ljubeznijo in skrbjo obdelujejo tisti borni kos zemlje, ki jih leto Ta letom redi in brez katere bi bili še hujši siromaki, kakor so že. Na kmetih nikoli ni bilo lepo ne prijetno — vsaj kmetom ne. Zmerom so morali trdo delati in se mučiti v potu svojega obraza, da prežive svojo mnogoštevilno družino. Kaj je tako imenovani življeuski standard, kmetje ne vedo, tuje so jim kavarne in velemestne zabave, besede »počitnice« njihov besednjak ne pozna. In še mnogo, mnogo drugih reči n.e vedo, ki so nam meščanom, tudi naj-siromašnejšim, tako rekoč življenska potreba. Opazoval sem krnelo pri njihovem delu in občudoval njihovo marljivost in zitavost. Pa ni tako samo na Dolenjskem; Ista je na Štajerskem, prav tako na Hr-Vatskem in v Srbiji in povsod na šir-hem svetu, kjer človek obdeluje zemljo. Povsod boste srečali simpatične zagonele može in žene in dekleta s potnim obrazom in žuljavimi dlanmi. Tako je zmerom bilo in bo. Težko in naporno je delo na grudi, samo kmet ga prenese. A kadar odide kmet v mesto, se nikdar več ne vrne. Domov so prihajali ob osmih, pol devetih ali še pozneje. Hlastno so povečerjali, potem so pa trudno omahnili za mizo. Pa vendar drugo jutro že na vse zgodaj, ko solnce še spi, spet vstanejo in znova začno svoj križev pot. Tako jim teče življenje dan za dnem, v pripeki in dežju, dokler jim žulji ne okamene in znoj Jie zareže brazd v obraz. Ko se pa vračajo domov na visoko obloženih vozovih, polnih zlatega klasja, se zasliši med priganjanjem živine tudi zaljubljena pesem mladega rodu. Njihove misli so pri brhkem dekletu ali zastavnemu fantu, ki pri sosedu ali celo v drugi vasi na prav tako 'obloženih vozovih veselo pojd. Ko sem zvečer sedel pred hišo, sem 'poslušal fante, ki so peli na vasi, trudni 'od dnevnega dela: Prepovedali so meni, da ne smem več priti k tebi, tja pod okence moje ljubice, kamor vabi me srce. Potem je pesem utihnila in fantje so se razšli po hišah. Pri sosedovih j.e rahlo potrkalo na okno. Tiho se je odprlo in na njem se je prikazal dekletov obris. Fant in dekle sta si imela nekaj povedati, tiho, da ju nihče ni slišal. Kaj se je potem zgodilo, ne vem. Obzirno sem stopil V hišo in s« odpravil spat. Nekoč sem sedel z njimi pri večerji. Na mizi je stala velika skleda kislega mleka. Vsi so jedli, zajemali iz nje m fcraven li lastno otepali črn kruh. /elo so mi tožili. V mestu je vse tako drago, na kmetih pa nobena reč nima cene. »Zakaj je tako, gospod?« so me izpraševali, toda nisem jim znal tako povedati, da bi razumeli. Zmeraj delamo, so pravili, pa nikoli nič nimamo od tega. Ce gremo k bogatejšim kmetom v dnino, nam plačajo za ves dan 6 Din pa hrano nam dajo. Toda ko pridemo zvečer domov, smo lačni, kakor da ves božji dan ne bi imeli grižljaja v ustih, in tako pojčmo še pol zaslužka. . . Pravili so mi o neki kmetici, lu je .Imela raka. Čeprav je strašno trpela, je Po naukih kriminalnega romana Mati nagnala otroka v umor Bivša češka filmska igralka bi se rada rešila dolgov. — Zločinski naklep: njen 16 letni sin naj umori bogato učiteljico Tragedija mladoletnega otroka, ki je moral ubogati svojo mater V Pragi, konec avgusta. Belkedijeva ulica v Pragi je zelo živahna kakor vse glavne ulice ki drže v središče mesta. Pred neko Sestnadstropnico se je nedavno zbrala množica ljudi. V Šestem nadstropju so našli za vodovodno pipo obešeno učiteljico glasbe, Julijo Malatovo. Očividno se je postarna učiteljica sama obesila. Marsikaterega znanca Malatove ni vest o samomoru prav nič iznenadila. Julija je bila stara devica in ni imela ne sorodnikov ne prijateljev. Pogosto je tožila, kako sama je in zapuščena na svetu, kako ji bo šie težje, ko jo bo starost prikovala na posteljo... Nekatere klepetave ženske so trdile, da se jim je zdela Malatova zadnje čase popolnoma spremenjena in da se ji je nemara omračil um... Zadeva je bila jasna ko beli Jan: učiteljica si je brez dvomu sama končala življenje. Vse okoliščine so to dokazovale. Saj je bilo v stanovanju vse v najlepšem redu in zdelo se je, da nfi zmanjkala niti šivanka. Mestni fizik je samo zaradi gole formalnosti odredil, da se truplo pokojnice raztelesi. In tedaj so odkrili, da se stara učiteljica ni obesila, temveč da jo je nekdo premišljeno ubil! Na vratu pokojne učiteljice so se razločno poznali odtisi prstov, ki so svojo žrtev stiskali tako dolgo, dokler se ni zadušila ... Zdravniški zapisnik o raztelesenju je mahoma postal trd oreh za praško policijo. Ponovno so pregledali stanovanje in zaslišali sosede in učiteljičine znanke. Na osnovi teh izjav so ugotovili, da so iz predala toaletne mizice izginili zlata ura in več dragocenega nakita. Tudi denarnice, ki si jo je Malatova kupila Sele pred nekaj dnevi, niso mogli najti nikjer. Znanke »o zatrjevale, da je stara učiteljica zmerom nosila v denarnici vso svojo gotovino. Policija je iskala, stikala in poizvedovala, toda ves njen trud je bil zaman. II koncu so začeli sploh dvomiti o zločinu; morda so se pa le zdravniki zmotili. Y Pragi je mnogo nepojasnjenih zločinov, še več pa nepojasnjenih smrti in samomorov. Na vse sčasoma pozabijo in tako bi se bilo zgodilo tudi tokrat, da ni gol slučaj izdal zločinca. Mati nekega fantiča je prijavila policiji, da ji je dal njen sin v varstvo lepo, novo denarnico, ki jo je bil »našel« na ulici, preden je odšel s tovariši na taborjenje. Mati je povedala, da je deček našel tudi lopo zlato urico, ki jo je pa obdržal zase. Učiteljičine znanke so soglasno izjavile, da je najdena denarnica brez dvoma la3t pokojnice. Tedaj je pričela policija poizvedovati s podvojeno vnemo. Agenti so prijeli fantiča in še nekaj njegovih tovarišev na oddaljeni železniški postaji. Policijski komisar je spravil dečke z nepričakovanimi vprašanji v zadrego. H koncu so vse priznali. Najstarejši ined njimi, fante šestnajstih let, je dan pred odhodom na taborjenje »obiskal« učiteljico. Vsi fantje so ga spremljali do hiše, v kateri je učiteljica stanovala. Dečko jim je dejal, da mora za svojo mater »inkasirati« večji znesek, ki ga učiteljica dolguje njegovi materi. Ocz kake pol ure se je fant vrnil na oko popolnoma miren, v žepu je pa imel mnogo denarja. Takoj je odšel na pošto in v materinem imenu razposlal denar na več strani, ostanek si j« pa pridržal. S tem denarjem so si fantje nakupili potrebno opremo za taborjenje in hrano. Denarnico in uro je podaril najmlajšemu tovarišu, ki je pa denarnico pustil doma pri materi. ... .1 „ To priznanje je policijo osupuo. 1 o sodbi izvedencev in psihologov šestnajstletni deček pač ni mogel premišljeno ne iz lastnega nagiba storiti takšen zverinski zločin. Prepričani so bili, da ga je moral nekdo prisiliti k temu. In res je preiskava prišla na sled skrivnostni osebi, ki je sicer nepokvarjenega dečka izrabila za toli nizkotno orožje. Da se iznebi dolgov... Policija je kmalu prišla do spoznanja, da je šestnajstletni fant storil zločin brez znanja svojih tovarišev. V3e dečke so takoj izpustili. Dalje je policija ugotovila, da je deček zadavil učiteljico na zapoved tiste osebe, ki je nihče niti zdaleč ni mogel sumničiti — na zapoved lastne matere... Marija Luleyeva, vdova po konzularnemu uradniku, je živela s svojim sinčkom precej razkošno, čeprav j« prejemala samo 500 češkoslovaških kron (okoli 900 Din) pokojnine na mesec. S tem denarjem ne bi bila mogla niti spodobno preživljati sebe in sina, kaj šele razkošno živeti. Pomagala si je na vse načine. Nekaj časa je celo igrala za film. V »Sestri Angeliki« je bila angažirana za statistko. Potlej je poučevala tuj« jezike in delala ročna dela. Zaradi gospodarske krize je izgubila vse postranske zaslužke. Dolgovi so se ji kupičili, upniki so si kar kljuke podajali, pretili so z rubežnijo, toda ko so videli da tako vdovi ne pri- vendar delala kakor vsi drugi od zore do mraka. Nekega dog ni mogla več vzdržati; sklenila je, da pojde v Ljubljano na operacijo. Toda zjutraj tistega dne je šla z domačimi na polje in je delala in pomagala ves čas, dokler ni bilo čas, da se odpravi na postajo. Iz Ljubljane se ni več vrnila. Delala y> od rojstva do smrti, da si zasluži svoj borni vsakdanji kruh. Tako je na kmetih. V nedeljo sem gledal žene in dekleta, ko so šle v mašnem oblačilu z molitve- nikom v roki k zgodnji maši. Molile so in prosile Boga zdravja in sreče na polju ... Vrnil sem se v mesto z veliko željo, da bi vendar že prišel čas, ko se bo tudi našemu kmetu obrnilo na bojjše. Tako rad bi videl na njihovih obrazih vwč veselja in manj skrbi, tako rad bi drugič, ko se spet vrnem mednje, slišal več pesmi kakor to pot. Zakaj krnet je naše vse. Kmet je kruh, kmet je država In blagostanje. Haka. dejo do živega, so Ji zagrozili, da jo bodo tožili zaradi sleparstva in poneverbe. I* tega mučnega položaja je torej Marija Lu-leyieva iskala izhoda. Noč in dan si je trla glavo, kako bi SO rešila dolgov in prišla do denarja. V tein mrzličnem premišljevanju se je oklenita nenadne strašne misli: zločin... Ubijati, krasti, karkoli, samo da pride do denarja. Čitala je kriminalni roman »Rdeč svilnati trak« — in v njem j-e našla pot do zločina. Žrtev je treba zadaviti, prevezati s svilnatim trakom vrat in obesiti. Mali nagovarja sina k umoru Marija Luteyeva je bila vsa v oblasti te strašne misli. Mesece in mesece ja prosila svojega sina, rotila ga je in hi koncu ga je začela siliti, naj Ubije staro učiteljico, ki ima baje