Št. 292 (15.394) leto Ll. PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 seje tiskal v tiskarni 'Doberdob' v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni 'Slovenija' pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040/7796600 _ GORICA - Drevored 24 maggio 1 - Tel. 0481/533382 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432/731190 J500 LIR POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI SPED. IN ABB. POST. GR. 1/50% GISALPINA GESTIONI Sji/V mvemctmi smol L ' bln/li dTTi/D banca di CREDITO Dl TRIESTE DLIKD TRŽAŠKA KREDITNA BANKA ČETRTEK, 2. NOVEMBRA 1995 Dežela: nevarno nategovanje vrvi... Sandor Tence Furlanija-Julijska krajina, ki je bila nekdaj najbolj stabilna dežela v Italiji. je od volitev leta 1993 imela že tri vlade in sedaj caka na Četrto, ki se morda rojeva v teh urah. Vsi trije odbori so se ronili z velikimi ambicijami in pričakovanji, na koncu pa jih je razpihal eden od tolikih političnih vetričev, ki od Časa do Časa zapihajo nad sedežem deželnega sveta. Tudi četrta deželna kriza vsekakor ni nastala v izvoljeni skupSCini, mnpak v palacah oblasti, kjer se očitno še vedno gradijo (in rušijo) politične koalicije. Kamen spo-ra je bil tokrat ogromni biznis optičnih kablov vzdolž deželnih avtocest, za katerega se je potegoval britanski kolos Briti-sh Telecom, ob podpori nekaterih vladnih strank in ob nasprotovanju dru-gih. Zaradi tega je prišlo do krize, do odstopa odbora in situacije, ki že nekaj Časa popolnoma hromi celotno deželno upravo. Dežela je izgubila stabilnost, počasi pa izgublja tudi verodostojnost. Kje se je namreč videlo, da se je večinska stranka v skupgcini (v našem pri-Severna liga) tako odkrito izmikala svojim odgovornostim, ponudila zunanjo podporo" vladi m celo razmišljala o opoziciji, Da ne govorimo o jasni nameri nekaterih vidnih voditeljev Bos-®i]eve stranke, da bi se iznebili dosedanje predsednice Dežele Alessan-dre Guerrove. To sta le najvidnejša, gotovo ne edina paradoksa, ki spremljata to Čudno in po svoje tudi zelo nevarno politično krizo. Nevarno, v kolikor prizadene izredno pomembno in potrebno krajevno ustanovo, a tudi že itak močno načeto zaupanje med ljudmi in politiko. Za dosedanje nategovanje vrvi nosi največ odgovornosti stranka (Severna liga). ki si je prav na novem, direktnejšem odnosu med politiko in občani pridobila ugled ter volilno moc. Od deželnih vo-ntev sta minili komaj dve če sodimo po dosedanjem poteku pogovo-r°v za sestavo nove deželne vlade pa imamo vtis, da je od volitev pretekla že cela večnost. Nekoč so časopisi pozivali politike k Čutu odgovornosti. Danes je to že najbrž izrabljeno in skoraj preživelo geslo. Dovolj bi bilo malo razsodnosti in treznosti. ■ Na sled storilcem I alenkria pri Sv. Ivanu? TRST - Preiskavi, ki ju vodita sodnika Guido Salvini in Felice Casson o strategiji napetosti v šestdesetih in sedemdesetih letih sta delno osvetlili tudi ozadje spodletelega atentata na slovensko šolo pri Sv. Ivanu v Trstu. Kaže, da je nekdanji vodja neofašistične skupine Grdine nuovo iz Mester Martino Siciliano, ki že nekaj let sodeluje s pravico, priznal soudeležbo pri atentatu. Na 3. strani ■ Na Dan mrtvih I mrtvi v Libanonu DAMASK, JERUZA- Skakija, so v južnem LEM - Niti na Dan mrt- Libanonu šiiti napadli vih ni orožje na Bliž- vojake proizraelske njem vzhodu mirovalo, vojske in dva vojaka Medtem ko so pri Da- ubili, medtem ko jih je masku pokopali ubite- bilo sedem ranjenih. V ga vodjo palestinske Cisjordaniji so neznan-islamske integralistic- ci hudo ranili izrael-ne organizacije Fathija skega kolona. Na 13. strani PO 4 LETIH VOJNE / USPEH PRITISKOV AMERIŠKE DIPLOMACIJE ITALIJANSKA POLITIKA Končno so se začela pogajanja za mir v Bosni Izetbegović, Miloševič in Tudjman za pogajalsko mizo DAVTON - Štiri leta vojne, veC kot 200 tisoč mrtvih, dva milijona beguncev, lagerji, množični poboji, etnično Čiščenje, nepopisno razdejanje in trpljenje: to je pošastni obračun tragedije, ki se morda bliža koncu. Sinoči so namreč v strogo zavarovanem ameriškem letalskem oporišču Dayton v Ohiu konCo sedli za pogajalsko mizo predsedniki Bosne Izetbegović, Srbije Miloševič in Hrvaške Tudjman. Zasluga za začetek pogajanj gre v prvi vrsti ameriškemu diplomatu Holbrooku, ki pa predvideva zelo trda pogajanja, saj so se v zadnjih dneh pred srečanjem v Dayto-nu stališča sprtih strani znatno oddaljila od izhodišč, ki so jih že dosegli pred nekaj tedni. Na 12. strani Na pokopališčih spomin na mrtve TRST, GORICA - Bledi jesenski sončni žarki so včeraj pospremili ljudi na pokopališča, kjer so se ob Dnevu mrtvih spomnili svojih dragih. Ob grobovih v mestih in po vaseh se je zbralo na tisoče ljudi. Številne so bile tudi spominske svečanosti, ki so jih ob spomenikih padlim v narodnoosvobodilni vojni in ob obeležjih priredila slovenska društva in organizacije. Pevski zbori so zapeli junakom v spomin, ljudje so se jim poklonili z minuto spoštljive tišine. Na 6. in 11. strani Dan mrtvih so še zlasti občuteno proslavili v Sarajevu in v vseh mestih, ki jih je prizadela vojna v nekdanji Jugoslaviji Vsaki deželi njeno igralnico RIM- Ali bo vsaka italijanska dežela dobila svojo igralnico? Možnost je postala konkretna, saj je proračunska komisija senata odobrila popravek v tem smislu k zakonskemu odloku, ki spremlja finančni zakon. Ukrep naj bi omogočil, da bi se v državne blagajne steklo nekaj stotin prepotrebnih milijard, da bi vsaj delno sanirale državni primanjkljaj. Zupani občin, ki se že leta potegujejo za odprtje igralnic, so vest sprejeli naravnost z navdušenjem. V naši deželi kandidirata za igralnico Gradež in Li-gnano Sabbiadoro. Na 2. strani Antonio Di Pietro naj bi snoval lastno stranko skupaj s Pivettijevo RIM - Antonio Di ustvarja nekega osebne-Pietro se je baje odločil, ga gibanja, ki bi lahko da tudi osebno stopi v bilo škodljivo, kajti »ita-politicno areno. Tako je lijanska politična scena novinarjem povedal vo- ne potrebuje dodatnih ditelj Zelenih Carlo Ri- subjektov, ki bi prispe-pa di Meana, ki je do- vali k razcepljenosti, dal, da bo bivši sodnik ampak agregacijo«. oblikoval lastno stranko skupaj s predsednico poslanske zbornice Irene Pivetti. O morebitni Di Pietrovi opredelitvi za politiko se govori, od kar je sodnik zapustil sodstvo. Ali se je tokrat res odločil? Najbrž bo za dokončni odgovor treba počakati Se nekaj tednov. Irene Pivetti ni hotela komentirati novice in tudi Di Pietro se včeraj ni oglasil. Zato pa je tajnik liberalnih federalistov Umberto Giovine zagotavljal, da se Di Pietro ne bo angažiral v politiki, kot naj bi Di Pietro, kot je po-mu zaupal pred odho- kazala raziskava SWG, dom v Južno Ameriko. je Se vedno zelo popu-Tajnik Ljudske stranke laren, saj ga podpira Gerardo Bianco pa je Di okoli 70 odstotkov Pietra posvaril, naj ne anketiranih. Danes v Primorskem dnevniku Skupina SKP v skupščini KGS Stranka komunistične prenove napoveduje ustanovitev lastne svetovalske skupine v skupSCini Kraške gorske skupnosti. Stran 7 Dolga noč na goriški občini Goriški občinski svetovalci so noc prebedeli ob razburljivi razpravi o financarski Soli: večina se je opredelila za gradnjo na letališču, opozicija pa napoveduje prizive. Stran 10 Bes separatistov v Guebecu Na ulicah Montreala se je odigral epilog za las spodletelega referenduma o ločitvi Quebeca od Kanade. Stran 13 Z bombo proti opoziciji V eksploziji podtaknjene bombe, ki je razdejala sedež kartela opozicijskih strank bagdadskega režima, je izgubilo življenje vsaj 25 oseb. Stran 13 Uto Ughi v Verdiju Za začetek jesenske sezone Občinskega gledališča Verdi je v Dvorani Tripcovich nastopil sloviti violinist Uto Ughi. Stran 15 PRIMORSKI DNEVNIK Zaskrbljenost in poziv vodstva FILIS CGIL Pokrajinsko vodstvo sindikata FILIS CGIL je na svoji zadnji seji obravnavalo hudo krizo, ki je zajela na sploSno svet informacije in ki ima v našem mestu hude posledice za zaposlitveno raven tiskarjev in Časnikarjev. Tehnološki napredek in masovna uvedba informatskih sistemom sta v zadnjih letih že povzročila izgubo kakih sto delovnih mest med uslužbenci Piccola in Primorskega dnevnika, da ne štejemo zaprtja najprej dnevnika Trie-ste Oggi in nato La Cronaca, položaj pa se je po oceni sindikata Se poslabšal po podražitvi papirja in preusmeritvi reklami od Časopisov na televizijo. Glede Primorskega dnevnika pa je vodstvo FILIS CGIL mnenja, da je problem, mimo krize sektorja, politične narave, v kolikor je treba spoštovati zakon, ki jamCi prisotnost dnevnika manjšine; prav zato se morajo vse politične in družbene sile mesta, italijanske in slovenske, ob premostitvi strankarskih interesov angažirati za nadaljnji obstoj Primorskega dnevnika kot jamstva demokracije in resničnega pluralizma informacije. V tem okviru sindikat izreka solidarnost tudi novinarjem tako Piccola kot našega dnevnika. Prav tako sindikat zavrača uporabo tako imenovanih servisnih agencij, ki prodajajo že pripravljene strani, saj bi to pomenilo nadaljnji korak nazaj v svobodi in avtonomiji informacije ter bi ustvarilo pogoje za naraščanje brezposelnosti in, po drugi strani, za Sirjenje dela na Cmo, nestalnega in podplačanega, je reCeno v sindikalnem sporočilu. Sloga: Ne moremo si predstavljati našega širokega delovanja brez odjeka v Primorskem Na torkovi predstavitvi Sloginih odbojkarskih ekip je tajnik Sloge Ivan Peterlin podal tudi solidarnostno izjavo Športnega združenja Sloge, ki zadeva težave, v katere je zašel Primorski dnevnik. »Vsem težavam, s katerimi so se v zadnjem obdobju že srečevali mediji na našem področju, je treba zdaj dodati se hudo krizo, v katero je zašel Primorski dnevnik. Med drugimi restriktivnimi ukrepi se napoveduje tudi likvidacija ponedeljkove številke, za katero vemo, da sloni v glavnem na športni tematiki. Izražamo našo solidarnost vsem novinarskim kolektivom, posebno tenkočutni pa smo seveda do problematike Primorskega dnevnika, ki ga imamo za "našega” in zato pozivamo vse merodajne kroge, naj najdejo ustrezne rešitve. Ne moremo si predstavljati našega Širokega delovanja brez ustreznega odjeka v dnevniku. Brez odmevnosti smo nekako sami. In tega noCemo!« Gornjo rubriko ureja sindikalni odbor novinarjev Primorskega dnevnika RIM / POLITIČNA SCENA Antonio Di Pietro kmalu v areni? Bivši sodnik je še vedno zelo popularen »Prodijeva stranka« na sedmem mestu RIM - Ali bo tudi bivSi sodnik Antonio Di Pietro stopil v politično areno in skupno s predsednico poslanske zbornice ustanovil lastno stranko? Tako trdi lider Zelenih Ripa di Meana, ki naj bi mu Di Pietro zaupal, da bo v nekaj tednih ta sklep tudi javno napovedal. Di Pietro se o tem vprašanju Se ni oglasil, očitno pa je, da lahko računa na svojo veliko popularnost. Po raziskavi, ki jo je za Panorama pripravila tržaška SWG, je Di Pietro najpopularnejši lider, saj mu zaupa okoli 70 odstotkov italijanskih volilcev.Sledi mu predsednik republike Scalfaro, ki je kljub upadu priljubljenosti dobil 48 odstotkov, tretje mesto si dehta Lamberto Dini in Francesco Cossiga s 46 odstotki. Sledijo Fini (41%), Prodi (40%), D’Alema (35%), Berlusconi (34%) in Bossi (24%). Drugo presenečenje raziskave SWG je dejstvo, da se »Prodijeva stranka«, Čeprav ne obstaja, uvrSCa na sedmo mesto med italijanskimi političnimi formacijami. Tako izhaja iz javnomnenjske raziskave, ki jo je za milanski tednik Panorama pripravila tržaška SWG. Po podatkih raziskave, ki je bila opravljena 30. oktobra, Demokratična stranka levice ohranja prvo mesto. Zbrala bi 24 odstotkov glasov. Na drugem mestu je Berlusconijeva Forza Italia z 21 odstotki (v primerjavi s septembrom je izgubila točko), na tretjem mestu pa Nacionalno zavezništvo s 16, 5 odstotka in z naraščajočo priljubljenostjo. Četrta je Stranka komunistične prenove (7,5 odstotka), medtem ko si peto in Šesto mesto delita Ljudska stranka in Severna liga. Na sedmem mestu je morebitna »Prodijeva stranka« s 5,5 odstotka. Raziskovalci pojasnjujejo, da so se anketirani izrekli za stranko, ki je ni, ker so vpraševali, za katero skupino bi ljudje radi glasovali in niso navedli strank, ki nastopajo na politični sceni. Po tej raziskavi bi vse ostale stranke imele manj kot 2 odstotka glasov. Seštevek glasov kaže, da imata leva sredina in Kartel svoboščin enako število glasov (vsak po 41 odstotkov). Odločilnega pomena bi bili zato glasovi severne lige in SKP. Antonio Di Pietro (foto AP) Finančni zakon povzroča polemike RIM - medtem ko pristojne "senatne komisije nadaljujejo z razpravo o finančnem zakonu in državnem proračunu, se je med strankami spet zaostrila dialektika. Polemiko je izzval predsednik Forza Italia Silvio Berlusconi, ki je spet bolj tog glede finančnega zakona. Poudaril je, da mora za odobritev proračuna skrbeti večina, medtem ko bo Kartel v opoziciji. Njegov sodelavec in bivši glasnik Antonio Tajani pa je takoj dodal, da ne bi bilo nic dramatičnega, Ce finančni zakon ne bi bil sprejet, češ da ni dovolj strog in ne pelje Italije v Evropo. Berlusconiju je takoj odgovoril predsednik progresisticne skupine v senatu Cesare Salvi, po katerem je Berlusconijevo stališče »neodgovorno«, saj naj bi oškodovalo liro. »Na ta način Berlusconi lahko tako oškoduje italijansko gospodarst- vo, da bodo ob koncu leta potrebni dodatni ukrepi,« je dejal Salvi in apeliral na »trezne sile Kartela« naj se javno ogradijo od predsednika Forza Italia. Finančni zakon povzroča v Kartelu precej hude krvi. Voditelj Krščanskega demokratičnega centra Pierferdinando Casini je v intervjuju za Mbcer izjavil, da je finančni zakon slab in ga je treba izboljšati. KDC pa ga je pripravljen podpreti, Ce bodo sprejeti nekateri popravki. Dodal je, da ne sprejema sedanjega togega Berlusconijevega stalisca, ki ga je sicer pripisal predvsem taktičnemu pristopu. »Vendar to ne bo dokončno Stališče, saj je Berlusconi trezen človek,« je dejal Casini. Kartel bo usklajeval stalisca o finančnem zakonu na srečanju, ki je napovedano za torek. RIM / ZAKONSKI PREDLOG POSLANKE KDC Zdravnike strožje nadzirati Zaradi zgrešene transfuzije v smrt - Ni bil rak, ampak... gaza RIM - Ena ženska je umrla zaradi napačne transfuzije, drugi je pretila ta nevarnost, ker so ji pustili v trebuhu gazo, a še bi lahko naštevali. NiC Čudnega torej, da je poslanka KrSCansko-demok-ratskega centra Maretta Scoca vložila zakonski predlog, po katerem bi morali v zasebnih klinikah in ambulantah uvesti strog nadzor nad osebjem. Poslanka se je za to odločila po škandalu, ki je izbruhnil v neki privatni kliniki na severu, kjer so bili zaposleni lažni zdravniki. V zdravstvenih domovih naj bi javno izpostavili habilitacijske diplome vseh uslužbencev, pristojnim oblastem vsak mesec pošiljali seznam zdravnikov, ki so v njih začasno zaposleni, zdravnikom pa zaukazali, da na receptih navedejo podatke o vpisu v zdravniško zbornico. »Zakaj morajo samo gostinci javno ra- zobesiti potrdilo o dovoljenju za opravljanje poklica, zakaj to ni obvezno tudi za zdravnike,« se vprašuje poslanka. V genovski bolnišnici je v torek umrla 43-letna bivša bolničarka Cesarina Dani, ki so jo zaradi virusnega obolenja jeter podvrgli transfuziji, a ji namesto s "krvno skupino A postregli s skupino 0. Uvedli so seveda preiskavo, obtožnica navaja nenameren umor, Cesarinijeve pa ne bodo obudili k življenju. Taki usodi je na srečo ušla 29-letna Vittoria Bagorda, ki je imela hude bolečine v trebuhu in so ji zdravniki v Brindisiju nazadnje povedali, da ima taka. Pa ni bilo tako: ko so jo operirali, so ugotovili, da ni šlo za novotvorbo, ampak za dvometrsko gazo, ki so jo pozabili Sest mesecev prej v trebušni votlini drugi zdravniki med carskim rezom. Obnovitev uprav v 140 občinah RIM - Nad milijon italijanskih volilcev bo moralo 19. novembra na volišča. Obnoviti morajo 140 občinskih uprav in svetov. Med temi ni nobenega pokrajinskega glavnega mesta, od 140 občin jih samo 25 ima veC kot 15.000 prebivalcev in samo v teh bodo volili župana v dveh volilnih krogih. Občine, v katerih bodo obnavljali uprave, so precej enakomerno porazdeljene po državnem ozemlju. NEAPELJ IN MILAN NA ZADNJIH MESTIH LESTVICE V Arezzu in Bologni najbolj vami pred onesnaženjem RIM - Arezzo in Bologna sta med italijanskimi mesti tisti, v katerih je kvaliteta življenja iz vidika varstva okolja najvisja, medtem ko je ta kvaliteta najnižja v Neaplju in Milanu. Tako izhaja iz lestvice, ki jo je izdelala Zveza za okolje (Legambiente) na osnovi raziskave, ki je zajela 95 italijanskih mest. Raziskava je upoštevala predvsem tri parametre: pritisk na okolje (porabo vode, goriva in elektrike ter proizvajanje odpadkov), kvaliteto fizičnega okolja (onesnaženje, hrup, zelenje) in raven politike za okolje (diferencirano zbiranje odpadkov, javni prevozi, nadzorstvo nad kvaliteto zraka in vode in nad hrupom). Kot rečeno, je Arezzo na tej lestvici na prvem mestu, zelo dobro pa se je obnesla Bologna, ki je z drugim mestom edino veliko italijansko mesto na vrhu lestvice, saj so drugače med prvimi desetimi samo mesta z manj kot 200 tisoč prebivalci. Omeniti velja tudi, da gre z izjemo Matere za me- sta severne in srednje Italije. Na repu lestvice pa poleg Neaplja in Milana najdemo skoraj vsa večja mesta, z izjemo Genove (na 29. mestu) in Rima (na 39. mestu). Poglejmo torej, kakšna le lestvica italijanskih mest, v katerih je varstvo okolja najbolj učinkovito. Na prvem mestu je, kot reCeno, Arezzo, na drugem Bologna, sledijo pa Bočen, Mantova, Cremo-na, Matera, Modena, Piacenza, Forli, Ferrara, Grosseto, Nuoro, Rieti, Perugia, Benetke, Varese, Parma, Cuneo, Prato in Foggia. Od repa navzgor pa je lestvica sledeča: Neapelj, Milan, Cagliari, Reggio Calabria, Palermo, La Spe-zia, Vercelli, Siracusa, Lecce, L’Aquila, Imperia, Salerno, Frosi-none, BAari, Catania, Aosta, Ta-ranto, Crotone, Turin in Brindisi. Z vidika kvalitete življenja v mestih bo morda prinesel pomemben delež zakon proti hrupu, ki je bil prav včeraj objavljen v uradnem listu in ki bo stopil v veljavo s 1. januarjem prihodnje- ga leta. Ze lansko poročilo Evropske agencije za okolje je pokazalo, da polovica italijanskega prebivalstva živi v okolju, kjer hrup presega 55 decibelov (najbolj hrupno italijansko mesto je Siracusa s 78, 2 db), medtem ko je raziskava Zveze za okolje ugotovila, da je samo 35 od 95 italijanskih mest uvedlo merjenje hrupa. Novi zakon med drugim nalaga pripravo »mape virov hrupa«, ki jih deli v fiksne (industrije, delovišča itd.) in premične (promet), vsebuje določbe za prevencijo in saniranje ter doloCa stroge kazni za kršitelje. Država, dežele, pokrajine in občine bodo imele na tem področju vsaka svoje kompetence kot »stražarji« hrupa. Država bo morala določiti sploSne kriterije za produkcijo aparatur, ki so vir hrupa (na primer za alarmne sisteme za avtomobile) ter postaviti meje hrupa, ki jih je treba spoštovati v raznih delovnih in drugih okoljih. Dežele in občine pa bodo morale sprožiti konkretne načrte za omejevanje hrupa. KAJ MENIJO ŽUPANI ZAINTERESIRANIH OBČIN Igralnice kot sredstvo za saniranje dižavne bilance? V FJK se za igralnico potegujeta Gradež in Lignano RIM - Igralnice kot sredstvo za saniranje državnih bilanc? Po loteriji »Drgni in zmagaj«, ki je služila za financiranje pobud v korist zaposlovanja, bi sedaj utegnili dovoliti odprtje novih igralnic po vsej državi - eno v vsaki deželi - da bi zmanjšali državni deficit. V proračunski komisiji senata so v ponedeljek zvečer odobrili amandma k zakonskemu odloku, ki spremlja finančni zakon, po katerem je možno odprtje novih igralnic. Ukrep bosta seveda morala odobriti oba doma parlamenta, že sedaj pa je sklep proračunske komisije izzval močne reakcije. Komentarji neposredno zainteresiranih, se pravi občin, ki so že od nekdaj postavile svojo kandidaturo za odprtje novih igralnic, so skoraj soglasno pozitivni, Ce ne celo navdušeni. Zainteresirane občine so se Ze pred Časom združile v posebno združenje Anit (italijanska kratica za Vsedržavno združenje za pospešitev turizma), katerega predstavniki vsekakor opozarjajo pred pretiranim optimizmom. Gez mesec dni se bodo zainteresirani župani zbrali v Taormini, da bi preverili, ali je bila igralnicam res prižgana zelena luc, oziroma da bi se dogovorili o nadaljnjih akcijah v podporo zahtevi po sprostitvi obstoječe zakonodaje glede hazardnih iger. Med najbolj previdnimi v svojih oce-nali je prav Zupan Taormine Mario Bo-lognari, ki je bil doslej med najbolj odločnimi nasprotniki sedanjega monopola Štirih obstoječih italijanskih igralnic -v Saint Vincentu, San Remu, Benetkah in Campioneju - in ki zahteva, da bi ru-letke in zelene mize lahko preselili tudi na Jug. Previden je tudi župan Viareggia Marco Costa, ki opozarja, da igralnice prinašajo sicer denar, pa tudi probleme, kot na primer mali kriminal in oderušt-vo. Sicer pa je Viareggio šemo eden od krajev Toscane, ki se potegujejo za igralnico: v igri sta namreč tudi Montecatini in Bagni di Lucca. Zupan slednjega kraja Stefano Balleri pravi, da imajo v drugih dveh krajih ze dovolj turistov in gneče in bi zato morali dati prednost bolj »mirnim« občinam. V Furlaniji-Julijski krajini kandidirata za igralnico Gradež in Lignano Sabbia-doro, toda brez polemik, nasprotno. Zupana obeh krajev sta se že dogovorila, da bi bila igralnica v Gradežu odprta pozimi, v Lignanu pa poleti. FAŠISTIČNI ATENTATI V TRSTU Četrtek, 2. novembra 1995 3 Grdine nuovo iz Mester za atentatom na slovensko osnovno šolo pri Sv. Ivanu? Ob naslovu naslovno stran PD 28. aprila 1974; v sredini Antonio Severi; spoadaj neofašistični manifestanti na tržaških ulicah TRST - Po 26 letih si resnica končno utira postopno pot. Počasi, vzporedno s širšo preiskavo o pokolu v Kmečki banki na Trgu Fontana v Milanu in s strategijo napetosti ob koncu šestdesetih ter v začetku sedemdesetih let, pronica na dan tudi dejanski okvir atentatov v Trstu, ki le za las niso zahtevali Človeških žrtev, vendar so bili sestavni del stra-[ogije terorja, ki je težila k premikanju težišča italijanske politike na desno. Izsledki, do katerih prihajajo preiskovalci po vee kot dveh desetletjih, potrjujejo analize iz časov, ko so na italijanskih ulicah in vlakih pokale bombe. Strategija je bila v glavnih obrisih poznana, toda izsledki teh let dokazujejo, da tedanje domneve niso bile iz trte 'zvite. In postopno Prihajajo na dan tudi 'rnena krivcev. • Y strategiji napetosti, 1 je pomerila demokra-'Cni državi naravnost v ?rcf> sta bila Milan in adova glavni središči Prevratnistva (možgani celotnega načrta pa najbrž v Rimu), a tudi Trst ni imel tako obrobne vloge. Zaradi mejne lege, napetosti s sosednjo Jugoslavijo, ki jo je skrajna desnica skušala zaostrovati ob vsaki priložnosti, Pa tudi zaradi razvejane Prisotnosti tajne strukture Gladio (njeno je bilo skrivališče orožja in razstreliva, ki so ga našli v jami pri Nabrežini), je brst, ki je bil tudi križišče ustaških in Cet-niskih poti (smrt dveh ustaških teroristov, ki sta pripravljala bombo, dejavnost bivšega nekdaj vplivnega elana srbske pravoslavne skupnosti Vurdelje itd), bil eden °d členov strategije. »Črni koledar« šestdesetih jn sedemdesetih let be-tuzi kopico primerov fašističnega nasilja in Pouličnih izgredov. Izstopajo pa trije. Prvi dogodek je spodletel bombni atentat na slovensko osnovno solo pri Sv. Ivanu (peklenski stroj so DEVET DNI PO POZIVU FAŠISTA ALM IR ANTEJA K FIZIČNEMU OBRAČUNU S SLOVENCI Fašistična bomba na slovensko šolo Ob 21 45 sta eksplodirala 2 kilograma eksploziva v veži šolskega poslopja v Ulici Caravaggio pri Sv. Ivanu - Ogromna materialna škoda - Na srečo podli atentat ni povzročil človeških žrtev, ker sinoči po golem naključju telovadnica ni bila zasedena - Policija zaslišuje večje število osumljencev Okoret’n jv javnega mnenja huki m mi/n v rtuc u. n \ ji imiu i‘tuj> ž»k>kwi < ” Novi portugalski vojaški režim osvobodil prve politične jetnike Ipm ra •v«««#»1 mm w«fank :i e p« * j|«t»» t**ki AMgpyl*»a>1 [••»t***!'