mnogo denarja. Za božič je sinu prvič odkrila; svoj načrt. V solzah mu je dokazovala, da je to edina pot, če hoče rešiti svojo mater sramote in zapora. Natanko mu je razlagala, kako mora vse; storiti. K-učiteljici mora, in če jo dobi samo, jo mora zajaviti, prevezati z rdečim trakom in obesiti. Trak mu je dala že takrat. Ko je beda dosegla vrhunec, je odšel deček k učiteljici, toda vrnil se je praznih rok, ker ni imel dovolj poguma, da bi izpolnil materin ukaz. Pozneje ga je mati poslala še štirikrat na Golgoto, a fant se je vselej vrnil ves objokan in zbiti Naravni čut poštenosti ga je odvračal od zločina. Zaklinjal je mater, naj ga ne sili, kec ne bo zmogel takega strašnega dejanja. Toda mati je bila neizprosna. Več ko pol leta ga je neprestano podila, naj gre in izvrši, kakor mu je ukazala. Deček je nad vse ljubil svojo mater, zategadelj se je končno tudi vdal. Okoli dvajsetega je kar deževalo opominov in terjatev. Mati je vsa ta pisma pokazala sinu in mu med obupnim jokom dejala, da jo čaka samo še zapor, če ji on ne pomore. V soboto se je mati odpeljala na letovišče. Pred odhodom je So poslednjič za-bičila sinu: Pojdi k njej, ubij jo, poberi denar, in zlatnino, nakaži denar upnikom, meni pošlji tisoč kron, ostanek p* porabi zase. Nesrečni otrok je spremil svojo zločinsko mater na postajo in jo pred ločitvijo še enkrat za pet ran božjih prosil, naj vendar odneha s svojimi strašnimi zahtevami. Mati je bila pa trda ko kamen. Ves strt je odšel deček na trnjevo pot. Sam ni imel dovolj poguma ne dovolj vere všse, da bo mogel v šesto nadstropje in — .......... Zato je sklical svoje tovariše in jih prosil, naj ga počakajo pred liišo, da »izterja dolg« od učiteljice. Stara Malatova je bila sama doma.. Lastna mati je sinu vodila roloe... Zagrabil je učiteljico za vrat in stiskal... Ko je žrtev padla, ji je po materiisom ukazu ovil trak okoli vratu in jo nekoliko privzdignil ter privezal za pipo vodovoda. Strašni zločin je po vsej Češkoslovaški žalostno odjeknil. te se priroda norčuje iz ljudi Žalostna usoda dveh zraslih deklet Violet In Daiey Hlltonova sta od rojstva neločljivi; prišli sta na svet prirasli druga k drufll. — Ova različna značaja: kadar se eni hoče čltanja, bi druga rada plesala. — Oblasti ne dovolijo, da bi se poročili Ali se bodo londonski profesorji in zdravniki upali z operacijo sestri „razdvojiti“? V Londonu, konec avgusta Največja sodobna atrakcija v Londonu K n angleški »siamski dvojčki«. Dolgo t sta potovali po Ameriki in Avstraliji, zdaj sta se pa spet vrnili v domovino, da si »zaslužita milijone«, kakor pami pravita. Zrasli sestri sta godni za možitev in •e prav resno bavita s tem vprašanjem. Sestri Hiltonovi, osmo svetovno čudo, •ta tako zelo zaposleni, da ne sprejemata niti časnikarjev. Nekemu prav zvitemu poročevalcu se |e pa te dni vendarle posrečilo priti k njima na obisk. Pripovedovali sta mu razne žalostne in nenavadne doživljaje. Kljub temu, da sta telesno zrasli, živita ■eetri vendarle vsaka svoje duševno Kivljenje. Časnikar pripoveduje, da sta sestri prišli prav takrat z odra. Plesali sta •voje vrstne plese in izredno lepo igrali aa različne instrumente. Saksofon se jima poda prav tako kakor velika trobenta, klarinet ali okarina. Gledalce je njuna dovršena glasba tako navdušila, dolarji. Potem se bosta pa oddahnili, ko si bosta lahko kot samostojni bitji segli v roke in se... druga od druge poslovili... Grof Monte Cristo Homan Napisal AfoUsandec Dumas si. nadaljevanja »Nikakor ne mislim trditi, da ne bi bila zanesljiva; svetujem vam le, da se ravnajte točno po črki kreditnega pisma.« »Ali mar Cavalcantiju ne zaupate?« »Na njegov podpis bi mu izplačal šest milijonov, zakaj njegovo premoženje spada v drugi red po moji delitvi, dragi gospod Danglars.« »Zraven je pa tako skromen! Človek bi ga imel za navadnega majorja.« »Pa bi mu še čast izkazal, prav imate; njegova zunanjost res nič ne pove, kako bogat je. Ko sem ga prvič videl, je name napravil vtis starega, plesnivega poročnika.« »Mladi napravi boljši vlis,« meni Danglars. »Da, morda je še nekoliko plah, drugače je pa videti spodoben. V skrbeh sem bil zastran njega.« »Zakaj?« »Ker je šele dobro stopil v veliki svet — vsaj tako mi je pravil. Zato sem se bal za njegov nastop. Doslej je potoval samo v družbi svojega starega vzgojitelja in ni bil še nikdar v Parizu. »Kaj ne, da se imajo italijanski plemiči navado ženiti med seboj?« vpraša na videz malomarno Danglars. »Tako jim ni treba deliti premoženja.« »2e, toda Cavalcanti se rad ravna po svoji glavi. Meni vsaj se zdi, da je svojega sina zato poslal na Francosko, da si tu poišče primerno ženo.« »Ali vam je kaj več znanega o njegovem bogastvu?« »Vidite, ta stvar se mi vidi kočljiva: eni mu dajejo milijone, drugi pa trde, da nima niti beliča.« »Kakšna je pa vaša sodba?« »Nanjo se ne boste mogli opirati, ker je čisto zasebna.« »A vendar... kaj mislite?« »Mislim, da imajo vsi ti nekdanji condottieri in podestati — kajti Cavalcantiji so njega dni Banka Baruch 15, Rne Lafajette, PARIŠ Odpremlja denar v Jugoslavijo najhitreje in po najboljšem dnevnem kurzu. — Vrfi vse bančne posle najku-laatneje. — Poštni uradi v Belgiji, PrMtciji, Holandiji In Luksenburgu »(..•jemajvi plačila na naše čekovne rm*«n»e: Belgnja: št 3064-64, Bru- xeUes; Hoi*«*dija: Š1 146&66, Ded. Dionrf; Francija: St. 1117-94, Pariš; Lujcaetnborg: št. 5067, Luxembnrg. — Na zahtevo pošljemo brezplačno naše čekovne nakaznic** Kakor na 'Škotskem... Dvakvat po vrsti trojfčfei in pei milijonov nagrade Kaj se zgodi, če dva zdravnika enako ne povesta. — Obilen družinski blagoslov... račun pa mora plačati zavarovalnica V Londonu, konec avgusta. V nekem angleškem mestu je sreča obiskala nekega nižjega uradnika. Postal je čez noč milijonar, ker mu jc »plodovita« žena rodila v dveh letih šest otrok. Uradnik James Poor je zaslužil komaj toliko, da je skromno preživljal ženo in sebe. Nu, za silo bi si lahko »privoščil« tudi še enega otročička. Lani se je zgodilo, da je James postal res oče. Ko se je žena zvijala v porodnih bolečinah, je stal dobri James pred vrati in držal fige za sina. Toda kako presenečenje! Babica je po tihem odprla vrata in sporočila nestrpnemu očetu »radostno vest«, da se mu je rodil — ne, da so se mu rodili trojčki. Čeprav se je James v prvem hipu prestrašil tega nepričakovanega blagoslova, se je kmalu zavedal svojega dostojanstva in se poln ponosa junaško izprsil... Toda v isti sapi je pričel mladi očka računati na funte. Bil je potomec stare trgovske družine in dejal si je, da so trojčki vendarle preveč za njegove uradniške razmere. Nu, bo že kako — a kaj, če se taka reč ponovi? Srečni — ah nesrečni — ofc je odšel k zdravniku in ga vprašal za svet. Zdravnikova izjava je bila porazna. Dejal mu je, da so pač nekatere žene take. da »inklinirajo« na dvojčke, trojčke in celo četvorčke. Pomoči proti temu pa znanost doslej Še ne potna. Go6pod James si je v obupu skoraj izpulil lase. Kaj bo, za božjo voljo! So enkrat trojčki, pa ne bo več kaj za pod zob. Ostane mu le še samokres, ženo, otroke m sebe bi moral ubiti, potlej vsaj bo bede, ker ne bo več lačnih želodcev. Lepega dne je tožil gospod James svojemu prijatelju, kaj ga nemara še vso čaka. Tedaj mu je prijatelj svčtoval, naj se odpelje nemudoma v London in se zavaruje pri tej in tej zavarovalnici za »nesrečo« ponovnega preobilnega družinskega blagoslova. Zavarovalnica prevzame z rojstvom novih zemljanov tudi skrb za njihovo rejo in vzgojo do 14. leta. Se istega dne se je odpravil gospod James v London. Napotil se je naravnost a postaje v pisarno zavarovalniškega ravnatelja in mu pojasnil, da se mora zavarovati proti ponovnemu družinskemu blagoslovu, ker mu je žena nedavno rodila trojčke. Ravnatelj se je posvetoval z izvedencem in zavodovim zdravnikom ter gospodu Jamesu čez pičle četrt ure položil na mizo zavarovalno polico, kajti zavodov zdravnik je izjavil, da ženska ne more zapdred roditi trojčke. (Dva zdravnika enako ne povesta.) V reklamne svrhe je ravnatelj celd pristavil v pogodbi, da bo zavarovalnica izplačala g. Jamesu reci iu piši pet milijonov dinarjev, če bi se mu utegnili še enkrat roditi trojčki. Ravnatelj si je dejal, da je tak pristavek najboljše priporočilo za njegovo družbo, rizika pa itak ni, saj je nemogoče, da bi ista žena rodila dvakrat trojčite. Gospod James se je oddahnil. Zdaj naj bo v božjem imenu! Če bo sin ali hčerka, no bosta mu v breme! Preskrbel ju jel 2e nekaj tednov kesneje je gospa Poo-rova zaupala možu, da je v blagoslovljenem stanju. In točno leto dni potem, ko je zavarovalnica podpisala pogodbo, so imeli »pet hudo uro pri Poorovih. Gospa je bila na porodu. Mož je sedel v drugi sobi vesel in brezskrben. Zakaj bi se neki bal, saj ima zavarovalnino v redu plačano. In glej! Zgodilo se je! Ako zavarovalniški ravnatelj doslej ni bil praznoveren, odslej bo moral verovati, da se še gode čudeži. Zakaj — v pisarno je planil ves poten in zaripel v obraz gospod James Poor. Z žarečimi očmi in z drhtečim glasom je povedal prepadenemu ravnatelju. da je njegova žena ie v drugič rodila trojčke! Družba je brez besede izplačala presrečnemu očetu pet milijonov dinarjev. G. Poor je sicer ostal nižji uradnik, vkljub tomu je pa srečen oče šestih otrok in povrh še milijonar. Pa če bodo še v tretje trojčki? Pravu reči Saj 'mamo! * & I | ii Kako prijazno je miza pogrnjena! Vse fse*s veti r noži, vilice, žlice, leske-* 'čejo se krožniki, podstavki, sklede. Ampakipotem tisto pomivanjeI KAJ STORITI? Majo VJjm.a na vlažno krpo, p.ai malo podrgniti: irf svse se zopet svetil. ZA ČIŠČENJE BOLJŠIH IN NAVADNIH PREDMETOV poveljevali vojskam in imeli tudi civilno upravo v rokah — svoje milijone kje zakopane in ne zaupajo skrivališč nikomur drugemu kakor samo svojim prvorojencem, od njih jih pa podedujejo njihovi vnuki; tako gre stvar od rodu do rodu.« »To ni napak,« vzklikne Dang-lars. »2e zato, ker pri njih človek nikdar ne ve, ali premorejo le ped zemlje.« »Po navadi je tako. O Caval-cantiju vem na primer le to, da ima palačo v Lucci.« »Palačo! Toježenekaj!«vzklikne veselo bankir. »Da, toda dal jo je v najem finančnemu ministru, sam pa stanuje v skromni hišici. Ali vam nisem rekel, da je velik stiskač?« »Posebno laskavo se ravno ne Izražate o njem.« »Če vam povem, da ga komaj poznam; vsega skup sem ga kvečjemu trikrat srečal. Kar o njem vem, mi je pravil abbe Busoni, ali pa sam. Še danes dopoldne mi je pripovedoval o načrtih, ki jih ima s svojim sinom; namignil je, da bi rad naložil svoje milijone na Francoskem ali pa na Angleškem. A ne pozabite: pripovedujem vam, kakor sem slišal, brez poroštva, čeprav se sicer na abbeja Busonija popolnoma zanesem.« »Vse eno hvala vam, da ste mi poslali klienta; v mojih knjigah se bere novo, zveneče ime in moj blagajnik je kar ponosen, ko sem mu povedal, kako je s tem Ca-valcantijem. A da ne pozabim: ali dado ti ljudje svojim sinovom kaj dote v zakon?« »Kakor pride. Poznal sem nekega kneza, bogatega ko mandarin; če so se mu sinovi poročili po njegovi volji, jim je dal milijone, drugače jim je pa zapisal trideset tolarjev na mesec. Denimo, da se Andrea oženi po očetovi želji: potem utegne dobiti milijon, morda celo dva ali tri. Ce pa staremu sinaha ne bo všeč, se lahko obriše za denar. .Cavalcanti bo vteknil ključ v svojo blagajno in ga dvakrat obrnil, in moj Andrea se potem lahko preživlja s sleparijami pri kvartah ali pri kockah.« »Mladi mož si bo gotovo poiskal kakšno princeso.«_ . »Ne verjamem. Ti odličniki radi pogledajo po navadnih smrtnicah, menda da pomešajo kri. Pa oprostite: ali bi mar hoteli Andreo oženiti, ljubi gospod Danglars, 'da toliko izprašujete?« »Bogme, mislim, da spekulacija ne bi bila slaba.« »Pa vendar ne z gospodično hčerko? Kaj bo pa Albert rekel?« »Albert?« zmigne Danglars malomarno z rameni. »Njemu bi bilo pač malo mar.« »Kaj n! zaročen z vašo hčerko?« »2e - to se pravi, gospod Morcerf in jaz sva govorila o tej zvezi, toda Morcerfova žena in Albert...« »Ali se vam mladi Morcerf ne zdi primerna partija?« »Danglarsova hči ga vsaj odtehta, če ne več.« »Njena dota ne bo slaba, o tem ne dvomim — posebno, če ne bo brzojav napravil novih neumnosti.« Se nadaljuje na 4. strani v 4. stolpcu \/aški mar zob. Nedavno je umrla nekdanja dedinja, Adelaida Pratt. Poldrugi milijon svojih dolarjev je podjetna Adelaida večkrat podeseterila. V oporoki ni zapustila svojim bratom in sestram niti. beliča, češ saj imajo itak dovolj denarja za razkošno življenje. Zapustila je svojemu detektivu celih 7 milijonov, svoji šivilji pet milijonov, šoferju milijon in enake zneske še 24 revnejšim ljudem. Sestre in bratje pokojne Adelaide Prat to ve so seveda tekali od Poncija do Pilata ter dokazovali, da je oporoka neveljavna, kajti sestri 6e je prav gotovo zmešalo in je v takem stanju spisala svojo oporoko. Pred nekaj dnevi je sodišče odločilo, da je oporoka v redu in sestavljena pri polni zavesti pokojnice. Štiri in dvajset dedičev se je oddahnilo. Vsem tem revnim judem bo dediščina brez odbitka izplačana. SOS, pomoti pa m! V Budimpešti, avgusta. V četrtek je radijska postaja pozvala vse zdravnike na svetu, naj za božjo voljo rešijo nekega mladega budimpeštanskega odvetnika, ki je v Budimpešti obolel na neki neznani bolezni in leži že ves teden v nezavsti, pa mu cela kopica zdravnikov ne more pomoči. V zadnjem hipu so se spomnili njegovi sorodniki, da bi bilo dobro po ra dihi sporočiti Vsemu svetu prošnjo za pomoč. Ta klic SOS se bere tako: »Sorodniki in zdravniki, ki se trudijo za zdravje hudo bolnega odvetnika, naprošajo vse tiste zdravnike, ki so kdajkoli zdravili bolezen, ki jo povzroča en-terococcus, naj brzojavno ali telefonski ali po radiu sporoče budimneštanski radijski postaji, kako je treba bolnika zdraviti.« Na ta poziv se je javil v Budim neSti češkoslovaški zdravnik dr. K. J. iz Un- gvara ter vbrizgnil z dovoljenjem zdrav« nikov in bolnikovih svojcev nezavestnemu cel liter sladkorne raztopine v kri ter poskušal bolnika oživiti z različnimi sredstvi, ki pospešujejo delovanje srca. Neki zdraivnik, Madžar po rodu, lri je na Sumatri, je poklal čez osem ur brzojav« ko, v kateri je sporočil, da je treba bol« niku vbrizgniti v kri mercurochrom in mu izpirati črevesje z optochinom. Ob eni ponoči se je bolnik, dr. Alfred Rejt« ho, po šestdnevni nezavesti vsedel v po« stelji in izjavil, da je lačen. Popoldne se je bolnikovo stanje poslabšalo in ni bilo verjetno, da bi ostal. Zanimivo je, da so ga prečkali na pet in trideset na-činov, da so mu izdrli deset sumljivih zob in mu izrezali zdravo ledvico. Šele na Dunaju so bolezen pravilno diagnosticirali. Po mnenju nekega profesorja jo ta trons' a bolezen posledica prevelikega uživanja banan, ki jih je bolnik’ na smrt rad jedel. Čeprav je na Madžarskem uvoz banan prepovedan, jih je dobival odvetnik na skrivaj iz Nice. V soboto je mladi odvetnik umrl, ker so nasveti in zdravila prišla prepozno. Opite., čistilci iwt\ev V New-Yorku, avgusta Lastnik nekega hotela v Ameriki je skuhal sijajno misel. Kupiti namerava več opic in jih navaditi čiščenja čevljev ter jih zamenjati za dosedanje hotelske čistilce. Sam vrag ve, ali hoče hotelir pri« hraniti sebi ali gostom izdatke, ali pat misli, da bo njegov hotel zaradi nenavadnih čistilcev bolj »vlekel«. Opice bodo najbrže očiščene čevlje temeljito zamešale in zavozljale vse vezalke. Gostom bodo skorajda prej v križ in nadlego... Za reklamo bodo že, toda poklicni čistilci, ki bodo opice učili nove obrti, bodo najbrže prej osiveli, preden jih bodo navadili reda in odvadili opičje igravosti. Bof i/eUldfn zažettUccun V Kjobenhavnu, avgusta. Zastopniki danskih učiteljskih društev so soglasno izjavili, da je treba deloma odpraviti rabo velikih začetnic. Danski pisatelji so se ogorčeno uprli takim za« htevam. Zanimivo je pa, da je prosvetni minister sicer sam pripadnik malih pismenk, a je za enkrat izjavil, da ne kaže prenaglo uvajati tako pomembne novotarije. Novela „Družinskega tednika** &vlomchilsha nesreča. Napisal Andrč Birabeau Sluga napol odpre vrata. »Gospod Daniel je prišel, gospod doktor.« >Moj sin?< Dr. Gamatte nabere obrvi. Daniel vstopi, petnajstleten, plavolas deček resnega, bledega obraza. .Gologlav je, pod pazduho ima šolsko torbo in v njej zvezek za računstvo, Pascalove >Mislk in učbenik kemije. S petnajstimi leti se človek s temi rečmi mnogo bolj ukvarja kakor s štiridesetimi. Ali je potem čudno, da eo mladi petnajstletni obrazi tako resni ? >Dober dan, papa.« »Dober dan! Kaj je novega? « »Nič posebnega.« Toda Danielov glas je tako čudno pridušen. Knjige odloži na stol, plašč na drugega in pri govorjenju obrača očetu hrbet. »Cherborez me je za drevi povabil k sebi. Hotel sem te vprašati, ali smem?« »Zato si prišel v pisarno? Ljubi otrok, to bi vendar moral vprašati mamo...« »Na poti iz gimnazije sem šel mimo pisarne in mimogrede stopil gor. Prijaviti sem se dal le zato, ker mi je sluga rekel, da si sam.« »Že prav, toda veš, da ne maram, da bi me ti ali mama motila zaradi vsake malenkosti. To daje slab zgled nameščencem. Toda zdaj si pač tu, pa sčdi in si zažgi cigareto.« Daniel vzame cigareto, a ne sede, temveč stopi k oknu. >Res neverjetno, da te ta peklenski hrup ne moti pri delu... ti nešteti avtomobili.« Kratek premolk. Potem odgrne Daniel zastor, se vneto zagleda skozi ©kuo in reče naposled polglasno: »Kaj sem hotel reči, da, avtomobili... Gerdonovim se je pripetila nesreča ... njihov avto se je na vožnji v Versailles zaletel v drevo. Ger-donovo gospo je ubilo.« Gamatte je planil pokoncu, iz ust ee mu utrga bolestno ječanje, kakor bi brizgnil curek krvi izpod noža. »Simona!« Daniel je moral njegov krik preslišati, ker je prav takrat odpiral okno. Če bi se zdaj obrnil, bi videl strtega in obupanega človeka, ki se jje s klecajočimi koleni in zbeganim mrliškobledim obrazom sesedel v naslanjač. In na njegovih prstenih ustnicah bi mogel čitati besede, ki jih posušena usta niso mogla izgovoriti, besede, ki je zaradi njih trepetal po vsem životu. »Simona... ti eladka...« Toda deček se ne obrne. Naslanja ee na okno in nepremično gleda vrvenje na cesti. Zdajci Gamatte vse razume: Daniel pozna njegovo skrivnost. Če človek Se tako skrbno prikriva veliko čuv-etvo, prej ali slej ga kdo vendarle iz-pregleda. Gamatte se ne zaveda nobene neprevidnosti, s Simono je pred svojci zmeraj tako ravnal, kakor da mu je popolnoma tuja. Toda deček je vendar vse ugenil. Zakaj se drugače ne bi tako dolgo obrnil? Ve, kako mogočna je ljubezen njegovega očeta. Seveda ve vse: ali bi bil drugače prišel k njemu v pisarno? Vabilo za drevišnji obisk pri njegovem prijatelju Cherborezu je samo pre* tvezal Tudi mu ni pisarna ravno na potu v šolo. Gotovo je novico slišal že pred drugo uro, ravno ko se je odpravljal v šolo. (Gamatte je že ob tričetrt na dve odšel z doma.) Naj-brže je kateri znanec telefoniral ali je pa kakšna prijateljica prišla h Ga-mattovi ženi na obisk in ji novico še toplo prinesla na uho. ,Ali ste že slišali? Gerdonov avto se je na cesti v Versailles zaletel v drevo... in uboga Simona... pri priči mrtva! Tako simpatična ženska! Strašno...