*«* •%r»tN*ia» »♦h«!> <«*>•♦*? M in odkrili 4. oktobra 1969), drugi dogodek je bombni atentat na slovensko učiteljišče pri Sv. Ivanu (bombna eksplozija je v poznih večernih urah moCno poškodovala vhod v televadnico), tretji je poskus ugrabitve letala na deželnem letališču v Ronkah. K temu je treba dodati še atentat pri Petovljah, kjer je bombna eksplozija leta 1972 ubila tri karabinjerje. Bombna atentata na slovenski Soli pri Sv. Ivanu sta po tolikih letih počasi tonila v pozabo, saj se tržaški preiskovalci niso vec ukvarjali z ne povsem raziskanima dogodkoma. Preiskavo o bombnem atentatu iz leta 1969 so dejansko končali leta 1974, ko je bil na osnovi ne zelo prepričljivih dokazov obsojen na pet let zapora na neprištevni neofašist Antonio Severi. Storilcev, niti domnevnih, atentata iz leta 1974 niso nikoli odkrili. Zakaj? Resnica je delno prišla na dan v gradivu, ki ga je zbral v zadnjih letih milanski preiskovalni sodnik Gui-do Salvini, ki je »podedoval« od kolega Gerar-da D’Ambrosia preiskavo o pokolu na Trgu Fontana. V arhivih bivše obveščevalne službe Sid je Salvini odkril, da je vodstvo obvešCevalnu službe poseglo, da bi preusmerilo preiskavo o bombnem atentatu leta 1974. Tržaško obveščevalno središče je tedaj poslalo vodstvu službe poročilo, v katerem je poudarjalo, da so »storilci atentata v desničarskih izvenparla-mentarnih skupinah«. Toda posegel je general Gianadelio Maletti, ki je tedaj vodil odsek D (ukvarjal se je z notranjepolitičnimi problemi) in osebno zapisal, da je treba storilce iskati med levičarskimi skupinami, saj »gre za provokatorski atentat, ki naj bi povzročil težave vladi in diskreditiral desnico«. Preiskavo o atentatu iz leta 1974 je ustavil vrh obveščevalne službe. Očitno je torej, da je atentat sodil v okvir strategije napetosti, obenem pa je vrh obveščevalne službe načrtno preusmeril preiskavo. Kot je ugotovil sodnik Salvini, bi v tem primeru težko govorili samo o epizodicnem preusmerjanju preiskave. Očitno je, da je vrh preiskovalne službe nacrtno in v okviru organskega premišljenega naCrta zavrl iskanje storilcev tržaškega atentata. Kolikor je doslej znano, v prvem delu gradiva, ki ga je sodnik Salvini izročil dvodomni parlamentarni komisiji, ki se ukvarja s pokoli, ni bil omenjen atentat iz leta 1969. Tedaj so preiskovalci na zidu za osnovno šolo odkrili peklenski stroj s petiki kilogrami razstreliva, ki je bil tempiran z budilko znamke Rhula in z dvema baterijama. Kaže, da bomba ni eksplodirala, ker sta zaradi nočne vlage odpovedali bateriji. Nekaj resnice je pronic-nilo po naključju na dan v sporu, ki se je vnel med milanskim sodnikom Guidom Salvi-nijem in njegovim beneškim kolegom Feli-cejem Cassonom, ki raziskuje zadevo Gladio in vpletenost obveščevalnih služb v strategijo napetosti. Casson je po naključju odkril, da je v zadnjih letih vojaška obveščevalna služba Sismi finančno podpirala Martina Siciliana, ki je v sedemdesetih letih imel pomembno vlogo v neofašistični organizaciji or-dine nuovo in ki je bil povezan s padovanske Crno celico Franca Frede in Giovannija Venture. Casson je posumil, da gre za nov poskus iztirje-vanja preiskave in nedovoljenega kritja enega od protagonistov prevratniške dejavnosti sedemdesetih let. Začel je preiskavo in novica je prišla na uho novinarjem. Kaze pa, da se je Martino Sici liano tudi s posredovanjem sodnika Salvi-nija odločil za sodelovanje s pravico. Salvini, ki je takoj po objavi novice izjavil, da je beneški kolega tokrat ustrelil kozla, je v torek poslal daljše pismo parlamentarni komisiji za pokole, v katerem med drugim pravi, da Martino že nekaj let sodeluje s sodstvom in zato mu je Sismi finančno pomagal, saj je bil bivši neofašist tudi ob službo. Martino živi na tujem, toda objava novice o njegovem sodelovanju naj bi ogrozila njegovo življenje in varnost njegovih družinskih elanov. Polemika med sodnikoma, ki sta si najbrž prišla navzkriž po naključju, se bo verjetno Se nadaljevala. Med te polemike pa je privrelo na dan tudi zrnce resnice o atenatu na slovensko Solo iz leta 1969. Kaze, da je Siciliano, ki je bil eden od voditeljev Grdine nuovo v Mestrah, priznal, da je sodeloval pri atentatu na svetoivan-sko šolo. Z njim naj bi baje sodeloval tudi njegov pajdaš iz sedemdese- tih let Delfo Zorzi. Ce so novice, ki so pronicnile skozi zid uradne molčečnosti, resnične, potrjujejo domneve, ki jih je pred vec kot dvajsetimi leti v svojih Članskih za Primorski dnevnik in revijo Dan nakazal novinar Stojan Spetič. Do tu nepotrjene novice, ki so počasi in skoraj po naključju pricurljale na dan. Najbrž bo treba počakati na zaključek Salvinijeve preiskave, preden bodo gradivo zna- no v celoti in preden bo jasno, kaj vsega je Siciliano povedal o bombnem atentatu in o povezavah s tržaškimi neofašističnimi krogi, zaradi katerega je odsedel nekaj let v jeCi neprištevni tržaški neofašist Antonio Severi, ki je po obsodbi zginil s tržaškega prizorišča. Na procesu proti Se-veriju je tedanji javni tožilec D’Onofrio povedal, da so se vec ali manj znani fašisti sklicevali na alibi, da so bili večer pred atentatom na sedežu MSI. Samo Severi ni zdržal pri tej trditvi in zaCel govoriti. Preden je prišel v roke policiji, pa je Severi preživel podru-go leto v Nemčiji, od koder se je vrnil dobesedno teroriziran. Najprej je iz emilijske umobolnice pisal tržaškim sodnikom in jim obljubljal popolno izvoved, ko pa so ga prepeljali v Trst je bil pod pritiskom celo v jeci, saj sploh ni hotel spregovoriti s preiskovalci, ampak je s slamnjace, na kateri je ležal ovit v odejo, samo hropel »Bojm se, bojim se«. Ali Sicilianu grozijo isti krogi, ki so pred dvajsetimi leti ustrahovali slaboumnega Severija? Bombo na obzidju za svetoivansko šoli so preiskovalci odkrili v dneh, ko je bila napetost v Trstu na višku zaradi obiska tedanjega predsednika republike Giuseppeja Saragata v Jugoslaviji. Cilj atentata je bil zelo verjetno še zaostriti napetost na meji in krepko poslabšati odnose med državama, kar bi lahko imelo hude posledice. Izsledki poznejših preiskav pa kažejo tudi, da je bomba v Trstu neke vrste vezni člen med atentati na vlake v poletju 1969 in pokolom v Kmečki banki na Trgu Fontana. Za atentate na vlake so se neofašistični teroristi poslužili razstreliva, ki so ga skrili v plastične vreče in tempirali z budilkami znamke Rhula ter z baterijami. V tržaškem primeru so se poslužili istega sistema za tempiranje, toda eksploziv so dali v kovinsko posodo, da bi povečali njegovo rušilno moC. Podobno kot v primeru bombe na Trgu Fontana in v atentatih, ki so istega 12. decembra 1969 povzročili veliko preplaha v Rimu. Toda tržaška izkušnja (odpovedale so baterije) je pokazala, da enostavni sistem tempiranja z budilko in baterijami ni zanesljiv. Zaradi tega je Crna celica iz Veneta začela kupovati zanesljivejše naprave za tempiranje. Resnica poCasi pronica na dan. Toda kako nezaželjena in nekaterim krogom še zelo nevarna je ta resnica dokazujejo besede sodnika Guida Salvinija, ki pravi, da Martino Siciliano tvega življenje, ker je začel sodelovati s pravico. Sest let po padcu Berlinskega zidu in po zrušenju vzhodnega realsocialističnega bloka v Italiji še ni bila zrušena moC Gladia in tistih, ki so se ga posluževali. Strategija napetosti je bila vsaj v glavnih potezah razkrinkana, toda storilci, predvsem pa tisti, ki so jo za kulisami snovali, sploh niso bili Se razkrinkani in kaznovani. Do kdaj Se tako? Vojmir TavCar GLOSA Od Gaja do Tudjmana Jože Pirjevec »Gorje narodom, ki imajo taksne voditelje«, je zapisal neki visoki habsburški funcio-nar, ko je Ljudevit Gaj po revoluciji leta 1848-49 iz finančnih razlogov tajno stopil v službo dunajske vlade. Treba je priznati, da hrvaški narod, zaCenši z ustanoviteljem ilirizma pa vse do naših dni, ni imel velike sreCe s svojimi političnimi li-derji. Pomislimo samo na ustanovitelja Stranke prava, Kvaternika in StarCeviCa, od katerih je bil prvi zaletavi spletkar, drugi pa fanatičen nacionalist s poudarjeno protisrbsko nastrojenostjo. O Josipu Franku, tem ra-biatnem šovinistu, ni da bi govorili, pa tudi o Stjepanu Radiću, karizmatičnem voditelju Hrvaške kmečke stranke, kljub vsem spoštovanju do njegovih pacifističnih idej ni mogoCe reci dosti dobrega. Bil je politik brez smisla za osnovno mnetnost politične obrti, za umetnost možnega, vedno pripravljen reči vse, kar mu je padlo na misel, ne glede na to, ali je bilo primerno ali ne. Bil je avanturist, ki ni znal preceniti razmerja sil tako na notranjem kot na zunanjepolitičnem polju, in je to svojo hibo plačal z življenjem, obenem pa je svojo stranko pahnil v slepo ulico, iz katere ni našla izhoda. Vladko MaCek, njegov naslednik, je bil po svoje hrabra pa tudi bleda figura: hraber v neprimernem Času, omahljiv pa tudi. Ante Pavelič, Slavko Kvaternik, Dido Kvaternik in Andrija Artuković so zapustili za sabo preveč krvavo sled, da bi bilo o njih treba posebej razpravljati. Kaj pa v komunističnem taboru? Andrija Hebrang je v svoji ambiciji najprej stavil na hrvaški naiconali-zem, nato pa na Stalina in si je v veliki igri za oblast, ki jo je vodil s Titom, sam spodrezal noge. Bakarič je bil sicer človek zrelih idej in pametne umirjenosti, toda preveC previden, da bi jih znal ali vsaj poskušal tudi udejanjiti. Slavka DabCeviC-Kučar, Mika Tripalo, Pero Pirker so bili z druge strani v času »maspoka« na prelomnici šestdesetih in sedemdesetih let tako zagledani v svoj prav, da so jim vajeti ušle iz rok, komaj so konji (beri zagrebški študentje) podivjali. Milka Planinc, Stipe Suvar, Ivica Račan so Se predobro v našem spominu, da bi bilo potrebno o njih kaj posebnega zapisati. V tej klavrni druščini, ki se je nakopičila v zadnjih sto-petsedetih letih na hrvaški politični sceni, se rešuje le nekaj ljudi, ki pa jih je mogoče prešteti na prste ene roke: Josip Juraj Strossmayer, Franjo Rački, Stopilo, Trumbie in morda še kdo. A značilno je, da med njimi nikomur ni uspelo uresničiti svojih političnih ciljev, da so nasprotno vsi pogoreli, ostali osamljeni in umrli v resničnem ali psihološkem izgnanstvu. V galerijo političnih liderjev, s katerimi se hrvaški narod zares ne more ponašati, spada seveda tudi Franjo Tudjman. Tudjmanu ne gre odpisati dobršne doze poguma, ki pa ima v sebi bolj rušilne kot ustvarjalne elemente. To je Človek, ki zna sicer reči »ne«, ni pa zmožen reci »da«, človek bolj primeren za opozicijo kot za vlado. V trenutkih, ko se je bilo treba postaviti proti okostenelemu režimu, a tudi pred kratkim, ko se je bilo treba upreti srbskim hegemo-nisticnim naklepom, se je Tudjman izkazal. In za to mu moramo biti hvaležni. Toda kaj, ko ne more skriti svojih avtokratiC-nih teženj, ko se njegov režim pogreza v močvaro korupcije in nepotizma, ko Hrvaško oddaljuje, namesto da bi jo približeval standardom zrelih evropskih demokracij. Dejstvo, da ga hrvaški narod, kljub zmagi prejšnjega poletja, ni nagradil z absolutno večino, se mi zdi nadvse obetavno. Morda pa Hrvatje stopajo na pot politične zrelosti, ko si bodo izbirali voditelje, za katere stavek Franc Jožefovega ministra ne bo veljal veC. PISMO UREDNIŠTVU Zadeva je razšiščena Po objavi pisma dne 1.11.95 sem imela priložnost mimo pojasniti pomen in predvsem način, kako je bil stavek uporabljen, ter tako dokončno razčistiti zadevo. Zato bi rada priznala napako, da nisem znala korektno oceniti stavka, ki me je glo- boko vznemiril, in da nisem znala zasebno razrešiti problem. Čutila sem kot svojo dolžnost, da to pojasnim, tako da ne bi zadeva, ki sem jo sprožila, bila povod za reakcije, ki bi jih bila v tem primem sama nepremišljeno izzvala. Tania Conestabo Primorski dnmk Lastnik: ZTT d.d. Založništvo tržaškega tiska - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.d. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699 - fax 040-773715 Tisk: EDIGRAF, Trst Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382, fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad. Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax 0432-730462 Ljubljana, DEM, Slovenska 54, tel. 061-1313121, fax 061-322468 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463-318510, fax 0463-318506 Prodajno naročninska služba Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-535723 fax 0481-532958 Ekonomska propaganda: Publiest SRL Trst, Ul. Valdirivo 36 /1. nad. poštni predal 568 tel. 040-361888, fax 040-768697 Slovenija: ATELIER LM - Ljubljana tel. 061-1262044, fax 061-224943 Cene oglasov Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIT. finančni in legalni 150.000 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formam. IVA 19% Cena: 1.500 LIT-55 SIT Naročnina za Italijo 430.000 LIT Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 za Slovenijo: mesečna 1.710 SIT, plačljiva preko DISTRIEST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-73373 Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze Časopisnih založnikov FIEG IQ| SPOSOJENI KOMENTAR Zaljubljeni v svoj lokalni vrtiček Janko Kulmesch, Nas tednik - Celovec Slovenci v Italiji imajo do koroških Slovencev izrazito prijateljski odnos. Redno spremljajo našo kulturno politično dejavnost, zelo dobro so obveščeni o življenju naše narodne skupnosti. Posebej močno so z nami tudi čustveno povezani. Skratka: Ce bi v drugih deželah in državah imeli podobno zveste prijatelje kakor na Primorskem, bi imeli v naših prizadevanjih za narodno enakopravnost manj problemov in več uspehov. Zastavlja pa se vprašanje, ali je tudi naš odnos do primorskih rojakov izrazito prijateljski. Kako pozorno spremljamo na Koroškem njihovo življenje? Kako dobro smo na Koroškem obveščeni o njihovih uspehih in težavah? Da so stiki med vodilnimi funkcionarji naših osrednjih ustanov in zastopniki Slovencev v Italiji dobri in vsestranski, se ne da zanikati. Lep primer za to so tradicionalni Primorski dnevi na Koroškem oz. Koroški dnevi na Primorskem, ki jih skupno prirejajo KKZ, Zveza slovenske katoliške prosvete v Gorici in Slovenska prosveta v Trstu. Tudi redno srebanje med funkcionarji slovenske skupnosti, NSKS in EL pričajo o tem, da se vodilni zamejski politiki na Koroškem in v Italiji zavedajo potrebe po sodelovanju. In vendar: v širših plasteh naše narodne skupnosti je o tem le malo čutiti. Ponovno se je to videlo na letošnjih Primorskih dnevih. V Celovcu so predstavili Dolharjevo knjigo o Juliusu Kugyju, na pireditev so vabile kar tri organizacije (KKZ, Kulturno društvo Celovec, slovensko planinsko društvo), prišli pa so - Ce odštejemo zastopnike prirediteljev in medijev - 3 (trije!) obiskovalci. Prejšnji petek je v Modestovem domu gostoval odlični tržaški zbor MePZ Gallus, vabile so spet tri organizacije, dvorana pa je bila veC ko pičlo zasedena. Ce ne bi bilo društva upokojencev, bi bil tudi v St. Jakobu obisk gledališke predstave zelo žalosten. V Šmihelu, Bilcovsu in v Selah so bile prireditve dobro obiskane, kar pa ne spremeni dejstva, da je naš odnos do rojakov v Italiji skoraj ignorantski. Kje so vzroki? Gotovo bo treba razmišljati, kako posodobiti organizacijo Primorskih dnevov. Toda to je le ena plat medalje. Predvsem gre tudi za vprašanje, kako spremeniti miselnost, ki ni ravno v čast naše narodne skupnosti. Koroški Slovenci se radi obnašamo, kakor da bi hilo zanimanje za življenje in ustvarjanje Slovencev v drugih državah nepotrebno. »Mi smo mi« - to za nas ni samo lepa pesem, temveč očitno tudi izraz samovšečnosti. Prevec so včasih zaljubljeni v svoj lokalni vrtiček, premalo se zavedamo, da je treba skupni - slovenski -kulturni prostor predvsem živeti in manj o njem zgubljati lepe besede. V tem smislu upam, da bodo naslednji Primorski dnevi dobili novo kakovost. V nasprotnem primeru bi namreč prirediteljem zares ne preostalo drugega, kakor sprovocirati narodno skupnost z vprašanjem: zakaj sploh potrebujemo primorske Slovence... ________OLGA PETELIN____ Je bila to mladost? Martina zgodba o trpkem kruhu, krhkem srcu in črnem času V Trstu, zima 1924 - poletje1926 26. Gospod Aldo je sprejel na znanje njene pripombe in nasvete. Kaj kmalu je v naši pisarni sedel mladenič, Andro, ki ga je že kdo primerno priporočil. Imel pa je tudi ustrezno trgovsko izobrazbo. Na prvi pogled je bil zelo zadržanega znaCaja. Njegovo mesto je bilo ob Dory-nem. Gledal in gledal je v dolge vrste Številk v debeli knjigi, ki jo je zdaj dobil on v obdelavo. Tu pa tam je nejevoljno zabrundal, si prižgal cigareto in se izgubil kam v magazin. To je Slo gospodični Dory seveda kmalu na živce. Očitno mu računanje ni Slo od rok in zaradi tega je stalno drezala vanj. Vsa ta notranja trenja pa me niso toliko vznemirjala, kot so me skrbeli že skoraj vsakodnevni obiski Mariota iz podjetja Agrumi. Vsak dan je nosil greben više in njegovo fašistično draženje sem vedno težje prenašala. - Tudi tega bo enkrat le konec, - sem vroCe upala in pri delu kolikor mogoče marljivo poprijela. A preizkušnje, ki sem jih v zadnjem času prestala in so bile tako grenke, da so me že Cisto izčrpale. Vedno bolj sem spoznavala, kakšni so ljudje in razjedal me je strah, kaj šele bo. Prihodnost me je navdajala s tesnobo. Sobota. Po končanem delu se mi je Anita, nova prodajalka za pultom, približala in me zaprosila za pogovor. Njeno zaupanje me je razveselilo, pa tudi dejstvo, da bom lahko sodelavko bolje spoznala. Namignila sem ji, naj me pospremi, da mi bo spotoma vse povedala. Bila je vsa v zadregi, a kmalu se je utrgalo iz nje: »Oh, Marta, gotovo si tudi ti opazila, kako se do mene vedejo, kot bi jim bila trn v peti. Čeprav sem pri prodaji Se tako zavzeta, se hodita Andro in gospodična Dory ves čas obregat ob moje delo. Tudi žalita me. In vse, kar naredim, je vsak dan bolj narobe. Tudi tisti gospod Mario hodi v trgovino, me gnjavi in izziva...« je zahlipala in me zaprosila, naj ji na kak naCin pomagam. »Pa imajo kdaj kak vzrok?« sem jo vprašala. A sem že vnaprej vedela zakaj ima težave... »Same pretveze. Saj veš, Slovenka sem... Prosim te, pomagaj mi!« Prijela se me je pod pazduho in se razjokala. Bilo mi je težko. Kako sem jo razumela! Revica se mi je zasmilila in skušala sem jo tolažiti ali vsaj pomiriti: »Anita, nič ne pomaga. Potrpeti je treba, tudi sama sem to preizkusila. Vem, da ni lahko, a bodi moCna. Na vsako izzivanje odgovarjaj z molkom. To je edino pametnd, kar ti lahko svetujem. To je zaenkrat edina rešitev. Ko pa bo primerna priložnost, bova skušali gbspodu Aldu povedati, kaj se dogaja in da to tudi za podjetje ni dobro." »Misliš res, da bo kdaj taka priložnost in da bo kaj pomagalo? Jaz sploh ne verjamem. Tako je, kot da po nas Slovencih vsak lahko hodi, kadar se mu zljubi. Nobenega izhoda ne vidim,« je hlipala in se še bolj stisnila k meni. »Na vsak način, Marta, hvala za razumevanje. Tudi po tvojem nasvetu se bom skušala ravnati.« Počutila sem se tako nemočno, vso skrušeno. Samo pobožala sem jo v pozdrav. Ko sem prispela domov, me je mati zaskrbljeno premerila: "Marta, kaj se dogaja? Vedno bolj bleda in izmučena si. Je kaj narobe s tabo? Se počutiš slabo?« »NiC takega se ne dogaja, mati. Samo dela je veliko in preveč. Utrujena sem, to bo! NiC drugega,« sem jo skušala pomiriti. »Rada bi ti verjela, pa mi je vedno težko, ko te pogledam. Poznam te in čutim, da nekaj ni v redu,« je mati kimala z glavo in postregala z veCerjo. Želela sem ji odvrniti pozornost od moje stiske, zato sem hlastno pospravila vso veCerjo. A Ce bi me kdo vprašal, kaj je bilo na krožniku, mu ne bi znala povedati. V grlu me je stiskalo in v prsih mi je ležal kamen. »Ah, da si vsaj povečerjala!« je mati vzdihnila in se odpravljala h gospe Ernesti, kjer je zadnje Čase pomagala pri hišnih opravilih. »Se nekaj, da ne pozabim! Na kredenci te Caka pismo,« me je opozorila pri vratih in šla. Radovednost mi je pognala nekaj krvi po žilah: segla sem po lističu in ga prebrala. V njem me je Tonka spomnila, da je zmenjeno, da se mladi dobimo naslednji dan v Lonjerju, Ce bo le lepo vreme. Omenila je še, da bo zraven Ivan in mi prisrčno zabičala, da tudi jaz ne smem manjkati. Seveda sem takoj vedela, da zmenek sploh ni nedolžen nedeljski sprehod v naravo. Pozabila sem na svoje tegobe in se že veselila jutrišnjega dne; ne samo zaradi svežega zraka in družbe, še bolj zaradi občutka, da bomo zbrali svoje moCi in vsaj poizkusili kaj storiti proti vse hujšim grdobijam, ki smo jih morali prenašati. Dan je bil prekrasen. Nebo čez in Cez sama vedrina in sonce je toplo sijalo: vse kot naročeno za tajni sestanek naše mladine v bližnji vasici, sredi vrtov, vinogradov in kakega sadovnjaka. S Tonko sva se napotili proti Borš-tiCu, kjer naju je Čakal Ivan. »Če je dan in vse to brstenje okrog nas tako čudovito za naju, kako se mora počutiti lepo šele Človek, ki se po dolgem Času spet vrne v domače kraje!« ga je nagovorila Tonka. »Prav si povedala. Kar prežarjen sem od nekakšne Čudežne moCi. Sploh bi vama ne znal povedati, kaj to je.