‘ In deček si je mislil: O Bog, papa bo izvedel pri večerji, ko mu bo mama mimogrede povedala. In ko bo papa slišal, bo udarilo iz njega ječanje kakor curek krvi pod nožem. ,Simona!' »Ideal« Kongresni trg 3 kemično čiščenje, barvanje in svet-lolikanje »Poznam ženske,« je dejal Albert. »Mene nobena ne more prevarati!« »Tako moški zmeraj rečejo, kadar jih je malo prej kakšna ženska prevarala,« je odgovorila Monika. »Priznam, da sem bil doslej pre-zaupljiv. Toda ped ta del svojega živ-ljeaija sem napravil črto! Zdaj vem, da je vse, kar ženska reče, laž.« »Če sle odločeni, da mi nočete verjeti — ali ima potem kaj smisla, da vobče govorim?« »Seveda! Vaše besede mi bodo pomagale dognati vaše misli.« »Če bi vam rekla, da vas vreče in iskreno ljubim, mi torej ne bi verjeli?« »Ne, zakaj prava ljubezen je plaha in redkobesedna.« In potem bo strt in obupan mož, s klecajočimi koleni, z mrliškobledim obrazom, in njegove prstene ustnice bodo drgetajo skušale oblikovati besede, ki jih ne bo mogel izgovoriti, ki mu jih bo pa vsakdo lahko bral z ust: ,Simona ... ti sladka ...‘ Deček še zmeraj strmi skozi okno. Čaka, da se oče opomore, da nemara spravi svoj robec ali pa da z vsem naporom svoje volje premaga strašno bolečino in pokaže spet hladen obraz. Gamatte gleda ozki hrbet, ki zastira okno. In prevzame ga velika, bolestna nežnost, pomešana s sramom. »Daniel...« Očetov glas je mehak. Toda so stvari, ki jih ni moči izgovoriti. Skrivnost je ostala med njima, drug drugemu je ne smeta priznati. Daniel vzame knjigo s stola in plašč in ne da bi pogledal očeta: »Zdaj te pa res ne smem več zadrževati.« Gamatte odgovori samo: »Zelo ljubeznivo, otrok moj, da si mimogrede pogledal k meni.« »In če bi rekla, da vas sovražim?« »Tudi tega vam ne verjamem, če bi me sovražili, bi se ogibali moje družbe.« »Če bi vam priznala, da sem lahkomiselna in zapravljiva?« »Iz tega bi sklepal, da se hočete delati zanimivo.« »A če bi rekla, da nimam nikakih zahtev, da mi je sprehod v dveh ljubši od vseh plehkih velemestnih zabav, in če bi vas prosila, da ne zapravljate denarja zame, da me ne vodite v gledališče ne v kino ne na ples?« »To ste zelo pametno rekli,« je odgovoril Albert. »To prošnjo vam izpolnim.« GROF MO NTE-CRISTO Nadaljevanje s 3. strani »Ne gre samo za doto. Res, zdaj mi je prišlo na misel: zakaj pa niste snoči povabili ne Mor-cerfa ne njegovih?« »Saj sem ga, pa se je izgovoril, da mora spremiti svojo mater v Treport. Zdravniki so ji namreč zapisali morski zrak.« »O, ta ji bo res dobro del,« se zasmeje Danglars. »Zakaj?« »Ker je tamkajšnji zrak dihala v svoji mladosti.« Grof se napravi, kakor da bi bil dovtip preslišal. »Toda četudi Albert ne premore toliko kakor vaša hči,« povzame nato, »blesteče ime ima pa vendarle.« »Ravno zato bi mi bil gospod Andrea Cavalcanti ljubši od gospoda Alberta Morcerfa.« »Mislim, da Morcerfi ravno ne zaostajajo za Cavalcantiji.« »Morcertil... Dovolite, gospod grof: ali se kaj spoznate v grbih?« »Nekoliko.« »Nu, oglejte si moje barve: vi-, deli boste, da so žlahtnejše od Morcerfovih.« »Zakaj?« »Ker se jaz, čeprav nisem rojen baron, pošteno imenujem Danglars, njegovo pravo ime pa ni Morcerf.« »Cesa ne poveste! Njegovo pravo ime ni Morcerf?« »Ne! Mene so v baronski stan povzdignili, on si je pa sam prilastil grofovski naslov.« »Ni mogoče!« »Zakaj bi vam lagal! Gospod Morcerf je moj prijatelj, ali bolje, moj znanec že svojih trideset let. Nu, ko sem bil jaz še skromen trgovski pomočnik, je bil Morcerf navaden ribič in se je imenoval Fernand Mondego.« »Ali zanesljivo veste?« »Menda! Kolikokrat sem kupil ribe pri njem, pa da ne bi vedel!« »Zakaj bi mu pa potem vse eno dali svojo hčer?« »Ker sta i Fernand i Danglars tako rekoč iz nič postala to, kar sta, in ker so obema podelili plemiški naslov, čeprav o njem razne reči govore, ki jih o meni ne morejo.« »Aha, razumem. Vaše besede so mi osvežile spomin na F •-nanda Mondego. To ime sem na Grškem slišal.« »V zvezi z Ali-Pašo?« »Da.« »To je tisto!« vzklikne Dang-i lars. »Ne 'ujim, da bi mnogo dal; če bi mogel priti tej stvari do dna.« »To vam ne bo ravno pretežko.« »Kako?« »Saj imate zveze z Grško?« »Da.« »Najbrže tudi z Janino?« »Z Janino? Seveda!« »Pišite tedaj "vojcpib ! -ioš-njemu poslovnemu prijatelju in ga vprašajte, kakšno vlogo je igral pri katastrofi Alija Tepen-delinija neki Francoz, Fernand po imenu.« »Prav imate!« vzklikne Danglars in živahno vstane, »še danes mu bom pisal.« »Storite io! In če kaj izve-, s*e,,, « Križanka štev. Pomen besed Vodoravno: 1. mostič, 3. velika posoda, 5. znan boksač, 6. poškodba, 8. bol- 12 garsko me3to, 10. veznik, 11. vodno vozilo, 12. zagozda, 13. sovražnica želoza, 14. glas. ■Navpično: 1. glas, 2. predelovalnica konoplje, 3. letopis, 4. najspodnji del, 5. prosjak, 7. moško ime, 9. drevo, 10. velik sesalec. Rešitev križanke štev. 11 Vodoravno, po vrsti: oder, idol, r, bosna, i, eh, dar, os, lena, ro, ir, gost, ilok, rd, rog, o, iskra, 1. brat, apno. Solnčne pege in druge nečistosti na obrazu prizadevajo ženskam velike skrbi. Če se jih žele v najkrajšem času iznebiti in dobiti krasno, čisto in belo polt. naj uporabljajo originalno Holandsko mlečno kremo. Uspeh se opazi že po prvem dnevu. 1 lonček z navodilom stane Din 15‘—. Po pošti razpošilja parfumerija Nobilior. Zagreb. Iliča 34. JUGOSLOVANSKA ZAVAROVALNA BANKA JLAVIJA** v Ljubljani, Gosposka ulica 12 Telet. 21-76, 22-76 Podružnice; BEOGRAD, ZAGREB, SARAJEVO. OSIJEK. NOVI SAD In SPLIT Poznavalec žensk Napisal Dolly Frank »Vam takoj sporočim.« »Ustregli mi boste.« Danglars se poslovi in hlastno plane v svoj voz. X Kabinet kraljevskega prokuratorja Pustimo bankirja, naj dirja domov, pa poglejmo rajši za gospo Danglarsovo. Kakor smo povedali, se je baronica o pol dveh odpeljala zdoma in se ustavila pri Novem mostu. Oblečena je bila zelo preprosto, kakor se spodobi za boljšo damo, kadar se odpelje na dopoldanski sprehod. V Genegautski ulici je stopila iz voza in poklicala izvoščka. Komaj je sedla v kočijo, je potegnila iz torbice gost črn pajčolan in si ga pripela na slamnik; pogledala se je v zrcalo in z zadovoljstvom ugotovila, da je skozi tenčico nihče ne bi spoznal. Izvošček se je ustavil pred sodno palačo. Danglarsova žena ga je plačala in hlastno stekla po stopnicah. Dopoldne je na sodišču zelo živo. V čakalnicah kar mrgoli ljudi, ki imajo toliko skrbi s samim seboj, da se pač ne utegnejo brigati za druge. Tudi čakalnica pred kabinetom gospoda Villeforta je bila nabito polna strank, toda baronici ni bilo treba imena povedati. Komaj jo je sluga zagledal, je že stopil k njej in jo vprašal, ali ni ona tista dama, ki jo je kraljevski prokurator naročil. Na njen pritrdilni odgovor jo je odpeljal po posebnem hodniku v kabinet gospoda Villeforta. Prokurator je sedel v naslanjaču in obračal vratom hrbet. Sluga je odprl in povabil gospo, naj vstopi. Nato je vrata tiho zaprl in odšel. Šele tedaj se je Villefort obrnil. Hlastno je vstal, zapahnil vrata, spustil zavese in se nemirno ozrl na vse strani. Videč, da ga nihče ne more videti ne slišati, se obrne h gostji in ji ponudi stol: »Hvala vam, gospa, da ste tako točno prišli.« Baronici je srce tako divje razbijalo, da ni bila zmožna besedice. »2e dolgo je tega,« povzame kraljevski prokurator in se spusti na naslanjač baronici nasproti, »kar sem poslednjič lahko z vami na samem govoril; v mojo veliko žalost tudi najin današnji sestanek ne bo med najprijetnejšimi.« »In vendar sem prišla, kakor ste želeli, čeprav bo ta razgovor zame še mnogo mučnejši kakor za vas.« »Modrijani imajo le prav,« zamrmra Villefort, bolj odgovarjajoč na svoje lastne misli kakor na baroničine besede. »Vse naše stopinje v tem življenju so podobne brazdam, ki jih puščajo kače v pesku. O, le premnogim so to brazde bridkih solza.« »Razumite moje gorje, gospod, in prizanesite mi, rotim vasi« vzklikne baronica s trepečočrm glasom. »Oh, ta soba..koliko tresočih se hudodelcev je že vi- Se nadaljuje na 6. strani v 4. stolpcu Filmske senzacije žkli poznale fUae Wesfcvc? Mae West nekronana kraljica Broadwaya. — New-yoršk! župan Jimmy VValker jo je dal zapreti, deš da ograža moralo... s tem JI Je pa napravil samo Imenitno reklamo Westova je poslednja in največja senzacija Amerike in Evrope. Rodila se je v Brooklynu v New-Yorku v znamenju Venere. Srečonosni številki eta zanjo sedem in osem. Oče ji je Jack West; nekoč je bil slaven boksač lahke teže. Njena mati je nemška Francozinja in je zagledala v Parizu luč sveta. Ko je Mae Westovi bilo pet let, je prvič nastopila na odru. Že s štirinajstimi leti je zaslužila 150 dolarjev na teden. Takrat so ji obesili vzdevek »baby-vamp«. Ves svet je navdušila zase. Nikdo ne zna oponašati njenih plesov, ki jih spremlja s nesmijo. pisala najboljšo za film »I'm no angel« (Nisem angel). Življenska povest te nenavadne ženske je divji, pester roman. Kakšna je in kdo je — boste itak sami videli v tem filmu. filmske V prvih dneh avgusta se je poročila priljubljena in slavna filmska igralka Frančiška Gaal z odvetnikom dr. Franjem Dajko-vičem. Torej so bile vesti o por oki s Horbingerjem le plod blebeta* vosti. Dr. Dajkovič je doma iz Vršca. Produkcija Ufe za leto 1934*35 Filme, ki jih je izdelala „Ufa“ za prihodnjo sezono, bodo le del rma lahko predvajali izven Nemčije izdelala je, da ji k uspehom prisrčno čestitamo. Razen tega moramo pozdraviti, da je Ufa sfilmala »Otok« zvečine v, naši domovini. Glavni vlogi igrata Brigita Helm in Willy Fritsch. Film je baje zelo melodičen in če preroki ne lažejo, bo vpleten v dejanje prekrasen tango. Med filmi, ki najdemo takšne slavje življenja«, domovino«, »Svež »Igra z ognjem«, so samo nemški, naslove: »Zmago-»Nekdo si želi v veter iz Kanade«, »Zmaga mladine«, »Shimmy« je iznašla VVestova, zaaj je uvedla nov plesni korak, ki utegne kmalu zavladati na vseh plesiščih sveta. Ne dA se opisati, videti ga je treba. Mae prepleše in prekoraka v zibajočem se ritmu ves svoj film »I‘m 110 angel« (»Nisem angel«), ki je postavil vso Ameriko, Pariz, London in Berlin na glavo. Kadar poje ta zagonetna ženska, ne more nihče sedeti pri miru. Slišati jo morate, kako sinkopira, slišati morate, kako zažvrgoli, kako strastno dahne zaljubljene besede... Slišati morate očarljivo godbo, besedila njenih popevk, njene dialoge... Nekronana kraljica Broad\vaya je, priznana gospodarica Hollywooda. Amerika je vsa pod njenim vplivom. Na milijone njenih slik natisnejo časniki in ves svet ponavlja njen izrek: »Come up and see me some-time!« (Pridi in J&oglej me kdaj!) Mae vas hoče videti, pridite in obiščite jo! Mae piše zase dialoge sama. Rokopis filma »Nisem angel« je njen, a napisala je tudi že tri odrske igre, dva romana in štirideset popevk. Njeno prvo odrsko igro igrajo že celi dve leti v New-Yorku in vse mesto je noro za njo. Jimmy Walker je bil še župan. Pa je moral lepega dne za nekaj dni na dopust — kaj hočete, župansko mesto v New-Yorku človeka zgarž! V New-Yorku so pa takrat mnogo govorili o morali. Po-božnjaki in pridigarji so prerokovali vesoljni potop. Pa ga ni bilo. Menda zato, ker je Jimmyjev namestnik dal Mae Westovo zapreti! Deset dni je prečepela v zaporu, plačala je »Podedovani nagoni«, »Grad Huber-tus«, »Ljubezen in prva železnica«, »Punks prihaja iz Amerike«, »Moje počitnice«, »Kje je sreča doma?« in »Devica in redovnik«. Lanska Ufina produkcija je bila prav šepava, zato nas veseli, da nam obljublja Ufa letos boljši program, Toda niti letošnje naznanilo ni tako, kakršnega smo od Ufe pričakovali, ter še zdaleč ne doseza programa iz 1932. in 1933. leta. * Za sezono 1934/35 je Ufa 22 velikih, 8 krajših in 28 kulturnih filmov. K 28 kulturnim filmom obljublja še tri, ki pa še niso dodelani, vendar so v programu kulturne produkcije. Deset filmov je izdelanih v francoščini in nemščini in so torej mednarodnega značaja. To so filmi: »Mladi baron Neuhaus«, »Turandot«, »Donogoo Tonka«, »Cigan baron«. »Otok«, »Knez Voroncev«, »Barka-rola«, »Vabljivka«, »Ljubezen, smrt in vrag« ter film s Katico Nagy in Willijem Fritschem, ki še nima naslova. Vsi ostali filmi so samo nemški in so v glavnem namenjeni Nemcem in onim kinematografom, kjer občinstvo razume nemški, torej tudi nam. Zvečine igrajo v vseh filmih glavne vloge Brigita Helm, Willy Fritsch in Katica Nagy. Našo rojakinjo Na-gyjevo zelo cenijo in naša dolžnost Filmske poroke cjeczn H sc je vnevič pcvcčila 0 Jeani Harlow, tipu filmskega vampirja, ki je v Ameriki dosegla Grelo Garbo in Marleno Dietri-chovo, je govorila vsa Amerika, ko se je njen prvi mož, filmski režiser Paul Bern, ubil. Zdaj se je Jeana poročila s filmskim operaterjem Halom Rossonom. Seznanila se je z njim, ko je igrala glavni vlogi v filmih »Žena-demon« in »Rumeni pekel«. Rosson je ta filma fotografiral in prav z njima je žela Jeana Harlow toliko uspehov, da se j© dvignila med prve svetovne filmske igralke in si prislužila naslov filmskega vampirja. V obeh filmih igra Harlow sodobno zvodnico, ki si nikjer ne najde miru in ki si išče take moške, ki ji ugajajo, ne morda iz želje po senzacijah, temveč iz prave notranje potrebe. 500 dolarjev globe, toda s tem si je napravila eamo imenitno reklamo. Pisala je še bolj igre in zdaj je na- Tilmska pošta A. S.. Ljubljana. — 0 kinu »Dvor« smo že pisali in mislimo, da zaenkrat ni potrebno o njem poročati. Programi so se v zadnjem času (po našem članku) nekoliko popravili in nas veseli, da smo za kinematografsko občinstvo vsaj nekaj dosegli. Upoštevati morate pač, da jo za »malo denarja malo muzike«. Če bi se program poslabšal, se pa k temu vprašanju spet povrnemo. M. K., Ljubljana. — Vaš sum, da ja film »Valčkova vojna« eden izmed starejših in da 60 ga že igrali v večjih' kinih, drži. »Valčkovo vojno« je izdelala berlinska UFA za leto 1933-34 in so ga torej mnogi jugoslovanski kini odigrali že preteklo sezono. Zakaj nam ga »Matica« prinese šele zdaj, po skoraj enem letu, in zakaj bo ravno z njim otvorila sezono 1934—35, nam ni znano. Pikantnosti z dvora Ludovika XVI. SEakomsku cdiscja francoske kraljice Mari/e Žlntcamele Hči avstrijske cesarice Marije Terezije je živela več ko sedem let v devištvu zraven svojega moža Ludovika XVI. Najdba velezani m i vih pisem v dunajskem tajnem arhivu Isila je nova (četrta) izdaja Breznikove slovnice. Kako potrebna je dobra slovnica nam žurnalistom, a nič manj našim visokorodnejSim kolegom v Gu-tenbergu gospodom književnikom, je nazorno dokazal znani književnik s. s., ko ije napisal v oceni v nekem ljubljan-Bkem dnevniku: »Vsaka nova izdaja dr. A. Breznik o v e ,Slovenske slovnice za srednje Sole' je pomemben dogodek ne le za dijake in profesorje, marveč za ,vso slovensko inteligenco...« (Na uho: r e t j a izdaja dr. A. Breznik a ,Slovenske slovnice* posrveča sklanjatvi podrednega prilastka § 328.) Nova izdaja je hvala Bogu cenejša pa tudi popolnejša od prejSnje; zelo priporočljivo bi bilo, če bi si jo nabavili vsi naši časnikarji i n književniki, zakaj jezikovne barbarščine, ki jih mora naše čitajoče občinstvo dan za dnem prenašati, bogme ne dokazujejo visoke kulture, s katero se mi Slovenci pri vsaki priložnosti tako radi ponašamo. Vukičevičev sin obsojen. V št. 23 (7. junija) smo obširno poročali o ljubezenski tragediji mlade Beograjčanke Ljubinke Jungovičeve, ki se je vrgla pod tramvaj, ker jo je brat njenega ljubimca Dragana, odvetnik Miloš Vukiče-vič, sin bivšega predsednika vlade, oklofutal. Pokojničina mati je Miloša iVukičeviča tožila. Te dni je beograjsko okrajno sodišče izreklo razsodbo: obtoženi Miloš Vukičevič je dobil 15 dni brezpogojnega zapora, razen tega mora pa plačati še 1000 Din globe. Modra železniška uprava. Poljske železnice so napravile zanimiv poskus. V času od 8. do 25. julija je smel vsak potnik na svoj vozni listek vzeti zastonj s seboj v vlak štiri otroke do 14. leta. Uspeh: v teh 17 dneh so železnice prodale 548.000 voznih listkov, lani v istem času pa samo 80.000 ali sedemkrat manj. ■ Debeluška gre v smrt. Nyiregyhaca je glavno mesto szabolskega komitata (nekje ob Tisi) in v tem mestu je živela osemindvajsetletna n anikerlta Maleskije-vičeva, ki se je začela nenadoma starati in postajati okrogla ko pivski sodček. Da bi se iznebila sala, je jemala vse mogoče tablete in vodice za shujšanje. Toda uspeha ni bilo. Dekle je obupano seglo po veronalu in se zastrupilo. Prepeljali so jo v bolnico, kjer so jo zdravniki vendar še vrnili življenju. Po več dneh nezavesti se je zbudila, in ko je opazila, da je ozka bolniška postelja polna nje same, je stekla k oknu in hotela skočiti dve nadstropji globoko na dvorišče. V zadnjem trenutku so jo strežnice prestregle. Druga plat. Urugvajčani so pa ponosni na neko damo, ki tehta samo 210 kg. Poslali jo bodo na Špansko, da si pribori naslov najtežje device na svetu. V te] konkurenci bo Španka prav gotovo izgubila, ker tehta samo 203 kg. Toda ta Španka je že »potolkla« na polju debelu-harc najtežjo Nemko, ki tehta »komaj« 201 kg. Strela z neba. Kmet Andrej Nessa se 'je peljal s svoje kmetije v Bajo. Spotoma je udarila strela vanj. Konjem se ni nič zgodilo; obrnili so se z vozom vred ter pritekli z zogljenelim gospodarjem domov. f> Sredstvo zoper gobezdavost. Brazilsko-Indijansko pleme Botokudov ima strogega poglavarja. Strašno hud je, če kdo mnogo govoriči. Kadar se sestanejo starešine plemena k posvetovanju, zakliče poglavar slehernemu govorniku samo ti dve besedi: »Levo nogo«. To se pravi, da mora govornik dvigniti levo nogo, se prijeti z roko za koleno in sme govoriti samo tako dolgo, dokler more stati na eni, torej na desni nogi. če bi ta način uvedli na ljubljanskem trgu, bi gospodinjo ostajale tam kvečjemu dvajset minut in bi govorile snmo to, kar res morajo, in kosilo bi bilo zmeraj o pravem času. Toliko časa menda nima nobena gospodinja, da bi don:.4 trenirala stanje na eni nogi. Vsi zakotni opravljivi romani bi bili s tem omejeni na kratka sporočila v brzojavnem slogu. Skrivni dunajski arhivi, ki stoletja in stoletja niso bili dostopni učenjakom in zgodovinarjem, toliko manj pa še širokemu občinstvu, so e© pred kratkim odprli vsej javnosti. Tako je med drugimi dokumenti neprecenljive zgodovinske vrednosti prišla na dan tudi vsa korespondenca med avstrijsko cesarico Marijo Terezijo in grofom Antoinom Mercyjem Argentaujem, cesaričinim zaupnikom na