« »To bo, da si otresel tuji prah s sebe in se zdaj spet poCutiš na svojem... Pri vojakih ti gotovo ni bilo lahko, bogve kaj vse si prestal in doživel." Zamahnil je z roko, Ceš, to je za mano, potem pa le zaCel pripovedovati o svojih doživljajih. (Se nadaljuje) ^DEŽELNA KRIZA / MORDA PREMIK V POLITIČNIH POGAJANJIH KMETIJSTVO / DOBRE PERSPEKTIVE Uga bo baje vstopila v novo deželno vlado Deželni svet je že sklican za torek, 7. novembra Gojenje oljk se v deželi razvija Glavni cilj pridelovalcev je kakovost s katero si bodo lahko utrli pot no širšo tržišča VIDEM - Deželna kriza je morda pred odločilnim zasukom. Pogajanja za oblikovanje programske večine med Severno ligo in levosredinsko koalicijo so, kot kaže, zabeležila nekatere vidne premike, potem ko se je Bossijeva stranka začasno umaknila iz političnih pogajanj. Uradno, ker je morala še enkrat preveriti politično situa-oijo, v resnici pa zaradi nudih notranjih nesoglasij in sporov, ki od vsega začetka hromijo razgovo-re za izvolitev nove deželne vlade. Deželni tajnik Lige, senator Roberto Visentin )e začasni umik od pogajalske mize utemeljil z dvema vprašanjima. Liga noče preveriti, ali obstajajo res možnosti za institucionalno vlado l.z komunistov in sk-rajne desnice), ki jo Predlaga Buttiglionejeva s ranka CDU. Ta hipote-Za zdi trenutno nerealna, saj se je večina . e2®lnih svetovalcev že zrekla proti tej možno- Krenila baklada solidarnosti - Včeraj je kre-nua iz Timaua 39. baklada solidarnosti, ki bo 4. novembra ponesla bakl0: v katero bodo prižgali plamen na osrednji svečanosti v nedipngiij ob navzocno-sfi predsednika senata “Cognamiglia in obrambnega ministra gen. ,°rcioneja. Baklada je Krenila s kostnice v Ti-mauu in obiskala vse sPomenike padlim v Furlaniji. sti, ki jo nekateri nekdanji demokristjani, kot znano, vehementno za-govarajo tudi na vsedržavni ravni. Senator Visentin se tudi sprašuje, kaj bi nastalo, Ce bi Liga ubrala pot zunanje politične podpore levosredinski koaliciji med Ljudsko stranko, DSL, zelenimi, republikanci in bivšimi socialisti. Ta težnja je močno prisotna posebno med tistimi Bossijevimi pristaši, ki bi se hoteli diplomatsko iznebiti dosedanje predsednice Dežele Alessandre Guerre. Ljudska stranka je tako zadržanje Severne lige že označila za popolnoma neodgovorno politično dejanje, saj bi s tem stranka relativne večine le pospešila razpust deželnega sveta in torej predčasne deželne volitve. Deželni tajnik LS Isidoro Gottardo zato upa, da bo v Ligi na koncu vendarle prevladal Cut odgovornosti in da bo Furlanija-Julijsa krajina, kljub sedanjim hudim zapletom in težavam, vendarle kmalu dobila stabilno in ugledno deželno vlado. Časa za politična pogajanja ni dosti. Predsednik Gianfranco Cruder je namreč za torek, v skladu s statutom skupščine, sklical deželno sejo z edino točko dnevnega reda izvolitev predsednika in novega deželnega odbora. Po nepotrjenih sinočnjih vesteh naj bi Liga in leva sredina dosegli okvirni programski sporazum, predsedstvo nove deželne vlade naj bi šlo Bossijevi stranki. Deželni tajnik Severne lige, senator Roberto Visentin VIDEM - Gojenje oljk se širi tudi v Furlaniji Julijski krajini; zaenkrat pa si kmetovalci primarno še ne prizadevajo, da bi doseglo raven tako velikega obsega, ki je označeval proizvodnjo v preteklih stoletjih; trenutno delajo za Cim boljši proizvod, s katerim bi si lahko pridobili svoj prostor na doslej težko dostopnem trži-šCu. To je rezultat, kot ugotavljajo tehniki deželnega ravnateljstva za kmetijstvo, ki je bil zaenkrat dosežen na deželni ravni tudi z izkoriščanjem vseh oportunosti, ki jih nudi deželni zakon 79/81. Pri tem se je treba predvsem spomniti, da je bilo gojenje oljk še pred nekaj desetletji zelo razširjeno na celotnem gričevnatem pasu Furlanije Julijske krajine; torej od izvira reke Livenza pa do tržaške obale in miljskih hribov. Upoštevati je tudi treba, da je oljkovo drevo zelo občutljivo na slabo vreme, predvsem pa na občutno znižanje temperature; ne gre pozabiti, da so prav obdobja močnega žleda v letih 1709, 1929 in 1950 neizprosno oklestila gojenje oljke v naših krajih. Kriza v tem sektorju se je nadaljevala vse do okrog leta 1970, ko so nekateri kmetovalci izkoristili primernejša zemljišča in področja, na katerih je bilo gojenje oljk omogočeno z mehanizacijo naprav; uredili so nove oljkove nasade tudi s sortami oljk, ki jih _____TEŽAVE SLOVENSKEGA RADIA IN TELEVIZIJE_ Radio Trst A javno opozarja na neizpolnjene obveze Raia TRST - Radio Trst A in slovenska televizija RAI se srečujeta z velikimi težavami, ki zelo negativno pogojujejo informacijsko in programsko dejavnost obeh občil. To so ugotovili uslužbenci Radia Trst A, ki so se ob torkovi vsedržavni stavki radiotelevizijskih časnikarjev zbrali na skupni seji ter na njej ocenili razmere. Uslužbenci so ugotovili, da vsedržavna družba RAI ne spoštuje konvencije s predsedstvom rimske vlade in nima posluha za potrebe, ki se pojavljajo pri slovenskem programskem in Časnikarskem oddelku. Udeleženci sestanka so zato sklenili, da bodo v prihodnjih dneh z vrsto pobud seznanili širšo javnost z dejanskimi zelo slabimi delovnimi razmerami. V tem sklopu bodo skušali doseči tudi pomoč vseh tistih, ki bi lahko konkretno pomagali, da bi poslušalcem in gledalcem nudili Čimbolj zanimive in popolne informacijske oddaje ter kakovostne sporede. Težav, s katerimi se dnevno srečujejo uslužbenci slovenskega Raia, je še in še. Gre za hude kadrovske probleme (že kronično pomanjkanje ustreznega števila osebja), ki se močno prepletajo z nerešenimi tehničnimi vprašanji, ki od vsega začetka spremljajo delovanje predvsem nove slovenske televizije. Glede osebja npr. RAI noče nadomestiti slovenskih programerjev, ki bodo ali so že bili predčasno upokojeni. S podobnimi zelo hudimi težavami se sreCuje tudi uredništvo italijanskih radijskih in televizijskih sporedov deželne RAI. Novinarji so zaradi tega pred kratkim proglasili dolgo protestno stavko in zahtevali poseg vsedržavnega direktorja deželnih informativnih TV programov Riera Vigorellija, ki se je njihovemu glasnemu apelu do sedaj, kot kaže, odzval le s splošnimi obljubami, konkretnih dejanj pa še ni. sicer na teh področjih tradicionalno niso gojili. V takih spremenjenih težnjah je nekaj kmetovalcev iz Boljunca že leta 1977 odprlo manjšo torklo; pobuda se je okoristila sodelovanja s Kmetijsko zadrugo, podprla pa jo je tudi deželna uprava. Od leta 1990 dalje pa se je deželno oljkarstvo zaCelo razvijati in se še razvija; k temu so prispevale pobude deželne uprave, med katerimi je zelo dobre rezultate dosegla organizacija specializiranih teCajev, ki so bili namenjeni operaterjem. Poleg tega so tudi na drugih področjih dežele, ki so primerna za gojenje oljk, odprli se nove tork-le. S svoje strani pa je deželna uprava preko Deželne ustanove za razvoj kmetijstva (ERSA) razvila 10-letni nacrt (1989-1999) usmerjenih posegov, ki že daje prve pričakovane rezultate. Ustanova si je zastavila cilj, ki je bil delno že dosežen, da zaključi raziskave o krajevnih bioti-pih (to je o organizmih s popolnoma enako dedno osnovo). Gre za rezultat, ki ga bo treba doseCi tudi z ustanovitvijo deželnega nasada za sadike v Čedadu in z obdelovanjem 30 hektarov specializiranih »demonstrativnih« zemljišč posajenih z oljkami, kar bo mogoče uresničiti na osnovi konvencije, ki je bila podpisana s tistimi kmetijskimi podjetji, ki so že zagotovila svojo razpoložljivost, kot poroča deželno ravnateljstvo za kmetijstvo. KOROŠKA / NEZASLIŠAN NAPAD NA DVOJEZIČNOST Župan dal odstraniti slovenski napis na dvojezični šoli v žvabku Ogorčenje med Slovenci in priziv no nadzorno oblast pen. Ravnatelj šole in učiteljski kolegij sta se zato odločila, da šolo kljub temu označijo z dvojezičnim napisom in sicer na oknu. Napis je uslužbenec občine po ukazu župana ostranil še pred otvoritvijo obnovljene šole. Otvoritve dvojezične šole se župan ni udeležil. Poslal je svojega namestnika, ta pa je ravnanje Zupana zagovarjal in začudenim učiteljem, staršem in dijakom razložil, da je župan ravnal zakonito, kajti napis na šoli da ne spada pod odločbo o topografskih napisih. O takem samovoljnem razlaganju zakona s strani župana bodo morale zdaj - po pritožbi StojsiCeve - razsoditi nadzorne oblasti pri koroški deželni vladi. Pri tem že zdaj ni dvoma, da spada občina Suha med tiste občine, v katerih je slovenščina dodatni uradni jezik. Ivan Lukan CELOVEC - Le nekaj dni po z vseh strani pozitivno ocenjenem Praznovanju 75. obletnice koroškega plebiscita so koroški Slovenci in vsi, ki si v deželi prizadevajo za mirno sožitje in upoštevanje manjšinskih pravic, soočeni s škandaloznim primerom nestrpnosti. V dvojezičnem kraju Zvabek, nedaleč od slovenske meje, je tamkajšnji župan namreč ukazal odstranitev dvojezičnega napisa »Schule -Sola«, ki so ga učitelji dan pred slovesno otvoritvijo razobesili nad vhodom posodobljene dvojezične ljudske šole. Postopanje župana Siegfrieda Skubla je slovensko prebivalstvo obsodilo z velikim ogorčenjem, državna poslanka zelenih Terezija Stojsic pa je proti županu pri nadzorni oblasti že vložila pritožbo zaradi kršenja zakona o narodnih skupinah. Ostro sta obsodila ravnanje župana tudi predsednik sosveta za koroške Slovence pri Uradu zveznega kanclerja Marjan Sturm, ki je napovedal, da bo odstranitev dvojezičnega napisa na šoli predmet naslednje seje konec novembra, ter predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev Nanti Olip. Dejanje nestrpnosti se je zaCelo s tem, da je občina kot lastnik in upravitelj šole odklonila predlog ravnatelja šole Lenarta Katza, da bi bil napis na šolskem poslopju dvojezičen - torej tak, kakršen je vsa leta tudi pouk na tej šoli. Tudi okrajni šolski nadzornik in nato deželni inšpektor za dvojezično šolstvo na Koroškem Tomaž Ogris sta bila z njunim posredovanjem neuspešna. Zupan, ki pripada ljudski stranki deželnega glavarja Chri-stofa Zernatta, za predlog šole, katerega so podprli tudi vsi učitelji, starši in dijaki, ni bil dosto- KOROŠKA / OB DNEVU MRTVIH »Krepiti prizadevanja za mir in sožitje med narodi« Spominska svečanost v Šentrupertu pri Velikovcu v znamenju 50. obletnice zmage nad nacifašizmom CELOVEC - »Ravno ob 50. obletnici konca druge svetovne vojne in zmage nad nacifašizmom je treba ugotoviti, da je edinole odpor svobodoljubnih ljudi v Evropi preprečil, da bi Evropa in svet zašla v barbarstvo. Spomin na žrtve tega odpora pa nas zavezuje, da prav v Času nacionalističnih ekscesov in naraščajočega sovraštva do tujcev in vsega, kar je tujega, krepimo naša prizadevanja za mir in sožitje, za sodelovanje med narodni in ljudmi«. S temi besedami je predsednik Zveze slovenskih organizacij na Koroškem Marjan Sturm na osrednji spominski svečanosti Zveze koroških partizanov za Dan mrtvih na pokopališču v Šentrupertu pri Velikovcu spomnil na izročilo padlih borcev za svobodo in žrtev nacizma bodočim generacijam. V Šentrupertu v skupnem grobu počiva 83 padlih partizanov, pripadnikov osmih narodnosti. Komemoracije, katere se je udeležilo vec sto ljudi iz Koroške in Slovenije, so se ob letošnji 50. obletnici zmage nad fašizmom udeležili tudi visoki predstavniki zavezniških sil, med njimi vojaška atašeja Združenih držav in Velike Britanije ter generalni konzul Rusije na Dunaju. Slednji je v svojem govoru ne le izpostavil vojaško zmago zave-nikov, temveč še posebej tudi doprinos partizanov in odporniških gibanj po vsej Evropi, da se je porušil fašizem v Evropi in po svetu. Iz Slovenije se je svečanosti udeležila delegacija ZZB na Čelu s predsednikom Dolničarjem, kot zastopnik vlade pa je bil prisoten državni sekretar Janko Stušek. Ob spomeniku padlim borcem je spregovorila tudi državna poslanka zelenih Terezija StojsiC. Poudarila je, da je prav odpor koroških Slovencev proti fašizmu Avstriji šele odprl vrata k neodvisnosti in samostojnosti, k življenju v svobodi in demokraciji. Spominsko svečanost je s pesmijo sooblikoval Mešani pevski zbor »Foltej Hartman« iz Pliberka. I.L. DAN MRTVIH / SVEČANOSTI NA POKOPALIŠČIH Grobovi so včeraj zaživeli v cvetju, mrtvi v spoštljivem spominu Mh Spominske svečanosti pred spomeniki padlim junakom in obeležji po vaseh in v mestu Pri Sv. Ani občutena spominska svečanost Svečanost pred začasnim spomenikom pri Sv. Ani (foto KROMA) Pred spomenikom padlim na Opčinah... Pred spominskim križem na nabrežinskem pokopališču... Pred Narodnim domom pri Sv. Ivanu... (vse foto Davorin Križmančič/KROMA) »Zbrali smo se, da počastimo padle, ki so svoja življenja žrtvovali za to, da bi bil svet pravičnejši«. Tako je med drugim poudarila Devana Černič, predsednica KD Ivan Grbec iz Skednja, na včerajšnji spominski slovesnosti pred obeležjem padlim v NOB iz Skednja, od Sv. Ane in s Kolonkov-ca, ki Zal kljub dolgoletnim prizadevanjem še čaka na dostojnejšo ureditev. Na občuteni in dobro obiskani slovesnosti, ki so se je udeležili domačini s tamkajšnjega področja kot tudi iz drugih predelov mesta in okolice in ki jo je kot vsako leto organiziral odbor za postavitev spomenika, je uvodoma zapel zenski pevski zbor Ivan Grbec, Id ga vodi Boža Hrvatič, nakar se je Renato Kneipp v svojem govoru najprej spomnil pred dnevi umrle predsednice odbora za postavitev spomenika Marte Werk-Volk, ki se je dolga leta skupaj z drugimi borila »proti birokraciji in političnim ugovorom, ki so onemogočili postavitev pravega spomenika padlim.« Zato moramo nadaljevati to bitko, je še dejal Kneipp, in »uresničiti sanje, ki jih je Marta imela.« Kneipp je še naglasil, da slovesnost ni samo izraz zahvale in spoštovanja žrtvam, ki so svoja življenja dale za našo boljšo bodočnost, temveč pomeni tudi, da stalno skušamo konkretizirati cilje, ki si jih je zastavila narodnoosvobvo-dilna borba. Čeprav je namreč od konca vojne minilo pol stoletja, se po svetu za reševanje medsebojnih nesporazumov namesto k dialogu še vedno zatekajo k nasilju. Zato se mora prav iz naših krajev dvigniti glas proti nasilju in vojni. Kneipp se je zaustavil tudi ob tukajšnjih razmerah, ki terjajo osami- tev tistih, ki sejejo sovraštvo in izkoriščajo nacionalizem za delitev prebivalstva. Postavil je tudi zahtevo po odobritvi zaščitnega zakona za našo manjšino, kar bi obenem prispevalo h kulturi sožitja in sodelovanja med Italijani in Slovenci tostran in onkraj meje. Na srečo ni vse negativno, je zaključil Kneipp, o čemer pričajo nedavne protijedrske demonstracije po vsej Italiji, ki potrjujejo, da se mladi še prepoznavajo v idealih miru, svobode, bratstva in pravičnosti, ki so ideali naprednih ljudi. Po Kneippovem govoru so predstavniki odbora za postavitev spomenika, kulturnega društva Ivan Grbec, prosvetnega društva Kolonkovec in kulturnega društva Rovte-Ko-lonkovec položili vence in cvetje, slovesnost pa je sklenil pevski zbor. Grobovi so včeraj zaživeli v cvetju krizantem in za kratek popoldan jih je ogrela toplina ljudi, ki so jih spoštljivo obiskali ob Dnevu mrtvih. Pridne roke so očistile grobove in nagrobne spomenike, jih okrasile s cvetjem milih belih in rumenkastih barv, prižgale na njih lučke, da bi vsaj za en dan svetile umrlim in posvetile tudi živim v spomin. Pokopališča so bila včeraj mravljišča, v katerih so vsak poedinec, vsaka družina našli v labirintu marmorja, cipres in gramoznih kamenčkov svojo pot do zemeljskega počivališča naj dražjih. Popoldne so se od Krasa do Brega spremenila v kolektivni spomin živih na mrtve; postala so mozaik čudovite človeške zgodovine, h kateremu je vsakdo prispeval svoje življenje. Tu pa tam so jih v blagih žarkih jesenskega sonca pobožali ganljiva pesem, molitev usmiljenja, blagoslov. Živi so zaživeli z mrtvimi: sinovi z očeti in materami, vnuki z no-noti in nonami. Mrtvi so z bolečo žalostjo zaživeli v živih ob mi-gljanju tisočerih lučk, ki so topile beli vosek v rdečih posodicah in svinčene okove pozabe v spominu. Včeraj so za kratek čas zaživeli tudi spomeniki in spominska obeležja naše prisotnosti v teh krajih. Po vaseh in predmestjih so mlade in stare roke ponesle vence ob vznožje pomnikov zgodovine, zapisanih s krvjo in žrtvami. Na fotografijah z Opčin se sprevod z brinjevo zeleno petokrako Rodu modrega vala na čelu vije po ulici. V njem je razpoznati mnogo mladih. Drugi kader: mladi taborniki so postrojeni ob spomeniku, po trije ob vsaki strani pred tremi pokončnimi marmornatimi ploščami z rdečo zvezdo na sredi. Roke imajo tesno oprijete k telesu, mirno, v znak spoštljive minute tišine. Iz tretje in zadnje fotografije, ki jih je fotograf prinesel z Opčin v u-redništvo, odmeva s ploščadi pred spomenikom pesem domačega moškega pevskega zbora. Tako so odmevale pesmi tudi po mnogih drugih naših vaseh: na Proseku, Kontovelu, v Križu, v vaseh zahodnega Krasa, v vaseh okoliških občin od dolinskega Brega do Devi-na-Nabrežine. Na fotografijah iz Nabrežine je fotograf ujel v kamero in predal zgodovini poklon domačih društev in organizacij pred občinskim spomenikom na vaškem trgu in na pokopališču. Pred kri-žastim spomenikom so duhovnika, strežnik in verniki odmolili molitev, pevci pa odpeli svojo pesem. Zadnji dve fotografiji prihajata od Sv. Ivana. Na prvi zrejo ljudje na pročelje nekdanjega Narodnega doma v spominsko ploščo z imeni padlih borcev za svobodo. Imen na plošči je mnogo več kot ljudi na cesti ob parkiranih avtomobilih. Tak je pač danes slovenski Sv. Ivan. Na drugi fotografiji postavlja mladenič na lestvi šop cvetja Slovenske skupnosti ob desno stran plošče. Na levi visi venec domačega KD Škamperle, pod ploščo pa cvetijo iz bambusove zavese krizanteme in zelenje, ki so ga dan prej tja posadile roke svetoivanskih šolarjev. Opčine, Nabrežina, Sv. Ivan: trije utrinki iz letošnjega zamejskega Dneva mrtvih, ki jih papir sedaj predaja javnosti. Na pokopališčih in pred spomeniki se je včeraj utrnilo ljudem ob misli in solzi na desetine, stotine podobnih utrinkov. Vsak od njih je zaživel v srcu, in bo zato v posamezniku živel dlje od besed, napisanih na papirju. Ker besede, ki jih srce zapiše, živijo v nas vse dokler srce bije, in - ob Dnevu mrtvih - še čez... DAN MRTVIH / PRI SV. ANI Svetilniki preteklosti v valovih belega cvetja Valovito morje cvetja, cvet v mladi ženski roki, robček v priletni moški, v ozadju pa kot marmornati svetilniki preteklosti, nagrobni spomeniki. Tako je bilo včeraj na mestnem pokopališču pri Sv. Ani. (Foto Damjan Balbi/KROMA) ~~[j§ŽAŠKI OBČINSKI SVET / PO ZNANIH POLEMIKAH KRAJEVNA POLITIKA Preustroj ACEGA morda na cilju Drevi soočenje o popravkih Tržaški občinski svet je včeraj ponoči sklenil splošno razpravo o preustroju mestnega podjetja ACEGA, na dre višnji seji pa bo začel obravnavati dopolnila in popravke k temu izredno pomembnemu sklepu. Amandmaje so predstavile skoraj vse skupine, največ možnosti za prodor pa imajo Stališča, ki so se kolikor toliko enotno uveljavila v pristojni svetovalski skupini. Po vročih ponedeljkovih polemikah, zaradi katerih je Zupan Illy celo zagrozil 2 odstopom, so se vode v mestni skupščini nekoliko umirile. Nekatere opozicijske skupine so se, kot kaže, dokončno odrekle obstrukciji in izred-agresivnemu nastopanju proti občinski upravi, tudi zato, ker bo skupščina sprejela nekatere njihove popravke. V težaškem občinskem svetu pa se vedno lahko marsikaj zgodi, zato bo treba za končno oceno situacije počakati na odobritev sklepa o ACEGA. Illy je s svojim torkovim posegom skusal pomiriti duhove, kar mu je delno tudi uspelo, kot dokazuje dejstvo, da je svet takoj zatem odobril sklep o znižanju davka ICI za upokojence s socialno pokojnino. Ostaja pa nerešeno kočljivo vprašanje odnosov med odborom in mestno skupščino ter med Iličem in tristrankarsko politično večino. Politične težave pa se menda prepletajo z nekaterimi osebnimi trenji med Illyjem in vidnimi predstavniki DSL, Ljudske stranke in Zavezništva za Trst, ki večkrat jasno prihajajo na dan tudi na občinskih sejah. Desnica takozvanoga Kartela svoboščin vsekakor spretno izkoristi vsako najmanjšo priložnost za napad na župana in odbornike. Pri tem sta posebno aktivna svetovalca Krščansko-demok-ratskega centra CCD Marini in Liste za Trst Camber (brat bivšega poslanca LpT-PSI), ki posežeta skoraj ob vsakem upravnem sklepu, tako v skupščini kot v svetovalskih komisijah. Desničarski tabor že dalj časa upa, da bo Illy prej ali slej stopil na Berlusconijevo in Finije-vo stran, drugi pa so prepričani, da bo župan pristopil v sredinsko koalicijo, ki naj bi jo oblikovala Dini, Di Pietro in Pivettijeva. ZDRAVSTVO / OBNAVLJANJE KONVENCIJE Zdravniški pregledi kot doslej ^ teoški pokrajini in v deželi se zaenkrat ne bo nič spremenilo fužinski zdi °ziroma sindikal teizaciji, ki jih za “ Je SNAMI s sti ar^i predvsem ardiji in naspi ZMEJ- Ha veiiKa veči sv?h zdravnikov m)e Julijske kraj reJ tudi iz tržask ne’ Pričakujejo e Dri etn;«:__• urejuje njihove stare) tarife. Si bd že sklican 2 tedanja konver Padla že pred < vsa dosedanja vanja sindikalnih organizacij zdravnikov za prilagoditev tarif za opravljeno delo pa so bila doslej brezplodna. Sindikat SNAMI se je zato že odločil za posredno oskrbo: to pomeni, da bodo morali pacienti kar sami plačati preglede: 30000 lir v ambulanti, 50000 lir pa na domu; posredno oskrbo bodo zdravniki včlanjeni v sindikat SNAMI zaceli izvajati že s ponedeljkom, medtem ko družinski zdravniki, ki člani sindikata FINMIG pričakujejo sklepe s sestankov s pristojnimi ministrstvi v Rimu, pa čeprav so tudi sami že pripravljeni na posredno oskrbo bolnikov. Za prebivalstvo iz Furlanije Julijske krajine in torej tudi iz naše pokrajine bo zaenkrat v odnosih z družinskimi zdravniki zato ostalo vse pri starem. Prebivalstvu ne bo treba plačati družinskega zdravnika ne v ambulanti, ne na domu. Ce pa se bo kaj spremenilo, se bo to zgodilo po sestanku, ki ga bodo sindikalne organizacije družinskih zdravnikov imele 14. t.m. na pristojnih ministrstvih v Rimu. V KGS odslej tudi skupina svetovalcev SKP Venier kritičen do DSL in SSk V skupščini Kraške gorske skupnosti se bo v kratkem formalno rodila svetovalska skupina Stranke komunistične prenove, ki šteje sedaj pet svetovalcev, pridružili pa se ji bodo najbrž tudi nekateri neodvisni predstavniki. Novoustanovljeni skupini bo načeloval tržaški občinski svetovalec Jacopo Venier, ki se je doslej edini v gorski skupnosti prepoznaval v Komunistični prenovi, po spomladanskih občinskih volitvah pa so se mu pridružili še nekateri somišljeniki. Venier nam je povedal, da je ustanovitev samostojne svetovalske skupine SKP v skladu z vsedržavno usmeritvijo stranke, ki po eni strani stremi po programski enotnosti na levici, po drugi pa dosledno in povsod poudarja svojo vsestransko politično avtonomijo. Novoustanovljena skupina zato pripravlja programski dokument, ki ga bo izročila vsem elanom KGS in s katerim bo posredovala svojo razvojno vizijo gorske skupnosti. »S tem želimo tudi spodbuditi javno in odkrito razpravo ter soočenje o vlogi in usodi KGS ter razbiti začarani krog sedanjih zakulisnih pogajanj med DSL in Slovensko skupnostjo o delitvi mest v novem upravnem svetu te krajevne ustanove«, je še dodal svetovalec SKP. Komunistična prenova je mnenja, da morajo razgovori za obnovitev u-pravnega odbora KGS potekati ob belem dnevu in predvsem na osnovi jasnih programskih izho- dišč, »medtem ko so do sedaj prevladale izključno pokrajinske, če že ne celo deželne politične računice«. Venier nam je kot primer »prevlade političnih interesov nad programi in vsebinami« omenil vključitev Ljudske stranke v upravno večino KGS, »ki je po mnenju SKP nesprejemljiva in popolnoma v nasprotju s politično situacijo v kraški stvarnosti«. Zaradi tega je Venier v glavni skupščini gorske skupnosti trenutno v opoziciji, si pa očitno obeta, da bo SKP prej ali slej pristopila v nove upravno koalicijo, očitno brez Ljudske stranke. Kraško gorsko skupnost vodi trenutno levosredinska uprava, ki je sad političnega zavezništva med DSL, Slovensko skupnostjo, Ljudsko stranko in Demokratskim forumom bivših socialistov. S.T. ZANIMIVA RAZISKAVA PREKUPČEVANJE Z MAMILI Brivci in ugotavljanje razširjenosti mamil Pri raziskavi sodelovala univerza je nevede »< Pri zanimivi katero so ’ men pre °krog 30 brh reč mesec dr ostrižene las Pri čemer je samo spol in starost, ter jil 6aitiu meči Verzi (inštit Bruno Altar je namreč. »zgodovin nika in tori bitno uživ take preisl običajno op misijo za \ voljenja, ko nekdo vozil mamil. Tok skavi žele! Širšo statisti Za pobudo se je zavzel Mario Linassi, ki končuje študije na univerzi: potem ko se je zaman obrnil do Šolskega skrbništva in vojaške komande za severovzhod, mu je sodelovanje zagotovila »Famiglia artistica degli acconciatori triestini«. Zbrali so okrog 1500 primerkov, vendar so jih zaradi pomanjkanja sredstev analizirali le 432. Iz sicer delnih rezultatov izhaja, da se nekaj več kot odstotek Tržačanov, starih od 15 do 45 let, jemlje mamila, predvsem heroin in morfin. »Gre za pozitivno izkušnjo,« je dejal Altamura, »ker smo izboljšali metodo, ki bi lahko služila za ugotavljanje razmer, ki so zelo delikatne in jih je drugače tudi težko registrirati, le več sredstev bi morali imeti.