francoskem dvoru in intimnim svetovalcem Marije Antoanete, odkar se je cesaričina hči kot štirinajstin-polletno dekle poročila s tedanjim francoskim dauphinom (prestolonaslednikom), bodočim kraljem Ludo-vikom XVI. Nam, ki živimo v prosvetljenem dvajsetem stoletju, je skoraj nerazumljivo, s kolikšno indiskretnostjo je opravljal Mercy svoje poslanstvo, to se pravi, kako »vestno« je cesaričin zaupnik pazil na sleherni, še tako zasebni korak mladoporočencev, r.e da bi se bil ustavil niti pred najintimnejšimi psihološkimi podrobnostmi. Kadarkoli je kaj izvohal, je pri priči sedel za mizo in napisal točno poročilo Mariji Tereziji, ki je v svoji palači na Dunaju nestrpno pričakovala novic s francoskega dvora. V teh njegovih pismih so bili dostikrat tako pikantni »ocvirki« (oprostite izraz), da se nam jih skoraj upira spraviti pod tiskarsko črnilo. Ta pisma nam pa hkratu podajajo nazorno sliko materinskih skrbi in težav Marije Terezije, ki je v svojem razmerju do poročene hčere vendarle šla malce predaleč. IG. maja 1770 so je vršila svečana poroka med mlado cesarico in francoskim kraljevičem, toda avgusta istega leta je Mercy že poslal cesarici pismo, v katerem ji je z grozo poročal, da sta mlada zakonca še zmerom deviška in da si je kraljevič dal celo urediti ločeno spalnico. V svojem odgovoru je Marija Terezija zahtevala od grofa, naj »energično vmes poseže«; to je tudi storil. Že nekaj dni nato je Mercy pisal avstrijski vladarici, da je »dauphin oznanil svoji ženi, da se je že dal poučiti O vsem, kar se tiče zakonskega stanu, in da bi rad v bodoče živel z njo v intimnem razmerju, ki ga ta stan zahteva«. Toda ostalo je pri starem. Meseca oktobra priporoča Marija Terezija svoji hčeri, naj bo potrpežljiva in naj pokaže še večjo ljubeznivost do svojega moža. Nesrečna Marija Antoa-neta se je tedaj obrnila na gospo Adelaido s prošnjo, naj bi prigovarjala njenemu možu. Res ga je gospa vzela v roke, a uspeha le ni bilo. Tako je Mercy, ki je dotlej kazal precejšnjo samozavest, sporočil februarja 1771, da nič več ne razume, kaj je med mladima zakoncema. Vsa obupana se je Marija Terezija tedaj obrnila na svojega najljubšega zdravnika Van-Swiotna in mu zaupala, kaj ji je Mercy pisal. »Če tako mlada in zala ženska kakor je Ma- rija Antoaneta ne more primamiti dauphina«, je pi^al učeni profesor, »pač ni pomoči«. Toda Marija Antoaneta še ni izgubila upanja; nekaj mesecev nato je pisala svoji materi, da jo ima njen mož zelo rad, da vse napravi, kar ona hoče, in da se bo prav gotovo obrnilo na boljše, samo da premaga svojo sramežljivost. Tako sta pretekli dve leti, v Parizu je pa ostalo pri starem. Julija 1772 je pisal grof Mercy cesarici: »Čeprav se dauphin in dauphine prav dobro razumeta, mi je le-ta vendarle zaupala nekatero okoliščine, ki jo navdajajo z obupom. Tako na primer še zmerom ni mogla svojega moža, čeprav jo ima zelo rad, odvrniti od njegove strasti za mizarska in zidarska dela. Neprestano mora kaj popravljati ali preureje-vati v svojih sobanah in ko svoje delo konča, je vselej silno truden.« Počasi je vsega tega postalo cesarici le preveč: 9. januarja 1774 je poslala v Pariz grozilno pismo, da bo njen sin, bodoči oesar Jožef II., sam prišel v Pariz in stvar razčistil. »Sicer nimam dosti upanja«, je pisala, »da bi moj sin kaj opravil, toda trohico nade imam vendar še, da se mu bo posrečilo dopovedati nemarnemu soprogu, kakšne so njegove zakonske dolžnosti.« Iz potovanja nadvojvode Jožefa pa ni bilo nič, ker so vmes prišle druge reči. Tako s© je Marija Antoaneta, med tem že kraljica, bridko pritožila svoji materi: »Verujte mi, draga mati, da jaz nisem kriva brezbrižnosti svojega moža. Lahko si mislite, v kakšnem kočljivem položaju živim in da nimam več drugega orožja kakor potrpežljivost in prijaznost.« Naposled, po več ko sedmih letih deviškega zakona, pride h kraljevskemu paru na obisk bodoči avstrijski oesar Jožef II., da vzame svojega svaka resno v roke; Ludovik XVI. je bil tako sramežljiv, da se še zdravnikom ni hotel dati preiskati. Prigovarjanje avstrijskega nadvojvode, starega takrat 36 let, je — kakor vse kaže — pri 13 let od njega mlajšem francoskem kralju le zaleglo; pristal je vsaj na to, da se da zdravniško preiskati. Res so ga piegledali učeni profesorji in dognali, da mu je potrebna prav neznatna operacija, podobna nedolžnemu vrezku pri novorojenčkih, ki jim je jezik prirasel k nebu; dejali «o, da bo potem kralja minil oni mučni občutek, ki mu je dotlej branil, da bi izpolnjeval svoje zakonske dolžnosti. Če smemo verjeti Mercyjevim pismom, pa do te operacije ni prišlo in je nevšečnost sama od sebe izginila. Tako je mogel 17. januarja 1778 zaupnik Marije Terezije poslati svoji vladarici posebnega sla s sporočilom, da se »kralj zdaj obnaša kot pravi zakonski mož v najtoč-nejšem in najstvarnejšem pomenu besede«. 5. maja istega leta jo pa Se nadaljuje ua 8. slrani. GROF MONTE-CRISTO Nadaljevanje s 5. strani dela! Koliko jih je že sedelo na tem stolu, kjer zdajle jaz trepetam! ... O, zbrati moram ves svoj pogum, da ne vidim tudi v sebi hudodelke ne v vas neizprosnega sodnika; že včeraj sem dosti prestala za svoj greh.« »Uboga žena!« reče sočutno Villefort in ji stisne roko. »Kazen je bila prehuda za vaše moči, saj ste dvakrat skoraj podlegli. Ne, milostljiva, močni morate biti, zakaj še hujše reči vas čakajo.« »O bog!« vzklikne prestrašeno baronica, »kaj pa še?« »Vi vidite samo preteklost, gospa; priznam, da je mračna. Toda vživeti se morate tudi v bodočnost, a le-ta utegne biti še straš-nejša!« baronica je predobro poznala Villefortovo siceršnjo hladnokrvnost, da je ne bi njegova prepa-denost vznemirila. Hotela je krikniti, pa ji je glas zamrl na ustnicah. »Kako je mogla ta strašna preteklost vstati od mrtvih? Kdo jo je priklical iz globine najinih src, kjer je bila za zmeraj pokopana?« »Golo naključje,« vzdihne Hermina. »Naključje? Ne in stokrat ne, milostljiva! Naključja ni!« »O, pač! Ali morete trditi, da ne bi bil po golem slučaju grof Monte-Crisio kupil to nesrečno hišo? Ali ni čisto slučajno dal prekopati zemljo? In ali ni naposled prav tako slučajno našel nesrečnega otroka zakopanega na vrtu? Oh, ubogo, nedolžno moje dete, ki mi ga niti poljubiti ni bilo dano! Verjemite mi, moje srce je bilo prepolno hvaležnosti do grofa, ko je govoril o toli dragi mi najdbi na vrtu.'; »Ne, ne, gospa; ravno to je tisto strašno, kar vam moram povedati,« odgovori zamolklo Villefort. »Ne, gospa: na vrtu ni nihče ničesar našel; ne, tam ni bilo zakopanega otroka; ne, ni prav, da jokale, ni prav da ječite; trepetati morate!« »Kaj hočete reči?« zajeclja gospa Danglarsova in se zgrozi. »Reči hočem, da gospod Monte-Cristo pri prekopavanju vrta ni našel ne otroškega okostnjaka, ne železne skrinjice, ker tam ni bilo ne tega ne onega.« »Ne tega ne onega!« ponovi mehanično baronica in se zastrmi v prokuratorja. »Ne tega ne onega?« »Ne!« zahrope Villefort in si zakrije obraz z rokami. »Ne, in stokrat ne ...« »A potem nesrečnega olroka niste tam pokopali? Zakaj ste mi pa lagali? Govorite, kakšne namene ste imeli?« »Poslušajte me, milostljiva, in pomilovali me boste, da sem dvajset let sam nosil to gorje Saj V 24 URAH barva, plisira in kemično čisti obleke, klobuke itd. Skrobi In svetlollka sraj-cc, ovratnike, zapestnice Itd. Pere, suši, monga in lika domače perilo. Parno čisti posteljno perje in puh tovarna JOS. REICH LJUBLJANA Leto VT/M-33. DRVŽ1NSK1 TEDNIK Stran 7. Sodobni problemi prehrane Sirove jedi in soljenje hrane Slr6va hrana škoduj© organizmu, ako je preveč uživamo. — Hrana naj sestoji iz mesa, sočivja In sadja Glej »Družinski tednik“ št. 31 in St. 82-33 še pomnite tisto iragično noč, ko ste ležali v oni rdeče preoblečeni sobi in se borili s smrtjo, jaz sem pa v smrtnem strahu čakal vašega poroda. In otrok se je rodil in dali ste mi ga v naročje: negibnega, tihega, brez diha. Mislila sva, da je mrtev.« Gospa Danglarsova se zgane, kakor bi hotela planiti kvišku. Toda Villefort jo s prosečo kretnjo potisne nazaj. »Imela .sva ga za mrtvega,« ponovi •/. ubitim glasom. »Položil sem ga v majhno skrinjico, ki naj bi mu bila namestu krste, odšel na vrt in ga v naglici zakopal. Joda komaj sem ga zagrebel s prstjo, ko se je iztegnila proti meni Korzova roka. Videl sem še, kako se je utrnil blisk njegovega bodala, sirašna bolečina me je izpreletela in zazeblo me je po vsem životu. Hotel sem krikniti, pa ni prišel glas iz mojega zadrgnjenega grla. Mislil sem, da mi bije poslednja minuta; zgrudil sem se na zemljo. — Nikoli ne bom pozabil vašega nadčloveškega poguma, ko sem se spet zavedel in se s poslednjimi močmi zavlekel do znožja stopnic, kjer ste mi prišli naproti, čeprav ste bili tudi sami na koncu svojih moči. Morala sva molčati; vam je pomagala babica na potu domov, jaz sem se pa izgovoril, da sem dobil rano v dvoboju. Česar se nisva upala nadejati, se je zgodilo: katastrofa tiste noči je ostala svetu prikrita. Cele tri mesece sem se boril s smrtjo; naposled, ko se mi je jelo obračati na boljše, so mi zdravniki zapisali južno solnce in zrak. Prepeljali so me v Marseille, moja žena je pa prišla za menoj. Preden sem ozdravel, je preteklo deset mesecev; o vas nisem med tem ničesar slišal, poizvedovati, kaj je z vami, se pa tudi nisem upal. Šele po vrnitvi v Pariz sem izvedel, da ste se po smrti gospoda N:.i gonna poročili z gospodom Danglarsom. O čem sem moral neprestano misliti, ko se mi je vrnila zavest? Neprestano na isto, neprestano na nesrečnega otroka, ki je vsako noč v mojih sanjah vstajal od mrtvih in grozeče stal pred menoj kakor angel maščevanja. Komaj sem bil v Parizu, mi je bila prva misel, da sem poizvedel, kaj je z ono hišo. Povedali so mi, da r.i v njej nihče več stanoval, čeprav jo je malo preden sva se midva nastanila v njej, nekdo najel za devet let. Poiskal sem najemnika in mu ponudil veliko oasnu^nino, če razveljavi pogodbo. Dejal sem mu, da ne bi maral, da bi hiša, ki je bila last očeta in matere moje žene, prišla v tuje roke. Najemnik je zahteval 6000 frankov; dal bi mu jih deset, da tudi dvajset tisoč. Denar sem mu na mestu izplačal in ko sem imel pogodbo v rokah, sem neutegoma oddirjal v AuLuil. Bilo je o petih popoldne; šel sem v rdečo sobo in čakal noči. Lahko si mislite, kako mi je bilo; neprestano so vstajale pred menoj grozeče pošasti noči in me gonile v blaznost. Korzičan, ki mi je bil prisegel osvelo in me zasledoval od Nimesa pa do Pariza in se skril na vrtu, da me je podrl Se nadaljuje na 8. strani v 4. stolpcu Prejšnja dva članka, zlasti končni odstavek v poslednji številki točno povedo, da je čezmerno soljenje že po naravi slanih jedi popolnoma odveč in celo prav škodljivo, čeprav je morebiti trenutni užitek še tako velik.. Seveda je pa popolnoma nezmisel-no preklinjati navadno kuhinjsko sol in jo proglašati za uničevalko ljudskega zdravja. Zgodovina prehrane vendar jasno govori, da ni niti osoljena mesnina, niti sir im da r.iso niti ostale vložene rastlinske in živalske jedi zdravju resno škodljive. Če bi bilo temu tako, bi bila hkratu uničena važna in koristna poraba najrazličnejših jedi in prepadla bi industrija, ki zalaga v sleherni kulturni državi živilske trge. Tako prekletstvo soli bi bilo šele takrat upravičeno, če bi običajna ne-pretirana raba soli resnično vplivala na degeneracijo in pospeševala prepad človeštva. Toda taki nepremišljeni računi so le plod omejenosti in ziahljar.ih možganov. Že pred kakšnimi dvajsetimi leti je bilo nekaj primerov, da so se pri ljudeh, ki niso hotel; za nobeno ceno jesti slanih jedi, pojavile resne motnje v prebavnih organih hkratu z duševnimi. Ugotovili so že takrat, da je tudi želodčnim sokovom manjkalo za normalno funkcijo potrebne solite kisline. Seveda nočemo s tem pribiti, da so ti pojavi zgolj posledica pomanjkanja soli v dnevni prehrani. Pač je pa gotovo, da vpliva neslana hrana slabo na duševno stenje človeka, a posledica takega nerazpolo-ženja je pomanjkanje teka. Komur pa jed ne tekne, pojč manj kakor telo potrebuje, to pa povzroča lnide bolečine v želodcu in ovira normalno delovanje črevesja. Načelna in popolna izločitev kuhinjske soli pri kuhanju sočivja, ki je vendar glavna ljudska hrana, je torej nezmiselna. Omejevati se zgolj na uživanje sirovega korenja, ohrovta, zelja itd. je prav gotovo pretiranost privržencev sirčvo hrano. V tisočletjih sta se pač človekov okus in menda tudi organizem prilagodila zmerno slar.im jedem; torej je za nas popolnoma naravno, da uživamo kuhano sočivje in ostale jedi primerno osoljene. Seveda je treba gledat] iz zdravstvenih ozirov predpisano neslano hrano bolnikov s popolnoma drugimi očmi. Toda to je spet poglavje z&se, ki ga je treba prepustiti le izveden-cem-zd ravnikom. Itp narodnogospodarskih vidikov je pri nas itak nemogoče govoriti o načelni uvedbi sirčve hrane. Najmanj šest do sedem mesecev na leto bi ne mogli zalagati kmetje in vrtnarji ljudi s svežimi in zdravimi rastlinskimi jedmi. Iz splošnih zdravstvenih ozirov pa moramo na vsak način priporočati, naj ljudje spet pridneje segajo po kruhu, zlasti rženem, kajti žitno zrnje je že več ko tisoč let glavni steber prehrane v Srednji Evropi. Vse kar se tiče sirfive hrane, lahko spričo naštetih dejstev zgoščeno povemo še enkrat: Na rovaš sir6ve hrane so v poslednjih letih mnogi mnogo grešili. Pridigovali so, da je sir<5va hrana edino zdravilo za vse bolezni in edino zveličavna osnova za dosego visoke starosti. Vse na svetu ljudje pretiravajo, kako ne bi potem še tega. Pribiti moramo, da je sirova hrana prvenstveno za bolnike, ker ublaži ali ozdravi nekatere bolezni, če jo bolniki uživajo določen čas in po zdravniškem predpisu. Zdravemu človeku pa gotovo samo koristi, če med dneve redne hrame vrine tu pa tam kakšen dan sirove hrane — seveda če ne pretirava. Normalna človeška hrana bo pa ostala slej ko prej vendarle mešana navadna ljudska hrana, toda jedilnik je treba primerno prikrojiti in skrbeti za spremembo. Vsakdo sani najbolje ve, kakšna vrsta mesa, sočivja in sadja mu najbolj prija; to naj j<5 kar mu diši, kar mu ne draži želodca in ne preobtežuje črevesja. DROBIŽ Skodelico čokolade bi morali pripraviti s 15 g čokoladnega praška. Dokler še nismo dodali mleka in sladkorja, ima čokolada 1 g beljakovine, 2 g masti in, 10 g sladkorja. * Stfilitiena obolenja silijo čedalje več ljudi v samomor; dr. Gollmer je izračuni!, da je samomorilstvo poskočilo za 122 %, odkar je sifilida pričela razsajati. * Človek ima 1/i3 svoje teže krvi, torej je ima odrasel človek kakih pet do šest litrov. * Pariška zdravnika Binet in Strun- zer ste odkrila čudno zdravilo za malokrvnost. Mi si ga bomo pač komaj privoščili. Priporočata namreč školjke, češ da imajo veliko železa, bakra, mangana, cinka, fosforja, kalcija, magnezije, joda in vitaminov A, B, C, D. Povrh so pa v školjkah še vse potrebne redilne snovi, torej beljakovina, maščoba, ogljikovi hidrati in mineralne soli. • Srce deluje minuto za minuto, uro za uro, dan za dnem, leto za letom neprenehoma v človeških prsih. Je torej strojček, ki nikoli ne odpove, ki ga ni nikoli treba popravljati, skratka tako gibčen je in prožen kakor noben stroj, ki ga je ustvarila »človeška roka«. Njegovi udarci so hitrejši od udarcev nihala ure. Vsako uro udari približno štiri do pet tisočkrat, kar da v sedemdesetih letih dve do dve in pol milijarde utripov. * čistoča je vsekdar in povsod osnovni zakon zdravja. Nepotrebnih dlačic na obrazu, rokah, nocah. prsih Itd- se z lahkoto, hitro in zanesljivo odkrižate z uporabo Erbol-prafika. — To sredstvo takoj odstrani dlačice s koreninami vred in stane z navodilom Din 15"—- Po poBti razpošilja parfumerij« Nobilior, Zagreb, Iliča 34, HUMOM prekomplicira.no »Kako se morete tako prehladiti! Meni na primer se kaj takega nikofli ne zgodi. Saj se pa tudi znam varovati: vsak večer, preden grem spat, se umijem z mrzlo vodo, zjutraj takisto, jem malo, zato pa vsaik dan popijem najmanj en liter tople vode, popoldne si umijem noge v zelo vroči vodi, da se spotim, potem še malo masaže, in nato spet vse od kraja.« »Ne, veste kaj, potem se pa že rajši kdaj prehladim.« Zemljepisje nezadostno Malo pred vojno je prišel predsednik vlade neke manjše države z juga na obisk v severne dežele. V Kriistianiji — danes se imenuje Oslo — so mu priredili banket. Seveda je tudi on govoril, navdušeno, kaikor se za takšne prilike spodobi. Svoj govor je sikleniil z vzklikom: »Živela Švedska!« Toda vse je molčalo. Na obrazih visokih gostov se je brala zadrega. Govornik je zaslutil, kje ga je polomil. Zato se je naglo popravil in vzkliknili: »Živio Danska!« Nov molk, še hujša zadrega. Nesrečni minister ni vedel, kaj bi. Da se ne bi še v tretje zaletel, je iz previdnosti tiše nazdravil: »Žiiveila Skandinavija!« Tedaj šele so gostje nekam sramežljivo udarili v ploskanje. (Za ti«'te naše cen j. bralce, ki bi bili v podobni zadregi: Oslo je preštelo ica Norveške.) škropilni avto Neki kmet iz Zabite vasi je prvič v življenju prišel v Ljubljano in videl mestni škropilni avto. Nekaj časa ga gleda, potem se pa začne na vse grlo smejati. Neki gospod ga vpraša, zakaj se tako od srca smeje. »Le poglejte ga!« odgovori in pokaže na avto. »Preden bo doma, mu bo vsa voda iztekla, voznik pa vozi, kakor da nič ne bi bilo!« Modra plemiška »Ali veste, da segajo moji predniki tja do križarskih vojn?« se pobaha grof Mergele. »Prava reč,« odmahne prezirljivo grof Bobby. »Moji so takrat že izumrli!« Čuden koledar Učitelj pokliče Janezka. »Koliko mesecev ima leto?« »Dvanajst,« odgovori Janezek. »Naštej mi jih!« »Januar, februar, maj, julij, april...« »Kaj pa blebetaš! Za februarjem vendar ne pride maj in april tudi ne za julijem!« »Oprostite, gospod učitelj — letos je pa bilo tako!« Tašča »Glejte, Reza, da me jutri o pra-< vem Času zbudite, ker se moram z zgodnjim vlakom odpeljati.« »Zanesite se, milostljiva! Vaš gospod zet mi je že zagrozil, da me bo spodil iz službe, če zamudite vlak.« HaituH/efia šUoUUa Škotskega kmeta je zalotil stražnik^ ko je peljat voz brez luči. »Kje imate pa svetilko?« ga j® ustavil. »Ali ne bi bilo šikoda denarja za olje?« je mirno odvrnil kmet. »Moj konj je namreč slep.