« Prostost je uživala samo dvanajst ur »Vendar me ne nameravate znova aretirati?«, je presenečeno vprašala 31-letna Emanuela Espo-sito, ko je pod večer zagledala karabinjerje. Odgovor je bil pritrdilen, pokazali so ji zaporni nalog, ki ga je na zahtevo namestnika državnega pravdnika Nicolija podpisala sodnica za predhodne preiskave Bottano-va: znova je morala v zapor, ki ga zapustila Sele dvanajst ur prej. Espositova je bila priprta zaradi prekrškov proti premoženju, sedaj pa jo obtožujejo prekupčevanja z mamili. Preiskavo so dalj časa vodili karabinjerji s postaje v Ul. Hermet, zajela pa je območje Trga Gavana. Ugotovili so, da je Espositova razpredla pravo mrežo, v kateri je bilo vpletenih še nekaj deklet, ki so se ukvarjale z razpečevanjem na drobno, mamilo so prodajale po barih, gostilnah, kjer so kontaktirale svoje mlade žrtve. Kaže, da je posel dobro cvetel, ukvarjale so se izključno s heroinom, vsega skupaj naj bi bile spravile v promet okrog 300 doz (za posamezne doze so prejemale od petdeset do sto tisoč lir). Kot smo dejali, je preiskava trajala dolgo in se je dejansko zaključila pred nekaj dnevi, ko so izsledke predali sodišču z zahtevo po zapornem nalogu. Ce bi nalog prišel pravočasno, Espositove sploh ne bi spustili iz zapora, karabinjerji pa so ga prejeli šele opoldne, ko je bila že na prostosti. Njeno veselje pa je trajalo le do večera, ko so jo spet odpeljali v Videm (v Trstu namreč ni ženskega oddelka). Preiskovalci svojega dela niso Se povsem zaključili, saj morajo še stopiti na prste ostalim, ki so bili vpleteni v organizacijo. Poleg tega morajo ugotoviti, kdo jih je oskrboval z mamili. NOVICE Jutri sestanek o Jadranski plovni poti Po drugem glasovanju v Evropskem parlamentu o Jadranski plovni poti in polemikah, ki so jih v Italiji sprožili zagovorniki načrta Malpensa 2000, je treba okrog tega vprašanja najti neko enotno rešitev spričo možnosti, ki jih nudi Evropska skupnost. Tako menijo pri Centru za gospodarska in družbena proučevanja Evropski dialogi, ki prirejajo v ta namen, jutri, ob 11. uri, na sedežu združenja na Trgu Venezia 1, širši sestanek predstavnikov tržaškega političnega, gospodarskega in družbenega življenja. Sestanka se bodo udeležili predsednik Evropskih dialogov posl. Giorgio Rossetti, deželni odbornik za prevoze Cristiano Degano in posl. Ce-sare De Piccoli, poročevalec o Jadranski plovni poti v evroparlamentu. Svojo prisotnost so že najavili deželni parlamentarci Darko Bratina, Gualberto Ni-colini, Mameči Vascon, Elvio RufEno, Roberto Me-nia in Rinaldo Bosco. Stavka osebja občinskih jasli in otroških vrtcev Tržaška občinska uprava obvešča javnost, da je za torek, 7. novembra, predvidena celodnevna stavka osebja občinskih otroških jasli in vrtcev. Stavkalo bo tudi pomožno osebje državnih vrtcev ter osebje, ki je zadolženo za refekcijo na osnovnih in srednjih šolah. Ta sindikalna odločitev bo seveda paralizirala dejavnost jasli in vrtcev, na osnovnih in nižjih srednjih solab pa bodo težave omejene na oskrbo prehrane. Enosmerna vožnja od Bazovice do nogometnega igrišča Prometna povezava med Bazovico in Jezerom bo odslej znatno spremenjena. Tržaška občinska uprava je namreč sklenila, da uvede enosmerno vožnjo na cestnem odseku, ki vodi iz Bazovice (državna cesta 14) do nogometnega igrišča Zarje v smeri Jezera. Kdor se bo hotel z avtomobilom vrniti z nogometnega igrišča (ali bližnje fojbe) v Bazovico, bo moral prevoziti kar precejšnjo pot do Jezera in navzgor do križišča za Drago. Zaprta cesta med Križem, obalo in Brojnico Tržaška občinska uprava je zaprla cesto, ki povezuje Kriz, z obalno cesto in Brojnico. Cesto so zaprli, ker se je na cestišče vsulo kamenje, zaradi tega je vožnja nevarna. Zapora, ki je primemo označena tako v Križu, kot na obalni cesti, bo najbrž trajala še nekaj dni. Praznik tržaškega patrona ob zvokih občinske godbe Ob prazniku tržaškega zavetnika sv. Justa bo jutri ob 20.30 v Tripcovichevi dvorani tradicionalni koncert občinske godbe »Giuseppe Verdi« (vstop prost). Med dragim bo izvajala skladbe Giuseppeja Mascola, Gioacchina Rossinija, C. Saint Saensa, Johna Edmondsona in pred nedavnim umrlega tržaškega glasbenika Alessandra Sidericudija, nazadnje pa še himno krajevnemu patronu. Filmska retrospektiva v čast Moholy-Nagyja Na sedežu nemškega kulturnega društva »Gothe« (Ul. Coroneo St. 15) bodo jutri od 17. ure naprej vrteli šest najbolj znanih filmov madžarskega mojstra Laszla Moholy-Nagyja, ki je bil rojen pred sto leti. Gre za 16-milimetrske filme Berlin Stilleben, (1926), Marseille Vieux Fort (1929), Lichtspiel Schvvarz-Weiss-Grau (1930), Zigeuner (1932), Life of the Lob-ster (1936) in Things to Come (1936), ki jih bo predstavil prof. Carlo Montanaro, medtem ko bo pokojnikov lik in njegovo ustvarjalno delo orisala arh. Maria Gabriella Troilo. Pobuda spada v okvir Dialogov z umetnostjo srednje in vzhodne Evrope. Proslave ob 4. novembru Na Trgu Unita bo pojutrišnjem ob 17. uri tradicionalni obred spuščanja zastave ob praznovanju državne enotnosti in dnevu oboroženih sil. Udeležile se ga bodo enote karabinjerjev, finančnih stražnikov, 1. pehotnega regimenta »San Giusto« in brigade »Pozzuolo del Friuli«, navzoči pa bo tudi mestni prapor in seveda predstavniki vseh oblasti. Istega dne popoldne bo na pobudo kulturnega združenja »Mitteleuropa« spominska svečanost za vojaki s Tržaškega in z vsega obmorskega območja, ki so padli v vrstah avstroogrske vojske in mornarice, pa tudi maša, s katero se bodo spomnili padlih in žrtev »evropske državljanske vojne 1914-1945«. Udeleženci se bodo zbrali ob 17. uri pred kapucinsko cerkvijo pri Sv. Justu, med njuni pa bodo tudi delegacije združenja avstrijskih mornarjev, celovškega regimenta Kevenhiiller, Kartner Land-smannschafta in Kameradschafta »Feldmarschall Radetzky«, italijansko govorečih Schiitznov s Tridentinskega in venetskih avtonomistov. Pod gradom bo potem nastopila godba na pihala Refolo, poprejšnji sprevod pa bo spremljala salezijanska godba. DOLINA / ZAHTEVE OBČANOV NA JAVNEM SREČANJU Z OBČINSKIMI UPRAVITELJI FILM / NA POBUDO UISP Razsvetljava, pokopališče, greznica in še marsikaj V vasi zelo občuten tudi problem pomanjkanja prostorov za kulturo Tekmovalni filmski prikaz gorskih lepot Osrednja prireditev bo 27. t m. Srečanje občinskih mož z dolinsko vaško skupnostjo (foto KROMA) Da bi občinska uprava lahko zadostila vsem potrebam, ki jih je prebivalstvo naštelo na predsinočnjem javnem sestanku v Dolini, bi verjetno morala dodeliti tej vasi dva občinska proračuna. Morda zveni nekoliko pretirano, dejstvo pa je, da potrebuje Dolina s sosednjimi Krogljami res veliko preureditvenih del in zahtevnih javnih posegov. Uprava seveda ne bo mogla ugoditi vsem iznesenim zahtevam, s sklicanjem javnega sestanka pa je 6-mesečno občinsko vodstvo le dokazalo mero dobre volje in se obvezalo za čimprejšnjo rešitev vsaj najnujnejših problemov. Zal je slednjih kar precej: od pomanjkljive javne razsvetljave, ki v nekaterih vaških predelih celo načenja stopnjo varnosti, do grezničnega omrežja, ki je v tako dotrajanem stanju, da bi potrebovalo korenitih sprememb že z včerajšnjim dnem. Kot v nekaterih drugih vaseh postaja tudi v Dolini čedalje bolj pereče vprašanje utesnjenosti vaškega pokopališča, na katerem pokopavajo občane ne le Doline in Krogelj, temveč tudi iz sosednjega Predenega in naselja v Frankovcu. Kot dobro vemo, gre za javna dela, ki zahtevajo dolgotrajne načrtovalne in izvršilne roke in tudi statistične podatke glede "uporabe” pokopališča v zadnjih desetih letih. Domačine posebej boli tudi pomanjkanje pri- mernih prostorov za vaško kulturno in družbeno življenje. Dolina je namreč ena redkih vasi v občini, ki ne razpolaga z občinsko ali srenjsko dvorano za sestanke, prireditve, vaje in druge dejavnosti. Sedež Kulturnega društva Valentin Vodnik je dalj časa v pričakovanju popravil, dvorana Mladinskega krožka ne uspe sprejeti vseh dejavnosti, ki se redno odvijajo v vasi, zato je ureditev "novih” prostorov res nujna. V ta sklop se vključuje tudi potreba po zadostitvi dejavnostim mladih vaščanov: na torkovem javnem sestanku so tako sami izrazili željo, da bi uprava poskrbela za ureditev obstoječega igrišča pod srednjo šolo in naravnega "amfiteatra” na Malih Brcah. Sicer nezahtevnim, a za skupnost, kot so Kroglje, pomembnim uslugam, bo občinska uprava skušala zadostiti v kratkem. Načrt za popravilo vaške pralnice, oprema strme poti, ki pelje v vas, so nekako že predvidena dela v dolgem seznamu občinskih upraviteljev. Kot so na srečanju v dvorani Mladinskega krožka izjavili Zupan Boris Pangerc, podžupan Aldo Stefančič in odbornik Milan Lovriha, pa bo manj lahko zadostiti vsem ostalim potrebam prebivalstva. Javna razsvetljava ni v popolni občinski oskrbi, zato je vsakršen poseg tesno vezan oz. odvisen od družbe Enel. Greznično omrežje je res nujno potrebno ne le vzdrževalnih del, temveč tudi temeljite posodobitve, vendar bo treba za začetek del počakati na odgovor Evropske skupnosti, ki naj bi odobrila poseben prispevek, namenjen izrecno posegom krajevnih uprav za izboljšanje okolja. Za razširitev pokopališča je uprava že namenila 850 milijonov, zato bodo dela imela tudi nekakšno prednost pred ostalimi. Pomislili so tudi že na možnost ureditve novega pokopališča za prebivalce Frankovca in okoliških vasi. Tudi za preureditev prostorov bivše občinske hiše, kjer je do nedavnega stal poštni urad, je uprava že storila nekaj korakov: upati je, da bodo vsaj deloma zadostili vaškim kulturnim potrebam. Poglavje zase je "nova pošta”: uradi še niso opremljeni z obljubljenimi dvojezičnimi napisi, nezadostna je tudi raven poslovanja postnega osebja, ki ne obvlada slovenščine in zato ustvarja težave predvsem starejšim občanom. Zupan Pangerc je napovedal skorajšnji sestanek z ravnateljem tržaške poštne uprave, na katerem bo iznesel vse pritožbe uporabnikov in se zavzel za uvedbo že zagotovljenih napisov v slovenščini. Med javna dela prav gotovo sodi tudi metani-zacija: Dolini se sedaj bliza glavna cev, na katero pa bodo po "pravilih” zakupnega podjetja ACEGA priključene le najbližje hiše. Do konca sončnega, leta bo predvidoma razpolagal z metanom Križec, v letu dni pa naj bi prišli na vrsto še ostali predeli ob glavni cevi. Na torkovem srečanju z Zupanom in njegovimi sodelavci je prišlo na dan tudi pomembno vprašanje splošnega regulacijskega načrta, za katerega je v pripravi nova varianta. Glede na spremenjene razmere, ki jih je v zadnjih časih zabeležil naš bivanjski prostor, so prebivalci izrazili zeljo, da bi upravitelji upoštevali ohranitev primernega ravnovesja med zahtevami človeka in narave. Sicer bodo prebivalci imeli možnost pregledati in s pripombami dopolniti osnutek regulacijskega načrta, ki bo verjetno prihodnjega februarja na ogled vsem. Damjana Ota Pri tržaški Planinski zvezi UISP se pripravljajo na 6. tekmovalno revijo »Film in gore«, ki bo na sporedu od torka, 7. do ponedeljka 27. novembra in ki je namenjena vsem, ki se v območju Alpe Jadrana poklicno ali ljubiteljsko ukvarjajo s fil-manjem gorskih lepot, značilnosti in zanimivosh. Prireditev je seveda tudi odlična priložnost za vse, ki ljubijo naravo in se zavzemajo za boljši odnos z njo, da bolje spoznajo gorsko problematiko. Poleg tekmovalnega dela pa obsega revija prikaz izbranih filmov in video posnetkov o športnih dejavnostih, raznih dogodivščinah, kulturi in okolju v gorskem in gorniškem svetu. Letos bomo lahko gledali kratkometražne filme Mi-cheleja Radicija (7. novem- bra), ki je kar šest let delal za popularno televizijsko oddajo »Jonathan - dimen-sione avventura«, lani pa za oddajo »No limits«. V ponedeljek 13. novembra bo na vrsti dokumentarec rimskega speleologa Tullia Bernabeia o globokem kenjonu, ki razdvaja džunglo mehiške pokrajine Cha-pas. Očarljiva simbioza med človekom in naravo bo osrednja tema filma Maura Corone in Fulvia Marianija, ki bo na sporedu 20. novembra. V ponedeljek, 27. novembra pa bodo predvajali filme, ki so jih prijavili na tekmovanje za »Scabioso Trento 95«, kipec, ki simbolično ponazarja istoimenski gorski cvet, ki ga je veliki planinec Julius Kugy iskal vse življenje v trentarskih gorah. r- GOZDARSKIM PODJETJEM Sporočilo kraške gorske skupnosti Kraške gorska skupnost sporoča, da predvideva DZ 16/1991 dodelitev finančnih prispevkov v obliki nepovratnih sredstev in v obliki obrestnega posojila zadrugam in njihovim konzorcijem ter gozdarskim podjetjem, ki imajo pravni sedež na območju Kraške gorske skupnosti in ki so vpisane pri Trgovinski zbornici v Trstu ali Gorici tudi kot gozdarska podjetja; prispevki se dodeljujejo za nakup, prenovo in modernizacijo naprav, strojev in orodja za sečnjo, pripravo in prenos lesa. Predvideni so prispevki za kmetijske zadruge in njihove konzorcije do največ 50% dopuščene investicije ter prispevki za gozdna podjetja do največ 40% dopuščene investicije. Prošnje na kolkovanem papirju je treba sestaviti na podlagi posebnih obrazcev, ki jih je pripravila Kraška gorska skupnost in jih je treba predložiti najkasneje do 30.11.1995. Za obrazce in eventuelne informacije se zainteresirani lahko zglasijo v uradih KGS v Sesljanu št. 54/D. SALEŽ / TEČAJ SLOVENŠČINE NA POBUDO TRGOVINSKE ZBORNICE Odziv nad pričakovanji Prejšnji teden se je v prostorih občinske knjižnice v Saležu začel tečaj slovenskega jezika. Namenjen je predvsem italijansko govorečim prebivalcem zgoniške občine, odzvalo pa se je tudi precej ljudi iz drugih krajev. Na začetku je bila mišljena le ena skupina, ker pa se je prvotno vpisalo kar 40 zainteresiranih, sta nastali dve skupini. Nekateri so se sicer pozneje odrekli zaradi neustreznih umikov, tako da jih je bilo na prvi lekciji v eni skupini 16, v drugi 10. Lekcije potekajo vsak torek po uro pa pol in sicer prva skupina z začetkom ob 18.15, druga pa ob 20. uri. Tečaj bo trajal nekje do konca maja ali začetka junija. Predavata profesorici Mojca Švab in Jasna Ravbar. Cilj tečaja je posredovati udeležencem osnovne temelje slovenskega jezika, da se lahko sporazumevajo, ter jih približati slovenski kulturi in življenju naše manjšine nasploh. Zamisel je bila začrtana že v upravnem programu za prejšnje volitve na listi Sku-paj-Insieme z namenom, da bi prišlo do zbliževanja in vzajemnega sodelovanja med slovensko in italijansko govorečimi občani. Komisija za občinsko knjižnico v Sa-ležu, ki je pobudo izpeljala in ki ji predseduje občinska svetovalka in bivša odbornica za kulturo Alenka Obad, je nad tolikšnim zanimanjem za tečaj izredno navdušena. Število udeležencev namreč prekaša vsakršno pričakovanje. Ker tečaj poteka prvič na območju zgoniške občine, je tako zanimanje spodbudno tudi za prihodnje tovrstne pobude. (bis) Prodajna razstava v centru V 20 kioskih pri cerkvi sv. Antona prodajajo raznovrstno blago Na ulicah ob cerkvi sv. Antona je Trgovinska zbornica uredila prodajno razstavo, ki je že prvi dan pritegnila precejšnjo pozornost mimoidočih. V dvajsetih lesenih kioskih, ki so podobni alpskim hišicam, prodajajo raznovrstno blago: knjige, obrtniške izdelke, bižuterijo, oblačila, rože in druge rastline, pa tudi slaščice, delikatese, kavo in vino. Gre v glavnem za kvalitetne proizvode znanih tržaških trgovin. Razstava bo odprta neprekinjeno od 10. do 20. ure vsak, tudi na praznične dneve do nedelje. Trgovinska zbornica namerava urediti podobno razstavo tudi prihodnjega decembra za božične praznike. Verjetno jo bodo odprli že prve dni decembra, razstavljali pa bodo tako trgovci kakor tudi obrtniki, (foto KROMA) ______RICMANJE / SKD SLAVEC_ Jubilejno srečanje oktetov Primorske V nedeljo, 5. novembra v Babni hiši TfZaški oktet med nastopom 17. junija letos (foto KROMA) Dejavnost Slovenskega kulturnega urustva Slavec živo vstopa v svojo jesensko sezono: v ricmanjski Babni hiši oodo namreč v nedeljo popoldne nastopil; gostje letošnjega desetega Srečanja oktetov Primorske. Gre torej Za jubilejno revijo, ki se od vsega začetka lahko ponaša s svojo izrednostjo, saj tovrstnih koncertnih prilozno-ti za manjše pevske sestave na bližnjem kulturnem prizorišču ni veliko ali pa jih sploh ni. Ricmanjsko urustvo Slavec je pred desetletjem zasadilo v plodna tla seme, ki vsako leto plodno obrodi: srečanja oktetov Primorske se z veseljem udeležujejo slovenske skupine z območja, ki sega tudi v sosednji matični prostor. Vsakoletna revija torej daje možnost ne le poslušanja posebne zborovske zvrsti, temveč tudi nekakšnega »vpogleda« v redno dogajanje na tem kulturnem področju. Med gosti letošnjega jubilejnega Srečanja oktetov Primorske so tudi Štirje sestavi, ki se od vsega začetka udeležujejo koncertov v ricmanjski Babni hiši. Tem so pobudniki namenili posebno priložnostno priznanje, za poustvarjalno »zvestobo« prireditvi. Vabilu na letošnje srečanje, ki bo v nedeljo, 5. t.m, ob 18. uri v dvorani ric-manjskega kulturnega doma, so se odzvali vokalna skupina Sovodenjskih deklet, kot edini ženski sestav med nastopajočimi, okteti France Bevk iz Ota-leža, Pr’Farci iz Spodnje Idrije, Bori iz Postojne, Simon Gregorčič iz Kobarida, BaCa iz Podbrda, Vrtnica iz Nove Gorice, Škofije, Godoviski in pa Tržaški oktet. Slavnostni peCat bo letošnjemu srečanju oktetov Primorske dal Ace Mermolja, deželni predsednik Zveze slovenskih kulturnih društev, ki bo z otvoritvenim nagovorom pozdravil jubilejno prireditev Slovenskega kulturnega društva Slavec. (dam) __ ROK PO 31. DECEMBRA_ Literarni in fotografski natečaj Mladike Literarni natečaj Revija Mladika razpisuje XXIV. nagradni literarni natečaj za izvirno s® neobjavljeno Crtico, novelo ali ciklus pesmi. Rokopise je treba poslati v dveh Čitljivo pretipkanih izvodih (format A.4) na naslov Mladika, Ulica Doni-zetti 3, 34133 Trst, do 31. decembra 1995. Rokopisi morajo biti opremljeni samo z geslom ali šifro. Točni podatki o avtorju in naslov naj bodo v zaprti kuverti, opremljeni z istim geslom ali šifro. Teksti v prozi naj ne presegajo deset tipkanih strani, ciklusi poezije pa naj predstavljajo samo izbor najboljših pesmi (največ deset). Ocenjevalno komisijo sestavljajo: univ. profesor in kritik Martin Jev-nikar, pisatelj Alojz Rebula, prevajalki in kritičarki prof. Diomira Fabjan-Bajc in prof. Ester Sferco ter odgovorni urednik revije Marij Maver. Mnenje komisije je dokončno. Na razpolago so sledeče nagrade: za Crtco ali novelo: prva nagrada 400.000 lir, druga nagrada 300.000 lir, tretja nagrada 200.000 lir; za pesem ali ciklus pesmi: prva nagrada 200.000 lir, druga nagrada 150.000 lir, tretja nagrada 100.000 lir. Izid natečaja, ki je odprt vsem, ne glede na bivališče, bo razglašen ob slovenskem kulturnem prazniku - Prešernovem dnevu. Na javni prireditvi in po Časopisju. Vsi teksti ostanejo v lasti Mladike. Nagrajena dela bodo objavljena v letniku 1996. Objavljena bodo lahko tudi nenagrajena dela, za katera bo komisija mnenja, da so primerna za objavo. Rokopise je treba poslati do 31. decembra letos! Fotografski natečaj Mladika razpisuje letos natečaj za fotografije za naslovno stran revije. Tematika ni obvezna, vendar naj ustreza značaju revije (narava, okolje, letni časi, etnografija, naši spomeniki naši prazniki). Nagradni sklad predvideva: 200.000 lir nagrade za prvo mesto 100.000 lir nagrade za drugo mesto in veC odkupnih nagrad po 50.000 lir Izdelke (največ tri za vsakega udeleženca) naj prijavljene! pošljejo na naslov: MLADIKA »Fotografski natečaj 1995«, ul. Donizetti, 3 - 34133 TRST - TRIESTE, do 31. decembra 1995. lL0VENSr° ©talno Gledališče Sergej Sergejeuič Prokofjev Peter in Volk Režija: SERGEJ VERČ Premiera jutri, 3. novembra, ob 18. uri VCERAJ-DANES Danes, ČETRTEK, 2. novembra 1995 DAN MRTVIH Sonce vzide ob 6.45 in zatone ob 16.51 - Dolžina dneva 10.06 - Luna vzide ob 14.27 in zatone ob 2.32. Jutri, PETEK, 3. novembra 1995 JUST VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 16,4 stopinje, zračni tlak 1015,1 mb pada, brezvetrje, vlaga 80-odstotna, nebo spremenljivo oblačno, morje mirno, temperatura morja 18,2 stopinje. I ; LEKARNE PETEK, 3. novembra 1995 Lekarne odprte od 8.30 do 13.00 UL Gavana 11, Largo Osoppo 1, UL Settefonta-ne 39, Boljunec. Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 UL Gavana 11 (tel. 302303), Largo Osoppo 1 (tel. 410515). BOLJUNEC (tel. 228124) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Lekarne odprte od 16.00 do 20.30 UL Gavana 11, Largo Osoppo 1, Ul. Settefonta-ne 39. BOLJUNEC (tel. 228124) - samo po telefonu za najnujnejše primere. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Settefontane 39 (tel. 947020). Od PONEDELJKA, 30. oktobra do NEDELJE, 5. novembra 1995 Normalen urnik lekarn od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 UL Gavana 11 (tel. 302303), Largo Osoppo 1 (tel. 410515). BOLJUNEC (tel. 228124) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Lekarne odprte od 19.30 do 20.30 UL Gavana 11, Largo Osoppo 1, Ul. Settefontane 39. BOLJUNEC (tel. 228124) - samo po telefonu za najnujnejše primere. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Settefontane 39 (tel. 947020). Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 -TELEVITA Urad za informacije KZE-USL - tel. 573012. Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. -tel. 573012. Zdravstvena dežurna služba Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 118, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. Hitra pomoč tel. 118. Telefonska centrala KZE-USL: 399-1111. KINO ARISTON - 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 »Qual-cosa di cui ...sparlare, r. Lasse Hallstrom, i. Julia Roberts, Dennis Quaid, Robert Duvall. EKCELSIOR - 17.15, 19.45, 22.15 »Apollo 13«, i. Tom Hanks. EXCELSIOR AZZUR-RA - 16.00, 17.30, 19.00, 20.30, 22.00 »La seconda volta«, i. Nanni Moretti. AMBASCIATORI - 15.30, 17.40, 19.55, 22.15 »Die Hard«, i. Bruce Wil-lis, J. Irons. NAZIONALE 1 - 16.00, 18.00, 20.10, 22.15 »Nove mesi - imprevisti d’amo-re«, i. Hugh Grant, Robin VVilliams. NAZIONALE 2 - 15.40, 17.50, 20.00, 22.15 »Show Girls«, r. Paul Verhoeven. NAZIONALE 3 - 16.00, 18.00, 20.05, 22.15 »Mow-gli - II libro della giun-gla«, i. Jason Scott Lee. NAZIONALE 4 - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Ivo il tardivo«, i. A. Benvenuti, F Neri MIGNON - 16.00 -22.00 »La moglie, gli uc-celli e la bestia«, prepovedan mladini pod 18. letom. CAPITOL - 17.00, 19.30, 22.00 »Wa- tervvorld«, i. Kevin Kost-ner. ALCIONE - 18.00, 20.00, 22.00 »Al di la del-le nuvole«, r. Michelangelo Antonioni, i. John Malkovich, Sophie Mar-ceau, Kirn Rossi Stuart. LUMIERE - 16.30, 18.10, 20.20, 22.15 »Al di la delle nuvole«, r. Michelangelo Antonioni, i. John Malkovich, Sophie Mer-ceau, Kirn Rossi Stuart. J PRIREDITVE SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE Sergej S. Prokofjev PETER IN VOLK. Režija Sergej Vere. Premiera jutri, 3. novembra, ob 18. uri ter Aishil: SEDMERICA PROTI TEBAM, prevod Alojz Rebula, režija Mario UrSiC v nedeljo, 5. t. m., ob 16. uri. SKD TABOR - Opčine -Prosvetni dom. Pričenja se nov niz OPENSKIH GLASBENIH SREČANJ s prvim koncertom v nedeljo, 5. novembra, ob 17. uri. Nastopili bosta piani-stiki Tamara Ražem in Tatjana Jercog s programom za klavir in klavir Stirirocno. Na sporedu Chopin, Liszt, Debussy, Prokofiev, Dvorak, Brahms in Rossini. Prisrčno vabljeni stari in novi ljubitelji glasbe. PD MACKOLJE vabi na predstavo Nusiceve igre SUMLJIVA OSEBA, v izvedbi dramske skupine KD I. Gruden iz Nabrežine v nedeljo, 5. novembra, ob 17.30 v Srenjski hiši v Mackoljah. SKD SLAVEC Ricmanje Log vabi na 10. SREČANJE OKTETOV PRIMORSKE v nedeljo, 5. t. m., ob 18. uri v Kulur-nem domu v Ricmanjih. Nastopajo: oktet F. Bevk -Otalež, oktet Pr’Farci -Spodnja Indrija, vokalni oktet Bori - Postojna, oktet S. Gregorčič - Kobarid, oktet BaCa - Podbrdo, Godoviski oktet - Idrija, oktet Vrtnica - Nova Gorica, oktet Škofije iz Škofije ter Tržaški oktet - Trst. H3 OBVESTILA OBVESTILO! Publiest obvešča vse interesente, da bo urad zaprt jutri, 3. t. m. Zato bo sprejemal obvestila in okvirjene oglase za objavo v Primorskem dnevniku 3., 4., 5. in 6. novembra do danes, 2. t. m. do 12.30. SKD VIGRED vabi otroke, mladince in odrasle, ki bi radi sodelovali v društveni dramski skupini, da se udeležijo sestanka, ki bo danes, 2. novembra, ob 18. uri v društvenih prostorih v Sempo-laju. TPPZ P. TOMAŽIČ - v novih prostorih. Pevci, muzikantje, recitatorji se homo srečali v petek,10.novembra, ob 20. uri v Partizanskem domu na PADRICAH st. 60 ob cesti PadriCe - Bazovica .Novi pevci pridružite se! SLOVENSKO DOBRODELNO DRUŠTVO v Trstu razpisuje letos svojo Studijsko Stipendijo iz sklada “Mihael Flajban”. Stipendija bo znašala 2.000.000 lir letno in bo trajala za vso redno Studijsko dobo, v kolikor bo dobitnik zadostil pogojem pravilnika. Štipendija je namenjena slovenskim zamejskim visokoSolcem, ki se bodo vpisali v tržaško ali videmsko univezo v akademskem letu 1995/1996. Podrobnejša pojasnila dobite na sedežu Slovenskega dobrodelnega društva v Trstu, Ul. Mazzini 46/l.nadstr,, tel. St. 631203 ob Četrtkih od 16. do 18. ure. Rok zapade 30. novembra. SKLAD MITJA CUK obvešča, da je na sedežu Sklada dvakrat tedensko na razpolago logopedinja. Informacije dobite vsak dan v dopoldanskem Času, razen ob sobotah na tel. St. 040/212289. SKLAD MIA CUK obvešča, da se vsak dan vršijo popoldanski dopolnilni pouk in individualne lekcije iz vseh predmetov na vseh Šolskih stopnjah. Informacije po tel. St. 212289 od ponedeljka do petka v dopoldanskem OBČINSKA UPRAVA V DOLINI prireja tečaj slovenščine za občane, ki ne poznajo slovenskega jezika in bi se ga radi naučili. Tečaj bo potekal v večernih urah dvakrat tedensko pod okriljem Ljudske univerze. Vpisovanje vsak delavnik od 9. do 12. ure v tajništvu občine, kjer bodo interesenti dobili tudi vse potrebne informacije o poteku tečaja. Rok vpisovanja zapade 11. novembra 1995. UPRAVA OBČINE DOLINA obvešča, da je za stanovanja z enim samim stanovalcem predvideno znižanje tarife davka za smetarsko službo. Zainteresirani morajo vložiti prošnje na občinsko upravo na zadevnih obrazcih do 15. novembra. Tiskovine za prošnjo lahko dvignejo v občinskem davčnem uradu, kjer so jim na razpolago vse potrebne informacije. NOVOUSTANOVLJENI MePZ F.Venturini vabi na vajo vsak torek in Četrtek ob 20.30 v Kulturni center A.U.Miro pri Domju. KD S. ŠKAMPERLE obvešča, da se tečaj latinskoameriških plesov pod vodstvom koreografinje Mojce Horvat prične v soboto, 4. novembra, ob 16. uri v društvenih prostorih na Stadionu 1 .maj. Za informacije in vpis tel. na St. 572595 (Tatjana). GLASBENA MATICA TRST - Koncertna abonmajska sezona 95/96 -Informacije in vpis abonmajev na GM, Ul. R. Manna 29, tel. St. 418605 vsak dan od 10. do 14. ure. Prvi koncert bo v Četrtek, 9. novembra, ob 20.30 v Kul- OBVESTILO Vse interesente obveščamo, da bo urad PUBLIEST-a zaprt: jutri, 3. nav. zato bo sprejemal obvestila in okvirjene oglase za objavo v Primorskem dnevniku 3., 4., 5. in 6. nov. do Četrtka, 2. nov., do 12.30. turnem domu v Trstu. Gost PIHALNI ORKESTER SLOVENSKE POLICIJE. Dirigent: M. Surbek, solisti B.Gorišek - klavir, A.Deferri-klarinet, M.Mlejnik-violonCelo. ZVEZA CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV iz Trsta vabi udeležence pevskega tečaja na Dobrni na skupno vajo, ki bo v Četrtek, 9. t. m., ob 20. uri v Finžgarjevem domu na Opčinah. MALI OGLASI tel. 040-361888 PRODAM motorno kolo Grillo-Piaggio 50 kub. v odličnem stanju (skoraj nikoli rabljen). Tel. v večernih urah na St. 220525 (Katja). PRODAM star morotni kopač PGS, 12 k.s., 533 kub dizelski motor Con-dor ter prikolico. Tel. St. 231704. PRODAM kanarčke Malinua, dobre pevce. Tel. na St. 220189 ob uri kosila in večerje. PRODAM lepo urejeno cvetličarno v srodiSCu mesta. Tel. St. 251050 ali po 20. uri na St. 773930. PRODAM dovoljenje za prodajo sadja in zelenjave. Prostor prenovljen, dober zaslužek. Tel. St. 040/633412 od 8. do 14. ure. ODDAJAM dvosobno stanovanje v Ljubljani za to akademsko leto. Tel. ob uri kosila in večerje na St. 54524. LEKCIJE iz angleščine nudi univerzitetni student z diplomo Trinty college in prakso v Londonu, tudi iz italijanščine in prava. Tel. St. 040/225603. PODJETJE iSCe Sest predstavnic/kov za prodajo v gasilskem sektorju. Za informacije tel. na St. 0338/320315. IŠČEMO predstavnika ali trgovskega potnika izkušenega na področju elektro-materialov z znanjem slovenščine in italijanščine, z vozniškim dovoljenejem in avtomobilom, starejšega od 21 let. Tel. St. 0368/930625. SLAŠČIČARNA St. Ho-norš na Opčinah zaposli vestno vajenko/podajalko. Tel. St. 213055 v Času poslovanja. NUDIMO dobro plačano službo - novost v Italiji! Predstaviti se danes, 2. novembra, ob 21. uri v hotelu Dolina - Sesljan. PIVNICA pri Nadji v Boljuncu - vsak petek zvečer vas vabi na pokušnjo naravno točenega piva iz soda (“a ca-duta“). OSMICA v Dolini pri Mariu Žerjalu. OSMICO je odprl Ušaj v Nabrežini st. 8. ToCi belo in crno. V RICMANJIH je odprl osmico Jadran. PRI KOVAČEVIH za cerkvijo v Doberdobu je zopet odprt Kmečki turizem. Vabljeni! DAROVE in PRISPEVKE za objavo v časopisu sprejemajo v tajništvu Uredništva PD (tel. 7796600) in preko poverjenikov posameznih društev in ustanov. Prispevke sprejema tudi urad KRUT - Trst - Ul. Cicerone 8 (pritličje) tel. 360072, s sledečim urnikom: 9.00-13.00 in 14.00-17.00 od ponedeljka do petka. Ob izgubi drage mame Marte Werk-Volk izrekajo Petru in družini svoje sožalje Cinzia, Evgen, Jadranka, Luka in Sara SPREJEM OSMRTNIC od ponedeljka do petka od 8.30 do 15. ure PUBLIEST-Trst Ul. Valdirivo 36 tel. 040-361888-fax 040 - 768697 ob sobotah, nedeljah in praznikih redakcija Primorskega dnevnika Ul. Montecchi 6.-tel. 040-7796600 GORICA Četrtek, 2. novembra 1995 NOVICE Kino Vittoria: film Kena Loacha o španski civilni vojni nato pa koncert v galeriji Kinoateljejeva filmska sezona Gorica kinema ponuja nocoj ob 20.45 v kinu Vittoria enega najbolj pričakovanih filmov,»Land and freddom«(»Terra e liberta«) angleškega režiserja Kena Loacha. “Poslednji komunist angleškega filma”, kot so sicer nekoliko omejevalno nekateri oznaCih Loacha, tokrat pripoveduje o mladih bojevnikih v španskih mednarodnih brigadah in o spopadih med stalinisti in anarhisti leta 1937. V Cannesu je film navdušil občinstvo, saj zna spregovoriti srcu in razumu gledalcev in osvoji tudi ljudi, ki so generacijsko ah pohtiCno zelo daleC od pripovedne vsebine filma. Kritiki so ga oznaCih za mojstrsko delo, festivalska žirija pa ga je povsem prezrla. Omeniti velja, da bo po filmskem predvajanju v galerijskih prostorih kina glasbena točka v živo, ki jo bodo prispevali P. Bumbaca, O. Duiz, P. Pintar in D. Sfiligoj. Predstavitev knjige “Z zahodnega roba” Zgodovinar dr. Branko Marušič, ki se posveča raziskovanju novejše zgodovine na Primorskem, nas je spet presenetil z novim bogatim prispevkom. Jutri, ob 18. uri, bodo v Katoliški knjigami predstavili knjigo ”Z zahodnega roba”. O knjigi bo spregovoril prof. Jože Pirjevec. Predstavitev prireja Katoliška knjigama. V Gabrjah bo v nedeljo tradicionalno martinovanje Martin se približuje in z njim številne prireditve v znamenju starih običajev. Čeprav je v koledarju zabeležen šele konec drugega tedna, bodo Martina ponekod počastili že v nedeljo, 5. t.m. Gabrci -tamkajšnja lovska družina in kulturno društvo Skala v sodelovanju z župnijo - vabijo 5. t.m. ma martinovanje z blagoslovom pridelkov in kmetijskih strojev, na trgu pred sedežem društva. La Contrada danes in jutri v občinskem gledališču v Tržiču V občinskem gledališču v Tržiču bo drevi in jutri (vsakič ob 20.30) gostovala skupina La Contrada iz Trsta z delom ”Un’Isotta nel giardino” (Isotta na vrtu), ki sta ga napisala Nini Pema in Francesco Ma-cedonio. Komedija, v tržaškem narečju, je napisana na novo, na osnovi neke angleške komedije iz zaCetka 20. stoletja. Vse se suče okrog denarja, oziroma dediščine ki naj bi jo zakonca Babuder vnovčila po bogatem stricu v Kanadi. Režiser predstave je Francesco Macedonio, sceno je pripravil sergio D’Osmo, v glavnih vlogah nastopata Paola Bonesi in Orazio Bobbio'Predstava ni v abonmaju, pač pa imajo abonenti popust. Pol Tržiča brez elektrike Precej težav so imeli sinoči v Tržiču zaradi daljše prekinitve dobave električnega toka. Do izpada je prišlo nekaj minut pred 17. uro, normalno stanje pa so vspostavili šele nekaj po 18. uri. Brez elektrike je ostalo nekaj tisoč občanov, gasilci so prejeli nekaj deset pozivov, vendar kot se zdi, hujšega ni bilo. Vzrok za izpad še ugotavljajo. ■ FINANCARSKA ŠOLA / RAZBURLJIVA SEJA TRAJALA DO 7. URE ZJUTRAJ “Halloween”, ali noč strahov v goriškem občinskem svetu Večino zo gradnjo no letališču - Opozicijo: »To je Pirova zmago« Fiorelli je tokrat govoril več kot štiri ure zapored Noč na 1. november je v ZDA poznana kot “Hal-lovveen”, noč strahov in čarovnic, ko skušajo zlasti otroci z izrezanimi bučami in zastrašujočimi preoblekami premagovati prastrahove. Tudi goriški občinski svetovalci so včeraj ponoči imeli svoj “hallovveen”, saj so do jutranjih ur - sicer brez buč in mask, vendar so po določeni uri poteze na marsikaterem obrazu zadobile precej zastrašujoči videz - skušali preganjati strahovito in dokaj konkretno pošast: financarsko šolo in poplavo cementa, ki bi jo prinesla na 32 hektarjev goriškega letališča. Pošast je pravzaprav preganjala samo peščica svetovalcev opozicije, ki so se številčni premoči večinske koalicije, okrepljeni z glasovi MSI in CDU, skušali zoperstaviti z edinim učinkovitim orožjem: obstrukcijo. Svetovalci opozicije so drug za drugim posegali v razpravo in osvetljevali že desetletno zgodbo financarske šole in njene preštevilne skrivnostne aspekte. V teh govorniških maratonih so se med drugimi izkazali Bernard Špacapan, ki je govoril eno uro, Nicold Fornasir, ki je v dvournem izredno lucidnem govoru postavil picice na i celotni zadevi in, seveda, Renato Fiorelli, ki je mikrofon je vzel v roko ob 23.30 in ga ni izpustil vse do 3.30 me zjutraj, ko so po 12-urnem stopnjevanju napetosti silovito izbruhnile dotlej zadržane politične strasti. Iskro je nehote zanetil svetovalec Severne lige Nereo Tavagnutti. V sejni dvorani ni bilo skoraj nobenega svetovalca večine, zato je zahteval preverjanje sklepčnosti. “Dežurni” večinski svetovalci so pred preštevanjem sprožili alarm in, glej!, iz občinskih madov so, kot miši iz svojih brlogov, pricapljali v dvorano pravkar prebujeni svetovalci. Krmežljave oči so se marsikomu odprle ob glasnem vpitju, ki ga je nato sprožila zahteva mi-sovca Gosme, naj se Fio-relliju odvzame beseda, češ da je govoril preko dovoljenega časa. Svetovalec zelenih se ni dal, vnel se je oster prepir s Cosmo. Živci so popustili tudi predsedniku občinskega sveta Vanniju Bu-soliniju, ki je jezno zapustil sejno dvorano. Zbegani svetovalci so se vprašali, kaj sedaj. Tajnik je ocenil, da je seja “de facto” prekinjena. Nekateri so odšli domov, tačas pa se je Busolini vrnil in nadaljeval s sejo. Nadaljevalo se je tudi prerekanje, končno pa je Fiorelli lahko nadaljeval in zaključil svoj poseg. Seja se je nato nadaljevala še nekaj m z replikami drugih svetovalcev in, naposled, z glasovanjem. Prvi je prišel na vrsto amandma, ki ga je k lastni resoluciji zoper gradnjo na letališču predložil svetovalec opozicije Bruno Crocetti. Namen amandmaja je bil, da občina podpre zahtevo po razpisov referendumov, na katerih naj bi se Goričani izrekli o gradnji na letališču. Večina je zavrnila amandma s 17 glasovi proti 11. Zanimivo je, da so za razpis referendumov skupaj z opo- zicijo glasovali tudi svetovalci Di Cristova (FI), Cosma (MSI) in sam načelnik skupine NZ Coana, svetovalec Rando (NZ) pa se je vzdržal. Po tem glasovanju so svetovalci opozicije - z izjemo seveda predstavnikov CDU in MSI, ki so se izrekli za financarsko šolo - zapustili sejno dvorano, da bi izsilili nesklepčnost in preprečili odobritev večinske resolucije. Sledil je še zadnji zaplet: po odhodu opozicije je ostalo 20 svetovalcev, eden manj, kot jih je potrebno za sklepčnost. Predsedujoči je zato prekinil sejo in začelo se je mrzlično iskanje manjkajočega svetovalca. Našli so ga na domu družine Interbatolo, kjer je telefon vrgel s postelje mladega Gianluco, občinskega svetovalca Forza Italia, ki je kakih 15 mi- nut kasneje prihitel na občino. Neslavni konec seje je bil zgolj formalnost: svetovalci večine so složno zavrnili resolucijo opozicije (izid glasovanja je bil 21:0) in si odobrili svojo, seveda za gradnjo financarske šole na letališču. Ta izid sicer ne bo v ničemer pogojeval postopka za realizacijo vojašnice. Postopek gre namreč naprej po tirnicah vojaške tajnosti, ki jo je nad načrt postavil bivši predsednik vlade Berlusconi in goriška občinska uprava se bo gotovo skrbno izogibala vsakemu formalnemu sklepu, ki bi opoziciji dal povod za postavljanje novih ovir. Nasprotniki pa imajo v rokah vsaj še dva aduta: politični pritisk javnega mnenja z zahtevo po treh referendumih, ki so jo pravkar predložili, in enega ali dva nova priziva na Deželno upravno sodišče. Zlasti priziv zoper Berlusconijev odlok o vojaški tajnosti ima po trditvah opozicije odlične možnosti uspeha. Sklicujejo se na celo vrsto razsodb raznih deželnih upravnih sodišč in Državnega zbora, ki so v podobnih primerih zavrnili vojaško tajnost. Zato so mnogi komentirali, da je bil včerajšnji končni razplet dolgega spopada v občinskem svetu za večino pravzaprav Pirova zmaga. S tem, da se je večinska koalicija oklenila gradnje na letališču, ki je možna le pod pogojem, da se nad objektom ohrani vojaška tajnost, se je hkrati izpostavila nevarnosti zamrznitve ali celo zavrnitve načrta po sodni poti. To odgovornost, ki si jo je vCeraj ob zori prevzela večina, je med razpravo jasno izpostavil svetovalec Nicold Fornasir: »Ponujamo vam zadnjo možnost političnega izhoda iz tega zapleta: ponujamo vam kompromis, ki bi vsekakor omogočil odprtje financarske šole v Gorici, ne na letališču pač pa v eni od opuščenih vojašnic v LoCniku ali na Tržaški ulici. Ce ga nočete sprejeti in raje trmasto vztrajate pri gradnji na letališču, potem boste sami nosili odgovornost, Ce financar-ska šola ne bo nikdar zgrajena, predvsem pa odgovronst za 150 milijard, ki bi jih lahko danes uporabili v koristnejše namene, tako pa se bodo razvrednotile ali počasi odtekle drugam.« KULTURNI DOM / SKUPINSKA RAZSTAVA PETNAJSTIH UMETNIKOV KINO il PRIREDITVE HI RAZSTAVE Pregled slikarstva na Goriškem danes Zanimivo predstavitev likovnikov so priredili v sodelovanju z društvom Endos iz Tržiča V torek zvečer so v galeriji Kulturnega doma v Gorici odprli zanimivo razstavo petnajstih po-soških slikarjev, ki sodelujejo v likovnem in kulturnem društvu Endas s sedežem v Tržiču. Na skupinski razstavi sodelujejo umetniki Grazia Aiello, Augusto Bortoli, Laura Boletig, Claudio Corradi, Renzo Furlani, Greste Grandesso, Livio Perin, Mariagrazia Per-solja, Renzo Pillon, Ar-mando Pizzignach, Dario Šanson, Gianni Segatto, Cesare Spanghero, Adriano Velussi in Gior-gio Vinzan. Na otvoritveni slovesnosti je najprej v imenu Kulturnega doma spregovoril ravnatelj Igor Komel, nato pa še predstavnik društva Endas Renzo Furlani. Oba sta poudarila potrebo po tesnejšem sodelovanju med umetniki posoškega prostora in posebno vlogo, ki jo Skupina slikarjev, ki se predstavljajo v Kulturnem domu (Fotostudio Reportage) lahko v tem smislu odi- vsak s svojega zornega Kulturnem domu odprta grava slovenska manjši- kota osvetlila dela posa- vse do 10. novembra po na. Nato sta spregovorila meznih umetnikov in sledečem urniku: ob dese likovna kritika Joško njihovo kolektivno rast. lavnikih od 9. do 13. ure Vetrih iz Gorice in Fabio Skupinska razstava in v večernih urah med Fabretto iz Tržiča, ki sta posoških slikarjev bo v raznimi kulturnimi pri- GORICA VITTORIA sezona Gorica kinema: 20.45 »Terra e liberta«. Rež. Kenneth Loach. I. lan Hart in Rosana Pastor. Ozvočenje Dolby stereo. CORSO 17.30-19.45-22.00 »Show girls«. Prep. mladini pod 14. letom. □ OBVESTILA SKD KREMENJAK iz Jamelj prireja plesne vaje za otroke in odrasle. Prijave pri Milki Pahor tel. 419993 ah pri odbornikih. OBČINA DOBERDOB obvešCa, da je tehnični urad odprt ob torkih in četrtkih med 17. in 19. uro. SGZ GORICA je odprlo okence na sedežu Zadružne kreditne banke v Doberdobu. Članom s tega območja je na razpolago danes od 14.00 do 15.30. DRUŽBA se dobi v soboto, 4. novembra, ob 19.30 na Placuti. KNJIŽNICA DAMIR FEIGEL deluje vsak delavnik od 10. do 12. ure in od 13. do 17. ure razen ob Četrtkih, ko so dopoldne zaprti. V KATOLIŠKI KNJIGARNI bo jutri ob 18. mi predstavitev knjige “Z zahodnega roba”, ki jo je napisal dr. Branko Marušič. O delu bo spregovoril prof. Jože Pirjevec. KD OTON ŽUPANČIČ prireja 4. novembra v domu A. Budal v Standrežu tradicionalno martinovanje. Vpisovanje pri Marti (tel. 21407). SPD GORICA prireja 12. novembra martinovanje v lovski koci na Kremancah nad Renčami. Prijave na sedežu danes od 19. do 20. me. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV prireja 19. novembra večerjo ob martinovanju v gostišču Fogolar v Gal-lianu pri Čedadu. Vpisovanje na sedežu in pri poverjenikih do 8. novembra. Dežurstvo na sedežu bo jutri, 3. novembra. MARTINOVANJE bo 11. novembra v domu na Bukovju, v priredbi KD Briški grič. Prijave in informacije na sedežu od ponedeljka do petka od 20. do 21. me in pri Maji Humar (tel. 884187) in Emanueli Jmetič (81163). V GALERIJI KINA VITTORIA je na pobudo likovnega združenja Exit postavljena razstava slikarjev Alessandre Ber-nardis, Micheleja Drascka in Hermana Kosiča. Na ogled bo do 12. novembra po umiku kinodvorane. V GALERIJI KATOLIŠKE KNJIGARNE razstavlja slikar Krištof Zupet. Razstava bo odprta do 5. novembra. Ogled po urniku knjigarne. V NEKDANJIH ZAPORIH na GORIŠKEM GRADU je do 12. novembra odprta retrospektivna razstava grafika Virgilia Mal-nija. Ogled: ob delavnikih 9.30- 12.30 in 14.00-17.00, ob nedeljah in praznikih 10.30- 12.30 in 14.00-18.00. Ob ponedeljkih je razstava zaprta. DEŽURNA LEKARNA V GORICI OBČINSKA 1, Ul. S. Michele, tel. 21074 DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU OBČINSKA 1, Ul. Te-renziana 26, tel. 482787 DAN MRTVIH / KOMEMORACIJE NA GORIŠKEM_ Spomin na vse pokojne in hvaležnosi padlim Številne občutene svečanosti ob spomenikih in grobovih Pred spomeniki in obe-ie2ji, v cerkvah in na pokopališčih so se vCeraj vrstile spominske in verske slovesnosti ob dnevu ®rtvih. Praznik, ki nas siji k razmišljanju Življenju in smrti, o ohranjanju spomina in menjavanju generacij, o bistvu človeka in življenja so v vseh krajih na Goriškem tokrat obeležili občuteno in predvsem z množično udeležbo. Ne gre namreč Pozabiti, da je letos mini-lo petdeset let od konca unige svetovne vojne. Posebej občutene so bije slovesnosti v manjših jnujih na Goriškem na pobudo krajevnih ustanov, borcev in društev. Spominu padlih za svobodo so se položitvijo venca pok-jonili tudi predstavniki konzulata Republike Slovenije. Spominskih slovesnosti so se skoraj v vseh krajih udeležili tudi predstavniki Zveze borcev in °bcin na sosednjem območju. Osrednja po pomenu je gotovo bila svečanost na goriškem pokopališču na Pobudo SKGZ, VZPI-AN-t in konzulata Slovenije, ki sta se je udeležila tudi predstavnika občin Gori-ea, odbornica Giovanna Paolini in Nova Gorica, so po položitvi vencev in trenutku zbranosti spregovorili senator Darko bratina, predstavnik borčevskega združenja Mario Merni ter Predstavnika obeh občin aolinijeva in Špacapan. . kupna vsem nagovorom je bila pieteta do vseh žr-ev vojn in nasilja, pri Čemer pa seveda ne gre spregledati različnih zgo-uovinskih odgovornosti m tudi moralne ocene j^zliCnih opredelitev. Poudarjene so bile tudi želje po miru, sožitju in sodelovanju. Komemoracija se je nadaljevala pred grobnico Padlim vojakom jugoslovanske armade, mladim judem, kot je poudaril Predstavnik VZPI Silvino oletto, ki so prišli iz oddaljenih krajev, da bi nam Pomagali osvoboditi se izpod nacifasizma. Pred grobnico je spregovoril tudi predsednik državnega sveta Slovenije Ivan Kristan in podčrtal veliki pomen skupnega upora slovenskih in italijanskih borcev zoper totalitarizem m nasilje podivjanega nacifasizma. Bil je to boj Proti necloveškosti inra-snemu razlikovanju, boj za svobodo, demokracijo, strpnost in enakopravnost. Zal so te vrednote spet ogrožene, ko se nedaleč °d nas zopet izvajajo et-uicno čiščenje in grozodejstva nad civilnim prebivalstvom, je podčrtal govornik, ki je sklenil z upanjem, da bosta Slove-uija in Italija znali premostiti nesoglasja in da bo italija umaknila veto pridruženemu članstvu Slovenije v Evropski zve- zi.»