« Njih priprava in konzerviranje za zimo Vabimo Vas k nakupu v najcenejSi oblaSilnicI žl. iPveslk Sv, Pelra cesta Vi 7 Gobove jodi so zelo okusne, zato jih gospodinje prav rade pripravljajo. Zdaj je spet preoej gob na trgu in dobro je, če si jih shranimo za zimo. Oglejmo si gobane, jurčke ali Ik a rži je. Gobe morajo biti sveže in zdrave. Zaradi velike množine beljakovine se kmalu skvarijo in so prav Škodljive ter oelo strupene, če so stare in od idežja napite. Kdor gob ne pozna, jih naj rajši kupuje na trgu. Male, zdra-ive in suhe gobe lahko steriliziramo, dočim nam rabijo velike za sušenje. Konzerviranje g»b Gobane ali jurčke skrbno očistimo, jih temeljito splaknemo in jih izrežemo na krhlje. (Gob, ki jih nameravamo sušiti, ne smerno splakovati.) Na kilo gob nalijemo kozarec vode in jih dušimo 20 minut. S pokuhano vodo vred damo gobe v pogrete steklenice. Zaprte steklenice pustimo nato celo uro v sopari. Priporočamo, da vlagate gobe v čim manjše steklenice, ker je treba hkratu porabiti celo vsebino steklenice. Tako sterilizirane gobane pripravimo kakor se nam ljubi. Pripravimo jih: 1. Gobe s sokom vred pogrejemo (ne kuhajte!) in dodamo nekoliko masti in soli. 2. Iz samega soka (brez gob) pripravimo omako. Drobno zrezano čebulo opražimo, iz sirovega masla pa napravimo svetlo prežganje. Čebulo in prežganje vkuhamo v sok, ga solimo in vlijemo vanj smetano ter kanemo še nekaj kapljic limonovega soka povrh. Komur ugaja, lahko vkuha še strok češnja. V pripravljeno omako denemo gobe in jih pregrejemo, toda kuhati jih ne smerno. 3. Sok odlijemo, gobe solimo in jih v masti pogrejemo. Čeznje vlijemo 2 žvrkljani jajci (to velja za 1/t l gob) po vrhu pa potresemo nastrgan sir. Gobe v kisu Male zdrave gobane skrbno očistimo in operemo. Malih ne režemo, večje pa kvečjemu razpolovimo. Pol litra vinskega kisa in pol litra vode osolimo. Dve ali dve kili in pol gob kifhamo 25 minut v tej vodi, jih odcedimo ter vložimo v steklenice do dva prsta pod robom. Kis, s katerim zalijemo gobe, pripravimo tako: Pol litra vinskega kisa (zelo močnega razredčimo), 2 do 3 lovorjev© liste, 2 stroka česna, nekoliko nove začimbe, popra v jagodah in klinčke prevremo. Ko je kis shlajen, ga nalijemo v napo Lnjene steklenice, ki jih damo za pol ure v soparo, če jih ne maramo sterilizirati, lahko nalijemo čez kis fino olje. Tako pripravljene gobe se ne kvarijo leta in leta, če jih imamo na hladnem prostoru. Sulie gobe Gob nič ne operemo. Lepo jih očistimo in zrežemo v prav tenke lističe, po možnosti v čim večje. Gnile in črviv© kose izločimo. Narezane gobe položimo na čist papir in jih sušimo na zraku, če jo pa le mogoče, na solucu. V pečnici jih nikoli ne smemo sušiti. Gobe je treba večkrat obračati. Ko so popolnoma suhe, jih spravimo v žakljiček iz organtina in jih obesimo na zračen in suh prostor. Večkrat je treba pogledati, če niso morda postale vlažne, kajti takrat jih je treba še enkrat presušiti in jih obesiti v kakšen bolj suh prostor. Suhe gobe pred uporabo namakamo nekaj ur v vodi, pripravljamo pa iz njih juhe in omake. Gobov izvleček (ekstrakt) Mnogokrat najdemo med gobami take, ki niso prav lepe in jih nočemo sušiti. Toda tudi'takih gob ne kaže zavreči. Očistimo jih in narežemo ter jih dušimo v lastnem soku. Sok odlijemo v posebno posodo. Gobe same pa nato prekuhamo v slani vodi (prav malo vode seveda) in ta od-oedek prilijemo h gotovemu soku. Gobe iztisnemo skozi platneno cunjo in to kašo mešamo v sok, ki ga nalijemo v steklenice. Dobro zamašene steklenice damo za 20 minut v soparo. Z gobovim izvlečkom začinimo juhe in omake. * če še ne veš Nevarne cvetlice. Matere, preden pustite otroke na izlet, opozorite jih, da je marsikatera lepa in dehteča cvetlica od sile strupena! Prepovejte jim, da bi jemali bilke in cvetlice v usta! Rož, ki so jih natrgali, naj nikoli ne dajejo v kupice! Roke naj si vselej umijejo, preden jim daste kruh v roke! Žoja je poleti strašna peza. Kolikokrat se zgodi, da se človek vrne domov, zgrabi prvo steklenico, na kateri piše »malinovec«, »ribezov sok« ali »staro vino«, in si natoči poln kozarec osvežujoče pijače. Toda prav pogosto se zgodi, da je v teh steklenicah lizol, bencin, salmijakov cvet ali oetova kislina... Gospodinje, pazite za božjo voljo! Nikarte teh strupenih in jedkih tekočin ne vlivajte v steklenice sokov, piva ali vina. Kupite si oglate, da se bodo že na oko razlikovale od drugih. Sicer pa sodijo kisline in strupi itak v zaklenjeno omaro, ne pa v jedilno shrambo! Dobra ideja neke gospodinje je, da obeša na »nevarne« steklenice na vrvco privezane ko-vir.aste gumbe, ki takoj, ko prime kdo za steklenico, zarožljajo ir. ga opozore na nevarnost. Izpadanje las in prhljaj prepreči samo znano sredstvo Voda iz kopriv. Lasje postanejo spet bujni, vrno se jim lesk in postanejo popolnoma zdravi. če jo redno dvakrat na teden uporabljate. 1 steklenica z navodilom stane Din 30’—. Po pošti razpošilja parfumerija Nobilior, Zagreb. Iliča 34. Din 1000'- plačam ako Vara »Radio Balzam« ne od-strani kurjih očes, bradavic, trde kože, bul itd. Že dalj časa nisem nič naročil, ker ljudje poskušajo raznovrstna sredstva, a sedaj so sc prepričali. da je Vaš preparat še najboljši, in ga zopet zahtevajo. Franc Maček, čevljarna, Dol, Logatec. , Zahtevajte povsod v Vašem interesu samo »Radio Balzam«. Dobi se ali po pošti pošlje: 1 lonček za Din 10--(predplačilo). Na povzetje Din 18-—, dva 28’—tri Din 38'—, RUDOLF COflC Ljubljana VII Janševa 27 (prej Kamniška 10 a) (Make, ceni. dame! na tiču itd. Vas ženirajo, kvarijo Vam lepoto, eleganco in sramežljivost. »Venera« eliksir Vas reši v par sekundah, brez bolečin, brez opas-nosti vseh nepotrebnih dlak. Naročite še danes lepo dišeči »Venera« eliksir, ne bo Vam žal. Dobi se ali po pošti pošlje: 1 steki, za Din 10-- (predplačilo), na povzetje 18-—, dve Din 28'—, tri jDin 38'—. C0I8C RUDOLF, Uubliana Vil Janševa 27 (prej Kamniška 10 a) Dopisna Sol Nemščino, esperanto in slo\ ščino poučuje pismenim po Jezikovna dopisna šola na J nicah (Gorenjsko). Učnina ni o Al qi Zahtevajte prospekt. Priložite znamko za odgovor. Zakonska Odiseja Narije Antoanete Nadaljevanje s 0. strani. napisal na Dunaj že novo pismo s sporočilom cesarici, da se njena liči čuti mater. Toda sedemletno čakanje jo napravilo Mar»jo Terezijo zelo nezaupljivo. Zato je izkušena mati pisala Mercyju: »Počakati je treba še trinajst tednov, potem šele bomo zanesljivo vedeli, kako in kaj.« Vzlic temu je pa hkratu le povprašala pri grofu, ali bi ji vedel svetovati spretnega specialista za njeno hčer. Mercy ji je v priporočil dr. Las-sona, ki se je v prostem Času rad ukvarjal z mineralogijo; da ga čim bolj priklene nase in na svojo ličer, mu je Marija Terezija poslala velik zaboj redkih in dragocenih rudnin. Cesaričine brige niso bile zaman. Kmalu nato je mogel Mercy pisati na Dunaj, da je »novorojenček 81. julija o pol enajstih zvečer prvič zavekal«. GROF MONTE-CRISTO Nadaljevanje s 7. strani z bodalom na tla, je moral videti, kako sem izkopal jamo in otroka zagrebel vanjo. Kako lahko je utegnil videti tudi vas! Ali se ne bo nekega dne vrnil in zagrozil z razkritjem strašne skrivnosti?, Ali ne bo zanj še mnogo slajša osveta, če izve, da me njegovo bodalo ni ubilo? Vidite, zato se mi je zdelo najnujnejše, da za vsako ceno zabrišem sledove prošlosti. Zato sem dal razveljaviti najemninsko pogodbo, za-t o sem prišel v Auteuil, zato sem čakal v okrilju strašne noči. Ko se je popolnoma stemnilo, sem se spravil na delo. Stal sem brez luči v oni zlovešči sobi, v večnem strahu, da se bo zdaj zdaj izza okenskih zaves, ki so trepetale v lahnem vetriču, pokazal skrit vohun. Od časa do časa se mi je zazdelo, da slišim za seboj, v oni postelji, vaše ječanje, pa nisem imel poguma, da bi se obrnil. Srce mi je razbijalo, da se mi je zdelo, da se je spet odprla stara rana. Naposled so pa vsi glasovi utihnili. Videč, da se mi ni treba ničesar bati, sem zbral ves svoj pogum in odšel na vrt. Glejte, Hermina: imel sem se za neustrašnega človeka, kakor le more kdo biti. Toda ko sem potegnil iz telovniškega žepa mali stopniški ključ, oni ključ ki nama je bil obema toli drag — ko sem odprl vrata in uzrl pošastno bledo mesečino, ki je lila skozi okna po polžastih stopnicah — verjemite mi, Hermina, tedaj me je groza tako stisnila za prsi, da mi je pošla sapa in sem se moral nasloniti na zid. Mislil sem, da bom zblaznel. Dolgo je trajalo, preden sem postal spet gospodar samega sebe. Počasi sem se spuščal stopnico, za stopnico nizdol. Toda v meni je tako vse trepetalo, da sem se na slednji stopinji bal, da mi bodo kolena odpovedala. Ce se ne bi bil tako krčevito oklepal ograje, bi bil strmoglavil v globino. lako sem počasi prispel do spodnjih vrat. Zunaj je slonela lopata ob zidu; vzel sem jo in krenil proti grmovju. S seboj sem imel slepico; sredi trate sem postal in jo prižgal. November se je nagibal h koncu; vse zelenje je bilo izginilo z vrta in suho listje je šelestelo med peskom pod mojimi stopinjami. Strah me je bil tako zgrabil za srce, da sem potegnil revolver iz žepa in napel petelina.; Venomer se mi je dozdevalo, kakor da vidim skozi vejevje Kor-, zovo postavo. Posvetil sem s slepico v grmovje; nikjer nikogar. Ozrl sem se naokoli: popolnoma sam sem bil. Trava je bila poleti visoko: zrasla, ker je ni nihče pokosil. Tedaj je priklenil moje oči neki slabo porasel prostor. Barvanje las ni več potrebno pri strokovnjakih’, ker si jih z Oro-barvo za laso. ki jo dobit* v črni, rjavi, temnorjavi, svetlorjavi in plavi barvi, lahko vsakdo sam barva ln j* postopek zelo enostaven in stalnost barve zajamčena. 1 garnitura z navodilom stane Din 30—. — Po pošti razpošilja parfumerija Nobilior, Zagreb, Iliča 84, Izdaja za konzorcij »Družinskega tednika« K. Bratuša, novinar; urejuje in odgovarja Hugo Kern, novinar; tiska .tiskarna Merkur 4- 4. I Ljubljani} za tiskarno odgovarja O. Mihalek, vsi v Ljubljani,