Žrtvam se bomo najbolje oddolžili, Ce bomo znali uresničiti pogoje za trajni mir«, je zaključil. Številne in dobro obiskane so bile.svečanosti tudi v okoliških krajih. Pred spomenikom v Revmi, kjer je bila komemoracija na pobudo VZPI ter v sodelovanju z rajonskim svetom in društvi, je imel krajši nagovor Silvino Poletio, pel je zbor iz Stma-vra, prisluhnili smo tudi recitacijam. Spominska slovesnost je bila zatem v Podgori na pobudo rajonskega sveta, zveze borcev in društev, pela sta zbora Paglavec in Podgora. V Steverjanu je bila osrednja slovesnost na pobudo Občine, zveze borcev in društev neposredno po maši, pred spomenikom na Trgu Svobode, kjer je spregovoril župan Hadrijan Corsi in se spomnil dveh pomembnih obletnic, ki sta ostali zapisani v kolektivnem spominu primorskih ljudi: 80-letnice začetka vojne z Italijo in 50-letnice osvoboditve. Z molitvijo se je padlih in žrtev vojne spomnil župnik Anton Lazar. Pred spomenikom je pel zbor Sedej, prisluhnili smo recitaciji. Slovesnost je bila zatem tudi na Jazbinah. V Standrežu so se na pobudo borčevske organizacije ter v sodelovanju z društvi in rajonskim svetom najprej zbrali v domu Andreja Budala, zatem pa je bila komemoracija s polaganjem vencev pred spomenikom na glavnem trgu. Pel je zbor Oton Zupančič, recitirali so učenci. V doberdobski občini je občinska uprava skupaj s predsatvniki borcev in društev položila vence k obeležjem padlim v NOB v Jamljah, Dolu, na Poljanah in v Doberdobu, na jameljskem pokopališču in pri Bonetih pa so počastili tudi druge žrtve vojne. Ob domačinih so bile prisotne tudi delegacije borcev iz PrvaCine, Komna in Mirna. Na Sovodenjskem so prav tako polagali vence k spomenikom po vseh za- selkih, osrednja slovesnost pa je bila v Sovodnjah in o njej poročamo posebej. Spominu padlih borcev in žrtev vojne so se vCeraj poklonili tudi v Locniku na pobudo združenja AVL ter pred spomenikom deportirancem v nacistična taborišča pred goriško železniško postajo na pobudo združenja ANED. Slovesnosti so bile tudi v Ronkah in Tržiču. Toliko o dopoldanskih svečanostih, medtem ko je bil popoldanski Cas namenjen intimnejšemu doživljanju praznika ranjkih z obiskovanjem družinskih grobov in pokojnih znancev. Goriški nadškof je daroval mašo na glavnem pokopališču, po številnih cerkvah pa so bili verski obredi v spomin pokojnih. Na slikah (Fotostudio Reportage) svečanosti ob partizanski grobnici na goriškem pokopališču in pred spomenikom v Doberdobu SOVODNJE / OB 30-LETN1CI POSTAVITVE SPOMENIKA PADLIM IN 50-LETN1CI OSVOBODITVE Razstava in brošura o spomenikih nato še slovesno odkritje obeležja li V Sovodnjah so se pričela praznovanja ob 50-letnici osvoboditve in 30-letnici postavitve spomenika padlim. Občinska uprava si je v počastitev teh pomembnih zgodovinskih trenutkov zamislila niz prireditev, ki se bodo odvijale do konca novembra. Otvoritvena slovesnost je bila v torek zvečer v občinski sejni dvorani, kjer so ob prisotnosti župana Igorja Peteja-na, Zupana iz Mirna Zlatka Marušiča in predstavnikov borčevskih organizacij odprli fotografsko razstavo o spominskih obeležjih padlim v Sovodnjah, na Vrhu, v Ga-brjah, na Peci in v Rupi. Razstavo, ki bo na ogled do 18. novembra, je uredil Vilko Fajt, fotografije pa so prispevati Ladi Boškin, Gabrijela Cotič, Darko Devetak, Leopold Devetak, Venceslav Devetak, Elvira Lukman, Mirko Kovic, Miro Kuzmin in SreCko Pavletič. Razstavljenih je štirideset fotografij (po osem za vsako obeležje), ki prikazujejo razne faze izgradnje: Čiščenje parcele in priprava temeljev, gradnja, oblikovanje in nazadnje odkritje. Sovodenjski podžupan Leopold Devetak je v uvodnem nagovoru podčrtal prostovoljno odločitev in požrtvovalno delo vseh vaščanov, ki so vsak po svojih močeh prispevali k postavitvi spo- menikov. Poleg fotografske razstave je občinska uprava poskrbela tudi za izdajo priložnostne brošure, ki jo je uredil Marko VValtritsch. Objavljene stike so izbrane med razstavljenimi. Publikacija obsega 32 strani in je napisana v slovenščini s povzetkom v italijanščini. Predstavil jo je avtor, ki se je zaustavil zlasti na vsebini razstavljenih slik in poudaril dejstvo, da so fotografije izjemen dokument naše polpretekle zgodovine. Ob tem pa ne gre pozabiti pomembne vloge Primorskega dnevnika, »ki je skozi petdeset let vesten poročevalec o vseh naših pobudah in odmevnejših dogodkih in dosleden zagovornik naših pravic. Zato se moramo boriti za njegov na-daljni obstoj in razvoj«. Zupan Igor Petejan je v spremni besedi zapisal, »da je knjižica namenjena vsakomur, predvsem pa mlajšim generacijam, ki niso doživele vojnih grozot: opozorilo naj bo, da je treba sovraštvo in nestrpnost vedno zatirati in odklanjati.« Zelo slovesno je včeraj dopoldne bilo na trgu pri sovodenjski cerkvi, kjer so ponovno odkrili obeležje Negovanu Mozetiču iz Rene in Vladimiru Santi-niju iz Splita, ki so ju fašisti na tistem mestu obesiti leta 1944. Proslavo je otvorila vokalna skupina Sovodenjska dekleta, zatem pa je nekdanji župan Jožef CešCut odkril spominsko ploščo. Po enominutnem molku in blagoslovu župnika Marjana Markežiča je spregovoril župan Igor Petejan. Opozoril je na aktualnost vrednot, ki so se rodile in zrasle v tistih hudih Časih pred 50 leti. »Strpnost, enakopravnost, svoboda in mir so temelji«, je naglasil, »na katerih moramo graditi boljšo in pravičnejšo bodočnost. V Času, ko je pomanjkanje moralnih vrednot vedno večje, ko je pomanjkanje idealov iz dneva v dan hujši problem in ko zgleda, da je še edini življenjski smoter osebno okoriščanje in izkoriščanje bližnjega, prav tedaj se je treba trdno oprijeti omenjenih temeljnih vrednot, da bo naš jutri tak, za kakršnega so se borili in so umrli preštevilni domoljubi.« Kulturni program so prispevali še domači osnovnošolski otroci z recitacijami, sklenil pa ga je moški zbor Skala iz Gabri j. Sovodenjci so z včerajšnjo občuteno slovesnostjo počastili tudi 30-letni-co postavitve spomenika 101 domačinu, ki so dali svoje življenje za to, da lahko mi danes živimo v miru in svobodi. Na slikah (Fotostudio Reportage) odprtje razstave na občini in včerjašnje odkritje obeležja DAVTON (ZDA) / V LETALSKEM OPORIŠČU PRVO SREČANJE MED PREDSEDNIKI BOSNE, HRVAŠKE IN SRBIJE Sprte strani za pogajalsko mizo: začetek konca vojne na Balkanu? Za posrednika Holbrooka pa so se stališča v zadnjih dneh bistveno zaostrila VVASHINGTON - »Danes ves svet gleda na Day-ton v Ohiu, kjer bo dosele] najboljša, verjetno pa tudi zadnja možnost za mir v Bosni. Upam, da se bodo nekega dne spominjali na Dayton kot na kraj, kjer se je začel konec balkanske morije.« Tako je izjavil ameriški zunanji minister VVarren Cri-stopher, ko je prispel v strogo zavarovano oporišče VVright-Patterson ameriškega letalstva v Daytonu, 250 km daleč od Clevelanda v Ohiu, kjer so se sinoči končno začela neposredna pogajanja med bosanskimi, hrvaškimi in srbskimi predstavniki. Pogajanja, ki se pričenjajo v Daytonu, so tudi priznanje za vlogo, ki jo je odigrala ameriška uprava: s svojim odločnim, tudi vojaškim pritiskom je privedla sprte strani za pogajalsko mizo po štirih letih vojne, najmanj 200 tisoč mrtvih, več kot 2 milijonih beguncev. Za predsednika Z da Bil-lyja Clintona pa »samo sprte strani lahko končajo to strahovito vojno. Kljub premiku iz večletnega diplomatskega zastoja, ki sta mu botrovala neučinkoviti posegi diplomacije Evropske unije in O zn, ni še dovolj razlogov za pretirani optimizem. Richard Holbrooke, ameriški posredovalec, ki mu gre največja zasluga, da so se končno začela mirovna pogajanja, meni, da so vse sprte strani pristopile k pogajalski mizi »z znatno tršimi izhodišči kot pred nekaj dnevi. Treba se bo najprej povrniti na izhodišča, ki smo jih pred nekaj tedni že dosegli-« Bosanski premjer Haris Silajdzič, ki spremlja predsednika Alijo Izetbe-goviča, je na novinarski konferenci zahteval »pravico in demokracijo« za Bosno: »Ne moremo obuditi mrtvih. Ne moremo oživiti 17 tisoč ubitih bosanskih otrok. Ampak tukaj moramo uveljaviti pravico, kar pomeni funkcionalno, celovito, pravično in demokratično bosansko državo.« Ob svojem prihodu v Dayton je hrvaški predsednik Franjo Tudžman izrazil svoj optimizem: »Drugače ne bi bil tukaj,« se je pošalil. Srbski predsednik Slobodan Miloševič pa zagotavlja, da bo »sodeloval v največji možni meri pri vzpostavljanju miru na Balkanu,« vendar ga čaka težko posredovanje s stališči bosanskih Srbov, ki jih zastopa. Slednji namreč vztajajo pri žalitev! po konfederaciji svojih ozemelj s srbo-črnogorsko zvezno republiko in pri razdelitvi Sarajeva. Po uvodnih dvostranskih srečanjih se je plenarna konferenca pričela V Ohio je najprej prispel jugoslovanski predsednik Miloševiž, za njim pa hrvaški predsednik Tudjman, ki ga je izid volitev dokaj ošibil (Telefoto AP) ob 20.30 po srednjeevro-spkem času. Predvidevajo, da se bodo pogajalci porazdelili v več operativnih skupin, ki se bodo spoprijemale s posameznimi problemi: zastoj pri nekaterih vprašanjih ne bo tako oviral celotnega poteka pogajanj. Kar mislijo o svojih voditeljih ljudje v nekdanji Jugoslaviji pa je lepo komentiral za agencijo Reuter beograjski ekonomist Zoran Petrovič: »Ne pošljite nam jih nazaj, preden se bodo dogovorili za mir. Zadržite jih, kolikor je pač treba in povejte jim, da jih doma ne maramo, če se ne znajo pogoditi. Ta vojna se mora končati!« Sprte strani so se sestale za mir v Bosni Glavni posrednik ZDA Richard Holbrooke Včeraj so se začeli mirovni pogovori v Daytonu, Ohio. Protagonisti pogajanj so: pporišče VVright-Patterson Srbski preds. Slobodan Miloševič Končno odpili most Bratstva in enotnosti SARAJEVO - Sarajevo je včeraj doživelo dogodek, ki daje 42 mesecev obleganim prebivalcem upanje, da se vendarle vojna bliža koncu: odprli so most »Bratstva in Edinstva« na Miljački, tako da je mestno središče spet povezano s »srbskim« predmestjem Grbavice. Kljub pozitivnim izgledom pa se etnično čiščenje še nadaljuje. Iz Banje Luke so izgnali 36 Muslimanov in 8 Hrvatov, ki so se zatekli v Davor na drugem bregu Save. Od kar je iz Krajine pribegni-lo skoraj 200 tisoč Srbov, so z banjaluške-ga območja odgnali 22 tisoč prebivalcev muslimanskega in hrvaškega izvora. Bosanski zunanji minister Sarčirbej je zahteval, naj O zn uvede preiskavo o srbskem etničnem čiščenju, predvsem i pa o pokolih po srbski zasedbi Srebrenice. Po nepotrjenih vesteh pripravlja ameriško predstavništvo v stekleni palači resolucijo, da bi onemogočili bosanskim Srbom prekrivanje vojnih grozot, ki so jih zagrešili proti nesrb-skemu prebivalstvu. Ne gre samo za etnično čiščenje, ampak tudi za internacije v lagerjih in- za množične pokole. Za beograjsko vlado pa gre samo za potezo v zvezi z začetkom pogajanj v Daytonu. Državni sekretar Hrvaški Predstavnik Bosanski preds. Namestnik ZDA VVarren preds.Franjo Evropske unije Alija Izetbegovič ruskega zun. Christopher Tudjman Carl Bildt ministra Igor Ivanov Trenutna fronta linija Razdelitveni načrt Bosanske vladne sile-Hrvaška federacija Bosanske vladne sile Uporni Srbi Glavne ceste Uporni Srbi Hrvati Jugoslavija (Orna gora) Jugoslavija (Crna gora) o Jadransko morje 50 km 50 km Jadransko morje AP/Wm. J. Castello SVET Četrtek, 2. novembra 1995 13 QUEBEC / ODMEVI NA REFERENDUM Kanada ostaja enotna, a ranjena Separatisti obtožujejo za poraz priseljence in Žide ter napovedujejo nov referendum MONTREAL - Kanada je preživela. Poskus odcepitve Quebeca se je ponesrečil, Pa Čeprav le za peščico glasov, medtem ko je mož, ki se je za secesijo najbolj ogreval, quebeški premier Jacques Parizeau, napovedal odstop. Referendum o suverenosti Quebeca, na katerem so s komaj 53 tisoč glasovi prevladali federalisti, je ohranil neokrnjeno državo, a je v zameno razdvojil frankofonsko provinco in separatistom zapustil v dediščino užaljenost in ponižanje. Medtem ko je kanadski premier Jean Chretien naslavljal na prebivalstvo poziv k spravi, so razočarani privrženci secesije na ulicah Montreala razbijah izložbe in sežigali kanadske zastave (na posnetku AP »separatistično pospravljanje« na volilnem sedežu). Se pred napovedjo, da bo na koncu jesenskega zasedanja parlamenta odstopil, je Parizeau prilil bencina na ogenj, ko je za poraz na referendu-nui obtožil Žide in priseljence. »Poraženi smo bili zaradi denarja in etničnega gla-su,« je presodil, »saj smo frankofoni nuiožično glasovali za da.« Njegov namestnik, Bernard Landry pa je dozo še po-vecal, ko je obtožil priseljence, da so glasovah na osnovi hromozomov. Glasnik etničnih skupnosti (ki pred- stavljajo 18 odstotkov volilnega telesa v Quebecu in so strnjeno glasovah za ne) je komentarje separatističnih hderjev ožigosal kot »rasistične in neodgovorne«. »To so nesrečne fraze, »je dejal Nick Piemi, predstavnik 230 tisoč italijanskih priseljencev v Quebecu, »saj v tej državi ni glasov prvega in drugega razreda.« Pred glasovanjem so priseljenci izrazih bojazen, da bi tesen poraz separatistov utegnil v frankofonski skupnosti sprožiti lov na »krivca«. Najbolj zmerna reakcija je med separatisti prišla od heroja kampanje, Luciena Boucharda: »Rezultat moramo sprejeti, vendar plima narašča. Naslednji referendum bo šel bolje, do njega pa bo prišlo prej, kot si predstavljate.« Leta 1980 so bili separatisti poraženi na enakem referendumu, na katerem so zbrali le 40 odstotkov glasov. Po 15 letih je izid enak, vendar s precej drugačnim razmerjem glasov: tokrat so sepratisti osvojili 49, 4 odstotka glasov, federalisti pa 50, 6 odstotka. Volilo je 93 odstotkov od 5 milijonov upravičenčev. Veliko dnevnikov je rezutate komentiralo pod naslovom »Preživeli smo«, vendar prevladuje spoznanje, da se hiša maje in da naslednjega uragana ne bo preživela. BAGDAD / ATENTAT Irak: eksplozija na sedežu opozicije terjala vsaj 25 žrtev ANKARA - Začasni obračun včerajšnjega bombnega atentata na sedež Iraqi National Congressa (INC), to je kartela, ki združuje nekatere stranke, ki se zoperstavljajo bagdadskemu režimu, znaša vsaj 25 mrtvih, domneva pa se, da bodo reševalci izpod ruševin poslopja v Salahuddinu (na severu Iraka in pod kontrolo Kurdov) potegnili vsaj 35 trupel. Tako iz Ankare sporoča sama iraška opozicija. Med osebami, ki so izgubile življenje v eksploziji je po virih Iraqi National Congressa umrl tudi Saif Rashid Sindi, ki je med najvažnejšimi opozitorji Sadri am Husseina. Bomba je, kot se je izvedelo, na pol uničila poslopje, v kateri so uradi INC; slednji je že javno napovedal, da je njegov primarni namen zru-šenje bagdadskega režima in oblikovanje demokratične in pluralistične vlade v Iraku. Med trupli, ki so jih že izvlekli izpod ruševin so identificirali 14 predstavnikov INC in osem civilistov, med katerimi tudi elane 6-clanske družine. Eksplozija je bila zelo moCna; poleg poslopja, v katerem je sedež opozicijskega gibanja, je uničila tudi štiri zasebna stanovanja. Mesto Salahuddin nadzorujejo Kurdi iraške demokratične stranke (PDK); kartel INC, ki združuje proti Saddamove skupine, je že pred Časom poizkusil posredovati med PDK in kurdsko-iraško frakcijo, ki je sicer nasprotnica kurdistanske patriotske zveze. Severni Irak, ki ga nadzorujejo Kurdi, že iz Časov zalivske vojne uživa podporo Zahoda prod morebitnim napadom bagdadskih sil. Kljub temu pa so bili v nekaterih mestih pred kratkim izvršeni atentati, ki jih Kurdi pripisujejo iraškim agentom. NOVICE Težave za ruska gibanja MOSKVA - Gibanje Jabloko, ki ga vodi ekonomist Grigori Javlinski, se je obrnilo do ruskega vrhovnega sodišča, potem ko je volilna komisija sklenila, da se ne more udeležiti volitev, ki bodo 17. decembra. Izključitev Jabloka je v Rusiji sprožila vroCe polemike in sam predsednik Boris Jelcin je od predsednika osrednje volilne komisije Nikolaja Rjabova zahteval podrobna in takojšnja pojasnila. S svoje strani Rjabov zatrjuje, da gre izključitev pripisati zgolj tehničnim razlogom in da je Javlinski dvignil toliko prahu samo zato, ker si želi delati reklamo. Komisija je poleg Jabloka zavrnila tudi gibanje »Moč«« bivšega podpredsednika Aleksandra Ruckoja, protagonista upora oktobra 1993. Jelcinu gre na bolje MOSKVA - Zdravstveno stanje ruskega predsednika Borisa Jelcina, ki ga je zadel infarkt, se očitno izboljšuje, saj je vCeraj sprejel svojega glavnega pomočnika, Viktorja Iljušina. Sprva so namreč zdravniki odsvetovali katerikoli obisk, izjema so bili le najožji sorodniki ter vedno in povsod prisotni Aleksander Korzakov, poveljnik predsednikove straže, ki so ga so že poimenovali »novi Rasputin« (po menihu, ki je pogojeval dvor zadnjega carja). Kot piše britansko Časopisje, pa naj bi za Jelcinovo zdravje skrbela tudi Jevgenija Davitašvilijeva, bio-energetkinja, ki naj bi jo narava obdarovala z izjemnimi sposobnostmi. Poveljniku »Tigrov« napovedujejo konec NEW DELHI - »Kdor si upa, zmaga«, je še lani trdil Vellupilai Prabakharan, ustanovitelj in vodja »Tigrov za osvoboditev domovine Tamil« (Ltte). Prabakharan si je res upal, iz revnega ribica in zatem študenta je postal voditelj ene od terorističnih organizacij, ki se je v svetu najbolj bojijo, zasedel je tretjino Srilanke in dve tretjini njenih obal. Pobil je skoraj vse liderje, ki so se zaceli uveljavljati v Srilanki, sumijo ga tudi umora indijskega voditelja Raziva Gandija. Sedaj kaže, da je Prabakharonova zvezda zaCela ugašati: vlada Srilanke mu je napovedala neizprosen boj, njegovi zavezniki pa so izginili s prizorišča. PRVIČ PO APARTHEIDU / JUTRI BELI MINISTER NA SODIŽCU Upravne volitve v J. Afriki JOHANNESBURG - V Južni Afriki so bile včeraj prve krajevne volitve po ukinitvi apartheida. Pred volilnimi sedeži so se tudi tokrat nabrale dolge vrste volivcev, ki so tudi po nekaj m Čakali predno so lahko oddali svoj glas. Hujših zapletov ni bilo. Volivci so vsekakor čakah manj Časa kot aprila lani, ko so se na prvih svobodnih volitvah raztegnile pred volilnimi sedeži kilometrske vrste vohvcev. V državi vsekakor narašča napetost pred jutrišnjim procesom proti zadnjemu obrambnemu ministru za Časa apartheida Magnusu Malanu in desetim visokim Častnikom, ki so obtoženi pokola. Ko so pokopavali Škakija, je na Bližnjem vzhodu spet tekla kri Napadi v južnem Libanonu (dva mrtva) - V Cisjordaniji ranjen kolon DAMASK, JERUZALEM - V palestinskem taborišču Varmouk so vCeraj pokopali Fathija Skakija, vodjo palestinske islamske žihad, vztrajnega nasprotnika mirovnega procesa na Bližnjem vzhodu, ki so ga pretekli Četrtek ubili v La Valletti na Malti. Njegov pogreb je izzval nove atentate in napade na izraelske postojanke v Libanonu, v katerih sta bila ubita dva vojaka proizraelske vojske južnega Libanona, medtem ko je bil v Cisjordaniji ranjen izraelski kolon. V južnem Libanonu so filoiranski šiiti pri Jezzinu napadli proiz-raelsko vojsko. Ubili so dva vojaka, v drugem napadu pri Barašitu pa so bili ranjeni tudi štirje izraelski vojaki. Izrael je takoj odgovoril na napada. S topovi je začel obstreljevati libanonske vasi, v katerih imajo hez-bolahi svoje zatočišče. V Cisjordaniji v kraju Ramallah so neznanci najprej ukradlo avtomobil zastopniku Združenih narodov, zatem pa so z avtomobila streljali na izraelskega priseljenca in ga ranili v glavo in v trebuh. Vodja Palestincev Jaser Arafat je atentat takoj obsodil. Drugače pa se je izrekla egipčanska ilegalna integralistična organizacija Jamaa. Najavila je, da bo maščevala Skakijev umor. »V božjem imenu bomo drugega za drugim ubili vse Žide,« se je glasil njen srhljiv proglas. VARŠAVA / V NEDELJO PREDSEDNIŠKE VOLITVE Najresnejši kandidat še vedno Kwa$niewski Cerkev se tokrat ni javno izpostavila - Med desetimi kandidati za nasleditev VValese prvič tudi ženska VARŠAVA - V nedeljo bodo na Poljskem predsedniške volitve, ki jih označujejo vsaj tri zanimivosti. Prva tiči seveda v okoliščini, da je najresnejši tekmec Lecha VValese njegov najnaravnejši politični nasprotnik »postkomu-nist« Aleksander Kvvasnievvski, 41-let-ni lider socialdemokratske stranke. Druga zanimivost je v dejstvu, da spada v deseterico kandidatov prvič tudi zenska, in sicer katoliški Cerkvi zelo vdana 43-letna guvernerka Narodne banke Hanna Gronkiewicz-Waltz, ki jo je na ta položaj spravil sam VValesa. Tretji zanimiv vidik volilne kampanje pa zadeva paradoksalni položaj intelektualca Jaceka Kurona, ki je bil med najbolj vplivnimi svetovalci Solidarnosti in tudi dvakrat minister za delo: v krogih razumnikov in delavstva je tako popularen, da se je med javnomnenjsko raziskavo zanj zavzelo kar 60% Poljakov, zdaj pa, ko se je kandidiral za državnega poglavarja, je zbral samo 10% konsenza. Ob volivnih preizkušnjah na Poljskem je v zadnjih letih igrala zelo po- membno vlogo Cerkev. To velja tudi zdaj, morda pa v nekoliko ublaženi obliki. Zakaj? Ne zaradi tega, ker je škofovski zbor s primasom Jožefom Glempom na čelu razglasil, da ne bo vernikom javno svetoval, za koga naj glasujejo, temveč zato, ker so tudi oni v lepem številu naklonjeni nekdanjemu komunistu. Med Cerkvijo in Kwa-snievvskim je resda nastal kratek stik zaradi ne ravno všečnih stališč levice do konkordata z Vatikanom, s katerega parafiranjem poljski parlament, ki sloni na koaliciji med postkomunisti in kmečko stranko, že dve leti odlaša; res pa je tudi, da uživa socialdemokratski vodja neizpodbiten ugled med ljudmi, sicer ne bi bil že pet mesecev zapovrstjo na Čelu sondažne lestvice. To gre pripisati tako okoliščini, da se je ob vstopu v parlament oprostil vsem, »ki so trpeli pod komunističnim režimom«, kakor njegovi nedvoumni izjavi, da soglaša s tržnim sistemom, privatizacijami ter vstopom Poljske v Evropsko skupnost, Čemur pa škofijski zbor zelo odločno nasprotuje. Volitve so v Južni Afriki potekale mimo, kljub napetosti, volil-ci pa so čakali v dolgih discipliniranih vrstah (Telefoto AP) 14 Četrtek, 2. novembra 1995 AKTUALNO Ujeti zamujeno Kulturna antropologija v študijskem programu je nov izziv Od 24. do 27. oktobra je v Cankarjevem domu potekal etnološki kongres, katerega tema je bila Razvoj slovenske etnologije od Streklja in Murka do sodobnih etnoloških prizadevanj. Na kongresu smo se pogovarjali s profesorjem dr. Slavkom Kremenškom, ki je od leta 1960 zaposlen kot predavatelj na Oddelku za etnologijo na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Za svoje delo je prejel že več nagrad in priznanj. Lani je dobil zlato plaketo univerze, letos pa Murkovo priznanje. Je tudi prvi, ki je v slovenski etnologiji začel preučevati mestno in delavsko kulturo. Na to temo je tudi doktoriral, raziskava, le nekoliko skrajšana, pa je bila leta 1970 objavljena v knjigi Ljubljansko naselje Zelena jama kot etnološki problem. Bil je nosilec projekta NaCin življenja Slovencev v 20.stoletju, v okviru katerega izhajajo monografije za posamezne kraje in je dejaven elan Slovenskega etnološkega društva. Kaj pomenita Murko in Stre-kelj za slovensko etnologijo in kakšno zgodovinsko izkušnjo ima stroka z njunim delom? Murko in Strekelj sta bila predstavnika tako imenovane slovanske filologije, znanstvene discipline, zasnovane v sredini 19.stoletja. Ta disciplina združuje literarno zgodovino, jezikoslovje in narodopisje. Murko in Strekelj sta imela tudi predhodnike, na primer Gregorja Kreka. Vsi so bili univerzitetni profesorji, zato je razumljivo, da so neposredno povezani z začetki znanstvenega utemeljevanja etnološke vede. Prav povezanost z univerzo je Murka in Streklja obvezovala k prizadevanju za razvoj stroke. Zanimivo je tudi delo številnih ljubiteljev etnologije, katerih pomen ugotavljamo Sele da- nes. Eden taksnih je na primer Janez Trdina, ki se je ljubiteljsko ukvarjal z etnognozijo. Njegova prizadevanja in preučevanja so pred leti izšla pri založbi Krt, v izdaji Podobe prednikov. Tudi vi ste - kot Murko in Strekelj - univerzitetni profesor. Oddelek za etnologijo na Filozofski fakulteti, kjer poučujete, praznuje letos petinpedeset let. Kaj bi povedali o tem? Ljubljanska univerza je bila ustanovljena leta 1919, Oddelek za etnologijo pa je začel z delom dvajset let pozneje, to je leta 1940. Ta pozni začetek je stroki pustil veliko posledic. Vec let smo se etnologi trudili, da bi ta zaostanek zmanjšali. Prepričan sem, da smo bili v tem pogledu v marsičem uspešni. Z leti smo se kadrovsko okrepili, pred leti pa so se izboljšale tudi prostorske razmere. Ustanova mladih raziskovalcev podpira podiplomsko izobraževanje etnološkega strokovnega kadra. Zelo sem vesel, da so tudi na minulem kongresu poudarili pomen mlade generacije za uspešen razvoj stroke. Njihovi prispevki so sveži, sledijo tudi tujim vzorom, a ostajajo pri tem previdni. V Cern je največji pomen kongresa in kakšne rezultate pričakujete? Bistveni pomen kongresa se mi zdi zlasti v tem, da smo se etnologi po daljšem Času vnovič zbrali, da bi temeljito preučili vsa ali skoraj vsa temeljna vprašanja naše stroke. Nekatera od njih so neposredno povezana s Strekljem in Murkom, še veC pa se jih nanaša na problematiko razvoja slovenske etnologije zadnjih sto let. Zadnji taksen posvet smo imeli leta 1978 v Brežicah, njegov naslov pa je bil Slovenska etnologija in sodobna slovenska družba. Seveda smo imeli še vrsto posvetov o temah, kot so razmerja etnologije z različnimi sorodnimi znanostmi (arhitekturo, zgodovino, geografijo, slavistiko) in domoznanstvom. Številna vprašanja smo obravnavali tudi na zborovanjih jugoslovanskih etnologov in folkloristov, na tako imenovanih vzporednicah slovenske in hrvaške etnologije, ki so bile zadnjic (sedmič) v Lendavi, in sicer leta 1991. Leta prinašajo nove izzive. Kakšna se vam zdi prihodnost stroke in kaj so po vasem mnenju njeni poglavitni izzivi? Eden poglavitnih izzivov je gotovo uvedba kulturne antropologije v nas Studijski program. Menim, da je program etnologije zasnovan tako široko, da je kulturna antropologija zanimiv, a ne res nujen dodatek. S slabo predstavitvijo te veje je na oddelku prišlo do manjših zapletov, ki pa jih bomo, tako vsaj upam, zlasti s pomočjo mlajše generacije, rešili. Razprave na kongresu so se ukvarjale predvsem z usmeritvami stroke, pa tudi problematiko prioritet. Vprašanje o prevladujočem zanimanju za domače oziroma svetovne probleme je gotovo ena takšnih tem. Mineva tudi dvajset let od združitve folkloristov in etnologov v skupno društvo. Slovensko etnološko društvo je bilo ustanovljeno leta 1975 in je zelo zanimiv primer prizadevanj po združevanju v Času, ko je šlo v naših vrstah za precejšnja strokovna razhajanja. Takrat smo se delili ali so nas razvrščali na tako imenovane folkloriste in tako imenovane etnologe. Veliko smo razpravljali, vendar se nismo razšli. Nasprotno, prav v tistem Času smo izvedli nekaj akcij, ki so strokovno zanimive Se danes. Ena taksnih je priprava vprašalnic za etnološko topografijo. Tudi letošnji kongres je mogoCe razumeti kot dokaz intenzivnega Starosta slovenskih etnologov prof. Slavko Kremenšek (Foto: B. R.) življenja stroke. Društveno življe- govi predniki. Od njih se lahko nje je kot vedno v najveCji meri re- večkrat marsičesa naučimo.« zultat prizadevanja požrtvovalnih Kljub stoletnici Murkovega pro-clanov, zlasti društvenega vod- grama, Slovenci se nimamo etno-stva. Med kongresom je na Čelu loškega muzeja. Bi povedali še društva kolegica Mira Omerzel kakšno besedo o tem? Terlep, ki ima nedvomno velike V prispevku kolega Aleša Ga-zasluge za to, da je bil kongres pri- Cnika Matija Murko - muzejski pravljen tako, kot je. V zadnjem kritik in muzeolog je poudarjena obdobju smo javnosti predstavili muzeološka sestavina Murkovega številne nove in kakovostne etno- dela. Letos marca je bila podpisa-loške publikacije. Izvedli smo na pogodba, s katero je del nekda-akcijo Etnologija in šola, mesečno nje vojašnice na Metelkovi name-prirejamo etno večere v klubu njen Slovenskemu etnografskemu Cankarjevega doma in podobno. muzeju. Ce bo nadaljnja usoda Slovenskega etnografskega muze-Murko je Slovencem v svojih ja takšna, kot bi bilo treba, bo leto Naukih za Slovence zapustil tudi 1995 zelo pomembna prelomnica nauke za muzealce. Tako je zapi- v zgodovini slovenske etnologije, sal, naj »zbiramo in hranimo svoje kajti na ta muzej Čakamo Sloven-starine, samobitne in prisvojene, ci vsaj že od Časa Murka, torej ce-ker človeka, ki ni barbar, bo ve- lo stoletje, dno zanimalo, kako so živeli nje- Karla Gačnik Dr. Braco Rotar Z dekanom Institutom Studiorum Humanitatis (ISH) oziroma Inštituta za humanistične študije Ljubljana, izrednim profesorjem dr. Dragom B. Rotarjem, smo se ob začetku akademskega leta pogovarjali o tej znanstvenoraziskovalni inštituciji, na kateri se lahko od šolskega leta 1991/92 naprej podiplomsko izobražujete. Spregovorili smo tudi o posledicah ki je povprečno slaba izobrazba državljanov prinaša Sloveniji. Zakaj bi bili iskalci dižavnih začetkov v paleolitiku? V predavalnici ISH imate na steni peterokrako zvezdo s srpom in kladivom. Vsi ti znaki pa so nekoliko drugačni od socrealistične ikonografije. To sliko so prinesli naši kolegi iz založbe Studia Humanitatis, njen avtor pa je Mare Kovačič. Našim kolegom iz vzhodnoevropskih držav se navadno zatresejo kolena, ko jo vidijo, saj pomislijo, da so prišli med stah-niste. Toda v resnici gre za pa- rodijo na državne simbole, ki se jih z majhnimi modifikacijami iz ideoloških spreminja v estetski objekt. Ce sliko namreč pogledate nataCneje, opazite, da zvezda ni pravilna, ni pravi pentagram. Srp in kladivo pa sta iz ogledala, ki je poCeno. Ko pogledate skozi okno, se parodija odlično ujema s tisto skupino skulptur kjer slepec slepe vodi. Skratka, prava Čudežna perspektiva v stilu 17. stoletja. Kaj je ISH - Institutum Studiorum Humanitatis? ISH je rezultat pobude skupine kompetentnih državljanov. Ves C as si prizadevamo, da ne bi bili amaterska inštitucija, Četudi smo ustanovljeni z amaterskimi sredstvi. Za prioritetne si postavljamo znanstvene probleme, ne pa konjuktur-nih tem okolja. Tako ne strežemo nobeni izmed ideoloških orientacij, ki obstajajo. Tudi nismo pripravljeni izvajati komercialnih programov ali pa se idelološko legitimirati z iskanjem državnih začetkov že v paleolitiku. Zavezani smo le znanstveni resnici in s tem mislim, da delamo največjo uslugo družbi, ki tukaj živi. Saj veste, da je na primer Champolli-on, ki je razbral hieroglife - nočem se seveda napihovati, da smo mi kaj takega odkrili -Franciji prinesel večjo slavo kot ne vem koliko preiskovalcev francoske folklorei in pohticnih servilnežev. Kaj torej poučujete? Naš program še zdaleč ne zaseda vsega področja humanističnih ved, ker pac v Sloveniji tudi glede na število prebivalcev nimamo dovolj kompetentnih ljudi. Tudi področje našega raziskovalnega dela se ne pokriva popolnoma s področjem poučevanja. Naš temeljni interes je na vseh področjih analiza tistega, zaradi Cesar je znanost znanost. Z epistemologijo tako poskušamo vzpostaviti legitimno in nujno distanco do našega lastnega dela. Epistemologija je zdaj v velikem razcvetu, kajti na vseh strogo znanstvenih področjih je opaziti zastoj v raziskovanju. Nav- kljub številnim novim aplikativnim spoznanjem, pa je odkritih Čedalje manj resničnih te-meljnjih stvari. V naših izobraževalnih programih so zastopana štiri disciplinska področja: epistemologija, antropologija, teorija komunikacij in semiologija. Za predstavitev načina delovanja ISH bi bilo mogoCe najbolje spregovoriti o našem novem programu, o antropologiji antičnih svetov. V tem sklopu predavamo uvod v probleme starih civilizacij, antropologijo vsakdanjega življenja, antropologijo podobe, javnega in zasebnega v arhaični Grčiji ter antropologijo religij stare Grčije in Rima. Vse to pa posega na v Sloveniji močno odrinjeno področje znanja o antiki in proučevanja antike. To znanje pa v naš Cas - po sicer zelo zoženem tiru - prinaša evropske kulturne tradicije. Antropologija antičnih svetov je kot smer nastala in se razvila v okviru Centre Louis Gemet v Parizu, ki je tudi soorganizator našega programa. V Ljubljani pričakujemo predavatelje omenjene francoske inštitucije. Ker pa imajo naši študentje poman-kljivo znanje latinščine, grščine in francoščine, organiziramo zanje tudi jezikovne teCaje. Se v ISH izobražujejo tudi študentje, ki prihajajo iz drugih držav? Čeprav tuji študentje pri nas ne morejo dobiti štipendije, imamo nekaj tujih študentov. In kakšne so ambicije ISH za v prihodnje? Cimprej bi se radi pogodili z Ecole des Hautes Etudes en Sciences Sociales ter nekateri- mi drugimi šolami o sodelovanju in o enakovrednosti diplom. Radi bi postali tudi regionalno raziskovalno in izobraževalno središče za nekatera znanstvena področja. Mišljena je seveda evropska regija. Plačevanje predavanj in drugih študijskih dejavnosti je za mnoge študente postala realnost, kljub temu da sta univerzi javni ustanovi, Id se financirata iz proračuna?! Glede na davke, ki jih državljani plačujejo tudi za izobraževalne institucije, se mi zdi to nesramno.Tisti, ki se gre zaslužkarstvo, nima pravice do javnega denarja. Nekatere fakultete ali oddelki so paC postavile numerus klavzus, presežek študentov pa potem plačuje šolnino, a se hkrati izobražuje na isti opremi, ki jo fakulteta dobila iz davkov. Na drugi strani pa smo po izobrazbeni strukturi že tako na repu Evrope. In potem se ni treba čuditi, da je v našem javnem diskurzu zelo očiten za-mistificiran nacionalizem, ki ne upošteva zgodovine ali sam za svoje potrebe producira zgodovino. Tako se dokazuje, kako so se z osamosvojitvijo Slovenije uresničile tisočletne sanje, hkrati pa je mogoCe ugotoviti precej svež datum, ko se je pojavila prva pobuda za ustanovitev lastne države. Slovenci smo bili pac tisoč let del Nemškega cesarstva in dobrega pol stoletja Avstro-Ogrske, ta državni okvir pa je za Slovence izgledal kot sama naravna danost. Idelolo-ški proizvajalci zgodovine postavljajo začetke slovenske države v zgodnji srednji vek, v Karantanijo, vendar v tistem Času ni bilo etničnih držav: »preseljevanje narodov« je bilo zlasti zamenjevanje vladajoCoh elit. Se pravi »narodi»so šteli desettisoCe ali stotisoCe elanov, ki jih je treba soočiti z miljoni staroselcev. Moderni pojem naroda se namreč pojavi šele na koncu 18. stoletju. Modeme države je produkt volje državljanov, v Sloveniji se je tako ustanovila s plebiscitom. Ne gre pa za kakšno generično pogojenost. Kdor s pozivanjem k referendumu o spremembah zakona o državljanstvu krši obljube, ki so bile dane pred plebiscitom, spodkopava temelj države. Prebivalcem Slovenije je bilo takrat pac zagotovljeno, da izhaja njihovo državljanstvo iz udeležbe na plebiscitu, s katerim so volilni upravičenci državo ustanovili. Državo pa so pac ustanovili ne glede na etnično, rasno oziroma versko pripadnost. Kar pa zadeva idejo, da smo Slovenci potomci Venetov, je treba reci, da je kontinuiteta z Veneti nemogoča, ker se je populacija na tem prostom že neštetokrat zamenjala. Ce pogledamo le na Cas rimske države, je bila prebivalstvena politika imperija pac takšna, da so na področja, kjer je zaradi bolezni prebivalstvo izumrlo ali se zelo razredčilo, naseljevali ljudi iz drugih krajev imperija. To se je zgodilo tudi na področju Norik, torej današnje Slovenije. Pomanjkanje kulture oziroma izobrazbe pa se kaže tudi na drugih področjih. Kako bomo na primer k nam pritegnili kultivirane turiste, Ce imamo katamaran Prince of Venice. Benetke pa so bile vendarle ves Cas republika. Mateja Bertoncelj Foto: Boban Plavevski ERA / ZAKLJUČEK USPEŠNE RAZSTAVE Prikaz visokega raziskovanja Predstavili izredno številko revije »AR« Razstava o visokem tehnološkem raziskovanju ERA (Esposizione ricerca avanzata) se je včeraj v Trstu končala z res zavidljivom uspehom. Kljub vstopnici, ki je bila po pravici rečeno kar precej zasoljena, posebno za mlade, katerim je bila pobuda v prvi vrsti namenjena, si je razstavišče v pritličnih prostorih Pomorske postaje ogledalo skoraj osem tisoč obiskovalcev, kar je znatno vec kot pri prvi izvedbi pred dvema letoma. Pomembnost bienalne razstave pa ne potrjuje samo rekordno število obiskovalcev, ampak tudi in predvsem vrsta Pobud, Id so oovezane z njo. . Pri tem je treba omeniti v prvi vrst-i dvodnevno konferenco o možnostih Za pospešitev in razširi-jov znanstveno-tehno-toskega sodelovanja med evropsko unijo na eni ter vzhodnoevropskim in sredozemskim zaledjem na drugi strani. Slo je za pravi izziv Trstu, mestu s Številnimi znanstvenimi institucijami tudi mednarodne in svetovne razsežnosti, ki naj se otrese svoje ozkosti in izkoristi svoje komparativne prednosti, v prvi vrsti svojo geopolitično lego in znanstveni potencial. Na konferenci sta med drugimi nastopila tudi italijanski minister za industrijo Alberto Cio in slovenski minister za znanost Rado Bohinc. Da je ta poziv mestu res zarezal v živo, dokazuje včerajšnja predstavitev izredne dvojne Številke revije »AR«, ki je v celoti posvečena prav omenjeni konferenci. Gre za pomemben dosežek, saj je konferenca potekala 20. in 21. oktobra in je organizatorjem uspelo, da so v samih desetih dneh uredili in natisnili kar obsežen prikaz zasedanja. Revijo sta predsta- vila urednik Fulvio Bel-sasso in predsednik znanstveno tehnološkega parka pri Padricah AREA Domenico Romeo. Novost je zamenjava založnika: združenje podjetnic AIDDA, ki je revijo »AR« ustanovilo pred petimi leti, je zamenjala družba Globo, ki se ukvarja z znanstvenimi informacijami in razstavami. Cilj revije pa ostaja isti, sta poudarila oba govornika: Sirjenje spoznanja, da sta tehnološki razvoj in znanstveno raziskovanje edinstvena priložnost za Trst. Pri tem sta Se enkrat predlagala, naj bi ustanovili usklajevalno telo med vsemi številnimi organizacijami in institucijami, ki se v Trstu ukvarjajo z znanostjo: danes namreč vodi vsak lastne pobude, s koordinacijo pa bi skupni učinek nedvomno privedel do pomembnejših rezultatov. S.P. GLASBA / OBČINSKO GLEDALIŠČE GIUSEPPE VERDI Uto Ughi za uvod v jesenski koncertni niz Skladatelju Aubertinu izročili nagrado mesta Trst Luisa Antoni Tržaško Občinsko gledališče Verdi je konec septembra začelo jesenski koncertni niz, ki se bo nadaljeval do 26. novembra. V tem koncertnem ciklusu se je tržaško orkestrsko gledališko telo vsakič predstavilo pod taktirko drugega dirigenta, s katerimi so uspeSno sodelovali različni priznani koncertisti. Tako je bilo tudi na zadnjem koncertu, ko je solistično nastopil svetovno znani italijanski violinist Uto Ughi (na posnetku) . Virtuoz, ki že sodi v zgodovino violine, je odigral Koncert v e-molu op.64 Felixa Men-delssohna-Bar-tholdya. Tu je italijanski glasbenik nastopil kot prava primadona in pokazal svojo izredno muzikalnost; v solističnih kadencah se je Ughi predstavil z zelo niansira-nim in prožnim zvokom, ki ga omogoča samo izreden nadzor tehničnih plati izvedbe. Ughi-jev samozavestni nastop je pri tržaški publiki deloma izzval vtis, da se glasbenik norčuje iz občinstva, vendar ga je dolgotrajno ploskanje kljub temu prisililo k izvedbi Se dveh koncertnih dodatkov. Orkester Gledališča Verdi, ki je violinista zelo vestno spremljal, je tokrat vodil mladi kitajski dirigent Lir Jia. Ob tej koncertni točki, ki je v dvorano Tripcovich privabila Številno občinstvo, je orkester predstavil Se zanimivo prvo izvedbo dela »...El le soleil se de-chirait« (22 fragments d‘une etoile op. 7) mladega francoskega skladatelja Valerya Auberti-na. To delo je letos prejelo prvo nagrado na mednarodnem skla- dateljskem natečaju »Cittd di Trieste«. Prestižno priznanje Štiridesete sezone je tako letos slo Aubertinu, ki je letnik 1970. Mladi skladatelj je Študiral z Mi-chele Guyard v aubervillierskem konservatoriju, leta 1989 pa je bil sprejet na državni konservatorij v Parizu, kjer se zdaj izpo- polnjuje z facgucsom Charpen-tierom in z Gerardom Griseyem. Leta 1993 je v Montrealu prejel posebno nagrado na skladateljskem natečaju, ki ga preireja International Society of Organ-builders. Aubertinovo delo »...El le soleil se dechirait« se deli na dvaindvajset fragmentov, prek katerih preide orkester v sodobno glasbeno govorico. Orkester Verdija je bil pod taktirko Lua Jiaja kos zahtevni nalogi praizvedbe in je dobro postavil v ospredje predvsem dinamične odtenke. Ob koncu izvedbe sta tržaški župan Ric-cardo Illy in predstavnik mestnega gledališkega muzeja Dugulin mlademu skladatelju slovesno izročila priznanje in nagrado. Spored večera je zaključila Schubertova prva Simfonija v D-duru D.82. Med izvajanjem je prišla do izraza zelo skladna skupna igra orkestrskih komponent. Kitajski dirigent Lil Jia je z zanesljivim vodstvom orkestra poudaril predvsem klasično eleganco Schubertove kompozicije. V počasnem stavku je zvočnost različnih Sekcij dosegla izredno prožnost, izstopal pa je flavtist Zampiron. V sklopu celotne simfonične zgradbe je bilo manj dovršeno podajanje zadnjega stavka. FILM / OSMA IZDAJA V Ženevi se je začel festival evropskega filma Posvečen je izključno igralcem Igralec Vincenzo Peluso, interpret filma »I bu-chi neri« (Cme luknje) režiserja Pappija Corsicata, je bil skupaj z drugimi 13 evropskimi kolegi izbran za sodelovanje na osmi izdaji filmskega festivala v Ženevi, katerega glavni cilj je odkrivanje »zvezd jutrišnjega dne«. Žirije so kar tri: uradna, ki ji predseduje francoski režiser Hevvnri Vemeuil (v njej je tudi italijanski direktor fotografije Tonino Delli Golli), novinarska, ki jo vodi Irine Bignar-di, in žirija mladih, v kateri je tudi italijanski predstavnik Alessandro Pelizzari. Skupaj morajo žirije izbrati dobitnike sedmih nagrad v skupni vrednosti 50 tisoč švicarskih frankov (približno 60 milijonov lir). V preteklih letih sta bila med nagrajenci tudi Kirn Rossi Stuart in Giuseppe Ce-dema. Zeneski festival je v torek zvečer za Cel film »Les enfants de Lumiere« francoskega producenta Jacquesa Perrina, ki ga sestavlja več kot 300 sekvenc francoskih filmov iz obdobja od nemega filma do danes. V programu je 120 evropskih filmov in poseben poklon Pier Paolu Pasoliniju z epizodo »La ricotta« iz filma »Rogopag«. Festival v Ženevi je edina tovrstna filmska prireditev, ki je posvečena izključno igralcem, zato se ga udeležuje veliko režiserjev v iskanju novih filmskih obrazov. UMETNIŠKA FOTOGRAFIJA / RAZSTAVA V TRGOVINI KORŠIČ Na ogled presenetljivi Demarinovi posnetki V prenovljeni trgovini s pohištvom KorsiC, v Ulici San Cilino 38 pri Sv. Ivanu, razstavlja do 24. novembra tržaški umetnostni fotograf En-nio Demarin. Predstavlja se z izbiro nekaj svojih najzanimivejsih del, ki bodo na ogled do 24. novembra, nato pa pri Kor-sicevih ze pripravljajo novo razstavno pobudo. Demarin, ki ima 41 let, živi in dela v Trstu, z umetniško fotografijo pa se je začel ukvarjati od mladih nog. Medtem si je ustvaril tudi poklicno fotografsko ime, saj ima utečen profesionani fotografski studi (Foto-ciak), vendar se umetniški fotografiji ni nikoli odpovedal. Svoja dela je razstavljal na številnih razstavah v domači Fur- laniji - Julijski krajini in v Italiji nasploh, o njegovem delu pa so se razpisale tudi mnoge specializirane revije: od italijanskih do »Polaroid Photograph International« in »Photo Magazin Germany« in še veliko drugih. Za fotografsko raziskovanje je prejel prestižno nagrado Prix de la fondation Kodak - Pathe, ki jo podeljujejo v francoskem Royanu, prinesla pa mu je njegova serija »Pešci« (Ribe). V zadnjih letih se Demarin posveča predvsem preslikavam pola-roidnih fotografij dimenzije 20 x 25 centi-metov, za kar se poslužuje posebnih tehnik, ki omogočajo dosego tudi neponovljivih posnet- kov z veliko dozo umetniške vsebine. Njegovo raziskovanje se usmerja k vse večjim fotografskim grafikam, ki omogočajo izredne rezultate z vidika jasnosti in vizualnega učinka. S to razstavo, ki je prva iz serije, želi prenovljena svetoivanska trgovina KorsiC doseči dvojni rezultat: postati tudi kulturni prostor, po drugi strani pa razviti nov koncept stanovanjske opreme, ki gre onkraj preprostega predmeta in se vse bolj izraža v stalni evoluciji meje med tradicionalnim načinom opremljanja in umetniškimi realizacijami, ki valorizirajo in kvalificirajo tudi stanovanjske prostore. X 16 Četrtek, 2. novembra 1995 TV SPORED RAI 1 RETE 4 Dnevnik, 6.45 Jutranja odd. Unomattina, vmes (7.35) gospodarstvo, (7.00, 7.30, 8.00, 8.30, 9.00, 9.30) dnevnik Nan.: Cuori senza eta Verdemattina - Nasveti Film: La saga dei Forsyte (dram., ZDA ’49, i. E. Flynn, G. Garson), vmes (11.30) dnevnik Vreme in dnevnik Nan.: Gospa v rumenem Dnevnik Kviz: Fronto!? Sala giochi Variete: Prove e provini a Scommettiamo che? Fronto? Sala giochi (2.) Mladinski variete Solleti-co, risanke, nanizanke Danes v Parlamentu Dnevnik Aktualno: Italia Sera -Zanimivosti iz vsakdana Variete: Luna Park Vreme in dnevnik Nogomet: Parma-Hlam-stad BK (pokal pokalov) Dnevnik Aktualno iz telefonskih klicev - Lasciate un mes-saggio dopo il BIP Dnevnik, zapiski, horoskop, pogovori, vreme Dok.: Taglio basso, 0.40 Faraonovo oko Aktualno: Sottovoce RAI 2 Otroški variete Nad.: Paradise Beach Rubrika o dnevnih temah Fuori dai denti Sereno Variabile TG2 33,11.45 dnevnik Aktualni variete: I Fatti Vostri (vodi G. Magalli) Dnevnik, rubrika o zdravju in vreme Variete: I Fatti Vostri Nad.: Quando si ama, 15.30 Santa Barbara Dnevnik - flash Film: Zero in amore (kom., ZDA ’94) Dnevnik Sport in vreme Sereno variabile - Oddaja o potovanjih lljgjjj Nan.: Hun ter Ikjljl Dnevnik in Sport y Variete: Go-Cart flElil TV film: La forza deli’ amore (dram., ZDA ’94, i. C. L. Crosby, J. Getz) Zgodovina varieteja: Pin-zillacchere Dnevnik in vreme Danes v Parlamentu Variete: Ponoči, na trgu Italija (vodi G. Magalli) Glasba: Club Tenco Story RAI 3 Jutranji dnevnik, vreme Drobci Film: Uno scozzese alla corte del Gran Khan Dok.: Zdravje, B. Mussolini, Potovanje po Italiji Pričevanja iz odporništva in osvoboditve (2. del) Dnevnik Glasba: Orchestra!, Drobci jazza, 13.00 Kljub vsemu, moja Italija, Gas-sman sreča Danteja Deželne vesti, dnevnik Aktualna odd.:Articolo 1 Nan.: Vita da strega Športno popoldne 18.25 nan.: Viaggiatori nelle tenebre Geo: Amaconija-Xixuau Dnevnik, deželne vesti Nad.: Piccolo amore, 8.00 II disprezzo, 9.00 Cuore ferito, 10.15 Felicita, 10.45 II prezzo di una vita, vmes (11.30) dnevnik Nan.: Colombo Dnevnik Tg 4 Rubrika o lepoti Film: Parigi e sempre Pa-rigi (kom., It. ’50, i. A. Fabrizi, L. Bose) Aktualno: Perdonami Dnevne aktualnosti: Giorno p er giorno, vmes (19.00) dnevnik Film: L’ ultimo abbraccio (dram., ZDA ’91, i. Hugh Grant, Julie Andrews) Film: Uccellacci e uccel-lini (fant., It. '66, r. P. Pa-solini, i. Toto, N. Đavoli), vmes (23.30) dnevnik Pregled tiska Medicine a con fronto Nan.: Serpico RAI 3 slovenski program CANALE 5 Na prvi strani, vreme Maurizio Costanzo Show Aktualno: Forum - Televizijsko sodisce (vodi Rita D alla Chiesa) Dnevnik TG 5 Sgarbi quotidiani Nad.: Beautiful Nan.: Robinsonovi Variete: Časa Castagna Otroški variete Dnevnik TG5 - Flash Kviza: OK, il prezzo e giusto!, 19.00 La ruota della fortuna Dnevnik TG 5, vreme, 20.25 Striscia la notizia Glasba: Claudio Baglioni Film: Ritorno alla laguna blu (pust, ZDA '91, i. L. Pelikan, M. Jovovich) Večerni dnevnik TG 5 Variete: Maurizio Costanzo Show, vmes (24.00) nočni dnevnik TG 5 ITALIA 1 Otroški variete, vmes risanke in nanizanke Nan.: Le strade di San Francisco Odprti studio, Fatti e mi-sfatti, 12.50 Sport studio Variete za najmlajse, vmes risanke Varieteja: Generazione X, 16.00 Appuntamento al buio (vodi Amadeus) Aktualno: Village Nan.: California Dreams, 17.45 Primi baci Odprti studio, vreme, 18.45 Šport studio Nan.: Baywatch, 19.50 II principe di Bel Air Nogomet: Milan-Stras-sbourg (pokal UEFA) Sport: Pokal UEFA Aktualno: Fatti e misfatti Šport: Vse o nogometnih pokalih Italija 1 Sport # TELE 4 17.45, 19.30, 22.05, 0.15 Dogodki in odmevi Film: Ho slavato 1’ America, 22.40 Košarka BI <$> MONTECARLO I Risanka: Popaj flUcltl Dnevnik 5B Koper BORIS S. popravila TV - VCH antene - SAT Ul. Biancospino 22/2 OPČINE \Jelefon: (040) 214867 - 214871 SLOVENIJA 1 Batman Erazem in potepuh (4/5 del nemške nadaljevanke) Bilo nas je pet (4/8 del češke nadaljevanke) Odkrivamje zemlje (ponovitev ameriške izobraževalne oddaje) Po domače ponovitev Poročila Pisave ponovitev Videostrani Zadnja naloga ponovitev TV Dnevnik I 2iv žav Sorodne duše Umetnost in civilizacija: Umetniki in svet Kolo sreče igrice Risanka TV Dnevnik II Primer za dva (9/10 del nemsko-avstrijsko-švicar-ske nanizanke) i. G. Neumann, C. O. Rudolph Tednik Nikar! Dnevnik Zarisce Poslovna borza Sova Alred Hitchcock vam predstavlja (nanizanka -Poročevalka s sodišča (nanizanka) SLOVENIJA 2 Euronetvs Evrogol Lahko noc, ljubica (ponovitev 10. dela angleške nadaljevanke) Sova, ponovitev Noro zaljubljena Poročevalka s sodišča Regionalni programi Znanje za znanje: Učite se z nami Tok, tok Večerni gost Oci kritike Videoteka Ciklus filmov Johna Forda Noc po izdaji ameriški eb film, 1935 Euronetvs Ponovitve Slovenski program: Primorski forum Primorska kronika Vsedanes - tv dnevnik Vesolje je Alpe-Jadran Sport Meridiani Vsedanes Karaoke tmHF Avstrija 1 Fantastična zgodba Otroški program Baywatch - pon. Vesoljska ladja Enterprise Otroški program: Peter Pan in gusarji, Su-perzvezda Mila, Knjiga o džungli Baywatch: Hobbie in velikan Strasno prijazna družina - moški feminist Zlata dekleta - Večerja za tri Iz dobrega gnezda Cas v sliki Sport Pogled od strani Nogomet: Rapid Dunaj-Sporting Lisboa Dežela Hanin NoC Čarovnic (Hallovven) • Am. film Cas v sliki Državni oziri (La raison d’etat) - franc./ital. film EKIP Avstrija 2 A KANALA Producer Club, Blob Aktualna odd.: Tempo 18.45, 20.25, 22.50, 0.20 Dnevnik, 13.30 Sport I Reale (vodi M. Santom) Film: La regina del Far ‘jfjj Dnevnik, deželne vesti VVest (vestem, ZDA ’54) j$i Dok.: Fine pena mai Film: Oltre il ponte di i v| Dnevnik, pregled tiska, nočna kultura in vreme Brooklyn (kom., ’83) Sport: TM Sea || A -shop Spot tedna Novice A-shop Novice Dracula Sirene Generacija transformerjev A-shop Novice Risanka LuC svetlobe Izigrane obljube - Am. film Magnetoskop Novice A-shop Spot tedna, Video strani Slike iz sveta živali Sport Cas v sliki Poročila Zemlja in ljudje Blagoslovljena dvojica Umor je napisala Cas v sliki Dobrodošli v Avstriji Zvezna dežela danes Cas v sliki/kultura Posledni objem Komisar Rex, 2. del Preobrazbe Pogledi od strani, pon. - - Slovenija 1 5.00. 6.00, 6.30, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 18.00, 21.00, 23.00 Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci; 8.05 Dobrodošli; 10.30 Pregeld tiska 12.05 Na današnji dan 12.30 Kmetijski nasveti; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 14.30 Poslovne informacije; 15.00 Radio danes; 15.30 Dogodki in odmevi; 17.05 Studio ob 17-ih; 19.30 Obvestila; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Četrtkov večer; 21.05 Literarni večer; 21.40 Lepe melodije; 22.30 Stari gramofon; Nokturno. Slovenija 2 5.00, 6.30. 7.30, 8.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30.16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika; 8.00 Poslovne zanimivosti; 8.45 Radio Most: studio Koper-Lju-bljana-Maribor; 11.15 Izjava tedna; 11.35 Obvestila; 12.05 Opoldne; 14.00 Kulturne drobtinice; 15,30 Dogodki in odmevi; 16.45 Kdo ve; 17.00 Stergo er-go; 17.50 Sport; 18.00 Vroči stol; 19.30 Rizi Bizi Jazzy; 20.00 Jazz; 21.00 Proti etru; 22.20 Mala nočna filmska. Slovenija 3 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13,00, 14.00, 18.00, 22.00 Poročila; 8.05 Glasbena matineja; 10.05 Igra; 13.05 Mehurčki; 13.15 Skušnjave miganja; 14.05 Izobraževalni program; 15.00 O jeziku; 15.10 Na ljudsko temo; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.05 Operni umetniki; 17.00 Glasbena umetnost; 18.05 Svetovna reportaža; 18.25 Komorni koncert; 19.30 Zborovska glasba; 20.00 Iz arhiva simf. RTVS; 22.20 Zvočni zapisi; 23.00 Izbrali smo; 23.55 Lirični utrinek. Radio Koper (slovenski program) 8.30, 9.30,10.30, 13.30, 14.30 Poročila; 12.30, 17.30.19.00 Dnevnik; 6.30 Jutranjik; 7.30 Pregled tiska, vreme; 7.40 OKC obveščajo; 7.45 Evergreen; 8.00 Modri val; 8.15 Vsak dan je dober dan; 9.00 Servisne informacije; 9.40 Hit dneva; 9.45 Izmenično Od otroštva do mladosti in Zdravnikovi nasveti ; 10.45 Zanimivosti; 12.30 ©poldnevnik; 13.00 Kontaktna odd.: Daj, povej...; 15.30 Dogodki in odmevi, prenos RS; 16.00 Glasba po željah; 16.40 20 Modrih; 17.00 Tema; 17.15 Borza; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Glasbena kronika; 19.30 Nori val; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Iz diskoteke RK. Radio Koper (italijanski program) 6.15. 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 DnevniKć.OO Almanah; 8.05 Horoskop; 8.40 Telefonski kviz; 9.00 Pred naše mikrofone; 9.50 Izbirali ste; 10.00 Pregled tiska; 10.05 E. Gallet-ti; 10.35 Souvenir d'ltaly; 11.00 Kulturna odd.; 11.30 Aktualnosti; 12.00 Balio e bello; 13.00 Glasba po ^željah; 15.00 The mušic bus; 16.00 Modri val ; 18.45 Jazz; 20.00 RMI. R. Glas Ljubljane 5.15, 8.15, 10.15, 13.15, 14.15, 17.15, 18.15, 19.15 Novice; 7.35 Vreme; 8.15 Napoved; 9.30 Kam danes; 11.00 Anketa; 12.00 BBC Novice; 13.55 Pasji radio; 14.20 Borza; 15.15 RGL komentira in obvešča; 15.45 Avto-market;16.10 Spoznajmo se; 19.25 Vreme; 20.00 Poslovni radio; 22.00 Ma-gic eye; 02.00 Satelit. Radio Kranj 9.00, 14.00, 18.00 Gorenjska včeraj, danes, jutri; 5.30 Dobro jutro; 7.40 Pregled tiska; 9.20 Tema; 10.40 Informacije, zaposlovanje; 11.20 Kdo bo koga; 12.30 Osmrtnice, zahvale; 13.00 Pesem tedna; 14.30 Planinsko športni kotiček; 15.30 Dogodki in odmevi; 18.20 Musič machine; 19.30- 24.00 Študentski pr. RK. Radio Maribor 6.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.00, Poročila; 17.00, 19.00 Dnevnik; 6.05 Kmetijski nasveti; 6.15 Horoskop; 7.00 Kronika; 7.15 Dobro jutro; 9.05 Štajerske miniature; 10.05 Delavnica znancev; 11.45 Infoservis; 12.10 Mali oglasi; 13.05 Pod Pekrsko gorco; 13.10 Cas je za...; 14.00 Osmrtnice, obvestila ; 15.10 Kmetijski nasveti; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Poslušajte; 17.30 Osmrtnice, obvestila; 17.45 Prleški berlužjak; 18.00 Pokličite 101 555; 19.30 Mladi glasbeniki pred mikrofonom; 20.00 Kultumo-umetniški progr.. Radio Študent 8.00 RoboKaki; 12.00 Komu zvoni?; 14.00 Recenzije & Napovedi; 15.00 OF (24 ur-info, Joculator); 17.00 Borzni parket; 19.00 TB: Bojan Z Ouartet; 20.00 Magle DJ Johnson jaha dobri stari vinil; 22.00 Magično oko. Radio Trst A 7.00, 13.00,19.00 Dnevnik, 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Zdravje v rokah tretjepolčasnikov; 8.40 Glasba; 9.15 Odprta knjiga: Humor na slovenski način; 10.30 Intermez-zo; 11.45 Okrogla miza; 12.40 Zbori Gallusovega zvočnega bogastva 13.20 Glasba po željah 14.00 Deželna kronika 14.10 Kulturne diagonale, 15.00 Soft mušic; 15.30 Mladi val; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba; 18.00 Dopisnice z najbližjega vzhoda; 18.40 Made in ltaly; 19.20 Spored za naslednji dan. Radio Opčine 7.15, 12.15, 18.00, 15.00 Krajevna poročila; 11.30, 15.10, 17.10 'Poročila; 10.00 Matineja; 15.00 Rok z Vami; 16.30 Te zanima tvoja prihodnost; 18.30 100 odstotno Po-sladkanje v glasbi. Radio Koroška 18.10 - 19.00 Rož -Podju-na-Zila. MENJALNIŠKI TEČAJI 30. oktober 1995 menjalnica Nemška marka (tečaj za 1 DEM) Avstrijski šiling (tečaj za 1 ATS) Italijanska lira (tečaj za 100ITL) nakupni prodajni nakupni prodajni nakupni prodajni A banka Ljubljana 85,75 86,55 12,05 12,31 7,27 7,72 _A^banka Koper 85,50 86,45 12,01 12,28 7,20 7,69 A banka Nova Gorica 85,90 86,45 12,06 12,29 7,27 7,68 Banka Celje d.d., t: 063/431-000 85,90 86,70 12,10 12,38 7,30 8,00 Banka Noricum d.d., t: 133-40-55 85,70 86,60 12,10 12,30 7,40 7,80 Banka Vipa NG, t: 065/ 28-511 86,12 86,44 12,13 12,25 7,49 7,64 Come 2 us fe/; 061/ 15-92J35, od 8-15, sob od 9-12 86,00 86,40 12,18 12,28 7,40 7,75 Creditanstalt d. d. 85,90 86,50 12,10 12,30 7,30 7,80 Ulrika Ljubljana, t: 12-51-095 - - - - - - Kompas Hertz Celje Tel: 063/ 26-515, od 7-19. sob od 7-13 86,10 86,50 12,10 12,25 7,30 7,60 Kompas Hertz Velenje Te/: 063/ 855-552. od 7-15, sob od 7-13 86,10 86,50 12,10 12,25 7,30 7,60 Kompas Hertz Idrija Te/: 065/ 71-700, od 7-15. sob od 7-13 86,10 86,50 12,10 12,25 7,30 7,60 Kompas Hertz Tolmin Te/: 065/ 81-707, od 7-15, sob od 7-13 86,10 86,50 12,10 12,25 7,30 7,60 Kompas Hertz Bled Je/: 064/ 741-519, od 7-/9, sob od 7-13 86,10 86,50 12,10 12,25 7,30 7,60 Kompas Hertz Nova Gorica Jel: 065/28-711 od 7-/9, sob. od 7-13 86,10 86,50 12,10 12,25 7,30 7,60 Kompas Hertz Maribor Te/: 062/225-252, od 7-/9, sob od 7-13 86,10 86,50 12,10 12,25 7,30 7,60 Nova kreditna banka Maribor d.d. 85,05 86,50 11,97 12,25 7,20 7,75 Ljudska banka d.d. LJ, t: 13-11-009 85,80 86,40 12,10 12,30 7,30 7,75 M B. Gustinčič - Lucija, t: 066/ 70-603 - - - - - - Postna banka Slovenije 84,70 86,45 10,85 12,25 6,80 7,80 Publikum Ljubljana, t: 312-570 - - - - - - Jublikum Piran, t: 066/ 747-370 86,15 86,38 12,16 12,23 7,55 7,63 Publikum Celje, t: 063/ 441-485 86,20 86,45 12,15 12,24 7,55 7,85 Jublikum Maribor, t: 062/ 222-675 86,00 86,25 12,18 12,20 7,40 7,75 Publikum Šentilj, t: 062/ 651-355 84,75 86,30 12,20 12,28 7,30 7,90 Jublikum Tolmin, t: 065/ 82-180 86,20 86,40 12,18 12,25 7,56 7,60 Jublikum NM, t: 068/ 322-490 85,90 86,34 12,15 12,25 7,40 7,69 Jublikum Kamnik, t: 061/832-914 86,00 86,49 12,16 12,30 7,50 7,75 JJlikum Portorož, t: 066/747-240 86,10 86,38 12,15 12,24 7,56 7,66 Publikum Ljubljana Miklošičeva JJ 061/ 318-788 86,20 86,33 12,21 12,24 7,55 7,62 SKB d.d.,*** 85,15 86,75 12,05 12,40 7,30 7,80 JJ Kranj, t: 064/331-741 86,10 86,40 12,12 12,22 7,40 7,70 JZKB d.d. Ljubljana, t: 1263320 85,95 86,55 12,07 12,27 7,35 7,70 _JK Ljubljana, t:061/444-358 85,70 86,57 12,04 12,32 7,40 7,75 Upimo Ljubljana, t: 212-073 - - - - - Jeca, po poslovnih enotah SKB banke d.d. so lahko različni:'" Včerajšnji tečaji' oraice opozarjamo da so tečaji okvirni! Menjalnice lahko sproti spreminjajo tečaje po dnevni ponudbi in povpraševanju!___________________________ Sedež tel. +39/40/67001 - Agencija Stara mitnica: 'el- +39/40/636311 Agencija Rojan: tel. +39/40/411611 Agencija Domjo: tel. +39/40/831131 31. OKTOBER 1995 v LIRAH valuta nakupni prodajni Gmeriški dolar 1565,00 1628,00 nemška marka 1108,00 1153,00 francoski frank 319,00 333,00 holandski gulden 988,00 1028,00 belgijski frank 53,90 56,10 funt šterling 2464,00 2565,00 irski šterling 2527,00 2630,00 danska krona 286,00 297,00 grška drahma 6,70 7,10 kanadski dolar 1169,00 1216,00 japonski jen 15,30 16,00 švicarski frank 1373,00 1429,00 avstrijski šiling 157,40 163,80 norveška krona 250,00 261,00 švedska krona 235,00 245,00 portugalski escudo 10,50 10,90 španska pezeta 12,80 13,40 avstralski dolar 1185,00 1233,00 madžarski florint 11,00 14,00 slovenski tolar 12,80 13,60 hrvaška kuna 280,00 310,00 31. OKTOBER 1995 I v LIRAH valuta nakupni prodajni ameriški dolar 1570,00 1620,00 nemška marka 1119,00 1154,00 francoski frank 321,00 332,00 holandski gulden 992,00 1022,00 belgijski frank 54,10 55,90 funt šterling 2475,00 2565,00 irski šterling 2536,00 2631,00 danska krona 287,00 297,00 grška drahma 6,70 7,30 kanadski dolar 1170,00 1210,00 Švicarski frank 1385,00 1420,00 avstrijski šiling 158,10 163,10 slovenski tolar 12,70 13,40 27. OKTOBER 1995 tava banka nakupni prodajni Avstrija Posojilnica Pliberk 8,00 8,50 Avstrija Posojilnica Železna Kapla 8,20 8,60 Avstrija Posojilnica Borovlje 8,00 8,60 Avstrija Posojilnica Šentjakob 8,20 8,70 Avstrija Posojilnica LoCilo 8,10 8,60 27, OKTOBER 1995 V DEM valuta nakupni srednji prodajni ameriški dolar 1.3898 1.3938 1.3978 funt šterling 2.1981 2.2051 2.2121 irski funt 2.2555 2.2625 2.2695 kanadski dolar ‘1.0105 1.0145 1.0185 nizozemski gulden 89.152 89.262 89.372 švicarski frank 123.48 123.58 123.68 belgijski frank 4.8534 4.8634 4.8734 francoski Irank 28.559 28.619 28.679 danska krona 25.730 25.790 25.850 norveška krona 22.496 22,556 22.616 švedska krona 21.138 21.198 21.258 italijanska lira 0.8702 0.8742 0.8782 avstrijski šiling 14.188 14.208 14.228 španska pesela 1.1433 1,1473 1.1513 portugalski escudo 0.9423 0.9453 0.9483 japonski jen 1.3761 1.3776 1.3791 finska marka 33.040 33.120 33.200 Nakup in prodaja deviz podjetjem na dan 02.11.95 Nakupni Prodajni 1. REDNI tečaj-ji DEM 86.30 86.72 2. Banka nudi podjetjem tudi možnost TERMINSKEGA nakupa deviun tolarje. . Podrobnejše informacije: tel. 17-18-i52,302-326 in 302-315 MENJALNICA HIDA obt/ 1-333-333 BANKA SLOVENIJE Tečajna lista št. 209 z dne 30. 10. 1995-Tečaji veljajo od 31. 10. 1995 od 00.00 ure dalje država Avstralija Avstrija Belgija Kanada Danska Finska Francija Nemčija GrCija Irska Italija Rep. Hrvaška Japonska Nizozemska Norveška Portugalska Švedska Švica Velika Britanija ZDA Evropska unija Španija šifra valuta enota 036 avstr, dolar 1 040 056 šiling frank 100 100 124 dolar 1 208 krona 100 246 marka 100 250 frank 100 280 marka 100 300 372 grd funt 100 1 380 lira 100 191 hrv. kuna 100 392 jen 100 528 gulden 100 578 krona 100 620 escudo 100 752 krona 100 756 frank 100 826 funt šterling 1 840 dolar 1 955 ECU 1 995 peseta 100 ZA DEVIZE nakupni srednji prodajni 90,6435 1203,5536 411,9511 87,2339 2185,0834 2810,6635 2442,0075 8470,9572 7,4790 2276,5867 117,3228 7559,8210 1916,9776 80,3047 1804,3139 10486,1978 188,0044 119,3727 155,2853 97,7379 90,9162 1207,1751 413,1907 87,4964 2191,6584 2819,1209 2449,3556 8496,4465 51,5479 193,3791 7,5015 2283,4370 117,6758 7582,5687 1922,7458 80,5463 1809,7431 10517,7511 188,5701 119,7319 155,7526 98,0320 91,1889 1210,7966 414,4303 87,7589 2198,2334 2827,5783 2456,7037 8521,9358 51,7025 193,9592 7,5240 2290,2873 118,0288 7605,3164 1928,5140 80,7879 1815,1723 10549,3044 189,1358 120,0911 156,2199 98,3261 Opomba: Tečaj H RK se uporablja za izkazovanje rezultatov poslovanja z Republiko Hrvaško, kjer je omenjena valuta plačilno sredstvo. Cena za vpis v odstotkih in tekoča nominalna vrednost dvodelnih blagajniških zapisov Banke Slovenije na dan 31.10.1995 dospelost blag. Število dni do tečaj za vpis v % tekoča nominalna vrednost (v SIT) zapisa dospelosti (A) tolarski del (B) devizni del skupaj APOEN (A) tolarski del (B) devizni del skupaj 20.3.96 141 99.0694% 98.5489% 98.8091% 1,700,000 170,000 842,090 84,209 837,665 83,767 1,679,755 167,976 l'ju.lj.nskT Tečajnica borznega trga št.: 206 Datum: 30. 10. 1995 UttUAV* 510CT OCHANCt. fC- Vrednost. papir obr. m.div. ex kupon Stdal(3) enotni tečaj % sprem datum povpras ponudba Mm. Min. imsn Rim mk.T.* TTtfHff EC 80Đ (11.5.95) 12.254 26.10. 12.000 12.690 ’RB 665 (13,6.95) 18.825 2,23 30.10. 18.740 18.990 19.000 18.500 11.916 ;al 5Đ0 (2)111.9.95) 19.614 1,33- 30.10. 19.500 19.750 19.650 19.600 901 5KBR IflOO (24.2.95.) 37.432 1,67 30.10. 37.350 37.500 37.600 36.860 44.845 »HTTOg um XXI 10,0 2.(1.10.95) 105,6 ,29 30.10. 106,0 106,0 105,3 488 1S01 8,0 5.(30.6.95 102,6 ,45- 30.10. 102,4 102,5 102,9 102,1 7.018 1S02 9,5 10.(1.10.95) 113.5 ,13- 30.10. 113,5 113,6 113,6 113,4 20.577 1S08 5,0 4.(31.5.95) 93.3A ,54- 30.10. 93,0 94,5 93,3 576 01 7,0 5.15.7.95) 99,7 ,59 30.10. 98,0 105,0 99,7 99,7 15.918 ISLID 8,0 5.(30.6.95) 102,2 ,18 30.10. 101,3 102,8 102,2 102,0 471 1SL2D 9,5 10.(1.10.95) 113,0 23.10. 109,3 SKB1 10,0 6.(1.11.95 104,1 27.10. 103,6 112,0 SKBZ 10,5 4.(15.9.95 110,6 1,01 30.10. 110,0 111,0 111,0 109,5 665 IKRI 5,0 3.(30.6.95) 78,5 26.10. 80,0 81,3 MK »IM:« TRliffl 1TBR 300 (2)(28.7.95.| 14.820 ,08- 30.10. 14.390 14.790 14.850 14.500 578 )AD 10.000 (1.6.94.) 60.894" 9,61 30.10. 161.450 161.450 157.000 47.946 'MU 1715 (24.5.95.) 21.931 4,54 30.10. . 22.000 22.440 22.450 21.000 7.150 GPGR (1 23.990 27.10. 22.000 23.980 1MER ID 16.999 1,09 30.10. 16.610 17.450 17.000 16.720 46.442 m 218 (30.3.93.) 13.866 3.58 30.10. 14.000 14.200 14.390 13.300 146.870 ®R 200 (26.6.95. 4.897’ 7,78 30.10. 4.961 4.998 4.998 4.698 13.683 im |5| 995.5 2,43 30.10. 1.000 1.007 1.029 985,0 16.267 2QS raranr TTTffT.n i A liT! (BTP 2750 (22.6.95) 41.053 3,28 30.10. 40.000 41.900 41.900 39.510 3.654 TO ■ (1 49.617" 27.10. 48.100 UBKP 720 (25.5.95.) 17.165" 4,03 30.10. 17.000 17.900 17.290 17.140 566 EP (D 44.424 1,32 30.10. 44.200 44.700 44.650 44.100 2.888 'Tip? 3ZG 11,0 1(1.1.95) 103,1 27.10. 103,1 IM,5 E2 10.0 2.(1.10.95) 105,0 ,33 30.10. 105,1 105,9 105,0 105,0 9.344 XX 12.0 7.(1.6.95 101,5 16.10. 99,0 =G0 10,0 2.(1.6.95) 101,8 27.10. 101,6 IZBI 10.0 2.(15.9.95) IM,6 20.10. 103.0 5ZB2 10,0 1.(1.10.95) 108,0 30.10 106,6 108,0 108,0 924 Tečajnica izvenborznega trga ST. 206/95 - 30. 10. 1995 Vrednost. papir ODPRTI TRG C o-div. GEAR GRDO HBRO m M) RGSR ODPRTI TRG C ffiPO UPI KBPP iGPO UBKC ODPRTI TRG C: LOK MLjO 3SM0 ISO GSM OPO UH mo 320 360 enotni tečaj Redne delnice (7](30.6.95.| (1.6.95) (15.6.95) (1.6.95) (6) [25.5.95) B3EB 6.(1.10.95) 6. (1.4.951 4. (19.95) 5. (1.10.95) 3.(19.95) 7. (18.95) 3. (15.10.95) 4. (1.10.95) 4.840 5.220 3.597 2.310A 10.120A 589,8 mr 3.044 35.793 950.0 10.500A 102,7 104.0 103,3 103,OA 104.0 100.5 100.0 104.5 % sprem ,02- datum 26.10. 4.9. 30.10. 30.10. 30.10. 30.10. 27.10. 30.10. 30.10. 30.10. 30.10. 26.10. 24.10. 30.10. 25.10. 13.10. 14.9. 27.10. KRATKOROČNI VREDNOSTNI PAPIRJI Blagajniški BS v DEM 60 dnevni (v SIT) )0 dnevni (v SIT) 120 dnevni (v SIT) 94,1 19.4. Tolarski blae. zapisi BS z nakupnim bonom 30.10. 30.10. 30.10. povpraS 3.260 2.500 3.451 2.201 10.300 581.0 3.040 26.200 35.210 950.0 8.900 102,3 102.1 102,0 103,0 103.0 101.1 80,0 104,5 ponudba Max. 4.750 5.300 3.598 2.640 11.500 599.0 3.170 36.500 1.010 10.480 102.9 104.9 101.3 103,5 105.0 103.4 108.0 107,0 3.598 2.310 10.120 603,0 36.160 950,0 10.500 102,7 103.0 Min. 3.595 2.310 10.120 575,0 35.200 950,0 10.500 102,7 103,0 ■str 72 46 101 1.489 3.758 14 11 ■ 2.891 iSB3breznak.bona(U2.95) ielnat.bona(vSn]NBS2 de! naL bona (v SIT) NBS3 Dvodelni prenosljivi bi; IMTS BMD5 BM5 BVT5 BVD5 BV5 BMD6 98,8A 10,OA 4.256 101,4 100,3 100.9 95.9 ,45 99,00- 6,15 6.10. 96.0 10.0 4.210 BS - neta emisija 4.9. 6.10. 96,0 98,9 900,0 4.370 98,8 10,0 4.660 5.436 987 30.10.95 prejšnji d T d% 020727 1.8/1,0/ dy,2u 2,84 30.10.95 prejšnji d T d% 108,04 108,25 -0,21 -0,19 SBI BIO Vse pravil: pridriana (}): COv., kanu. in btgij. zapisi Uanajo v odsLloaiova p ivijniap noniiEop), debiku krtirajo vSTT; div. kotirajo bes pnpismih diedi; fliUni lefaj js iaoGiran ra puikgi tehtane nrihu auline (0) - izkaiaijia div. otijsia; A - aplikaijski tuvjj: bcrcni poaabk k Bo31 Rop*] in jjulal iai jn|)ir a i^icni sliaAi; S - si^mtiram ngLnaip Z - salcau njpv.; * - doaaiu lOsvfcJetna (h-vne ‘Temniti tiapi ” - doti. ‘VKikitisi aniktevtgm-diijn je zridana Obvtsnice z aznidnim odnladlam RS01. mRSU.mCEKPKPmPURGSnVSaievlti^tiiiBSraRreRSALNlKRDAaFMD.MKZ.'inRvBDso dAtvnioi RSOl, RS02, SKBl, B(El; (K ki^on - stailka kupona in datuin ^adlodi k-Hogi; (Ijza kto 19M div. ni bila cam (2Hqiidlo vnitsie dhidanfe; (Sjctevmoe kutirajo trez kupona \iJjuQio 4 ddovne dni pul zptllosljo (4Haipm, ki je zpdd 1.6.95, ni 1x1 bjTlaDui: (5} .Xf Vw 0NESNAŽEN0ST ZRAKA Ljubljana Bežigrad Celje Zagorje Hrastnik Dobovec Mejna imisijska vrednost: Kritična imisijska vrednost: 24.10 povprečna 6.00-7.00 11 2 . 23.10* 24-uma max. uma 20 27 39 209 19 31 350 mikrogramov/m1 700 mikrogramov/m’ PLIMOVANJE Danes: ob 6.12 najvisje 38 cm, ob 12.50 najnižje -26 cm, ob 18.31 najvisje 15 cm. jutri: ob 0.15 najnižje -30 cm, ob 6.50 najvisje 44 cm, ob 13.28 najnižje -37 cm, ob 19.23 naj- c višje 22 cm. TEMPERATURE V GOI 500 m 1000 m 1500 m 2000 m 2500 m 2864 m m J BI0PR0GN0ZA Vremensko obcutlijivi ljudje se bodo hitreje utrudili, bodo potrti in razdražljivi, proti večeru pa se bo tem težavam pridružilo Se slabo počutje, ponoči pa motnje v spanju. -7 °c 10 8 6 2 -1 -3 NAPOVED ZA POMORSTVO Veter v slovenskem Primorju: zjutraj: SE 3 do 6 vozlov popoldne: NW 4 do 8 vozlov V0X POPULI Ako na mrtvih dan dežuje, zamete zima pričakuje. « « « Mraz na vse svete, pomeni lep Martinov dan. JUTRI Bb ES ČEDAI O KRANJSKA GORA 8/2 OVIDEM 0 jy POSTOJNA X/X> o8/6 UMAG GORICA GORICA s- 9/7 O V Sloveniji: Vreme se bo poslabšalo. padavine bodo cez dan zajele vso Slovenijo, meja sneženja se bo spustila pod 1000 m nadmorske višine. Obeti: V petek bo oblačno, občasno bo rahlo snežilo ali deževalo. Pihal bo severovzhodni # Ni.uuilinuillliui.. ■k ¥ M erotična m pisano I , jL':. \ A . . -r ,4 ! : } r -4,,;, , ^ p -■z j#,,# | : . J ,_l , - st’ ’ -,-1 ; s one Tam je svojo manekenko oblekla v dokaj prozorno bluizo (Telefoto AP) Če je bil prejšnji model dokaj erotičen pa so ti trije, namenjeni ppoletju 1996 zelo živopisani (Telefoto AP) ANKARA - Turki se s posatjo iz jezera Van ne šalijo: da bi ugotovili, če res obstaja ali gre za sad ghole domišljije so imenovali parlamentarno komisijo, ki bo morala ugotoviti, kakop je s to zadevo. V jezeru naj bi namreč živele neznane Živali, dolge od 6 do 8 metrov, podobne dinozavrom. Med tistimi, ki so baje videli »pošasti« naj bi bilo tudi nekaj elanov parlamenta. Aga Kan hoče nakit ŽENEVA - Da bi pripričal bivšo ženo, da ne proda nakita, ki ji ga je v letih poroke podaril, je Aga Kan izjavil, da je pripravljen dragocenosti odkupiti za 26 milijard lir. Med nakitom, ki ga nekdanja »begum« hoče prodati je tudi 13, 58 karatni mordi demant, ki sam velja približno 10 milijard lir. Aga Kan noče, da bi družinski nakit razprodali. Svojevrstni pedagoški prijemi MADRID - Njegovi učenci niso bili disciplinirani, zato jih je njihov profesor nagnal bose po 6 km dolgi gorski poti, njega pa so starši učencev prijavili sodišču. Med šolskim izletom so fantje, ki so stari od 13 do 14 let, spili proti njegovi volji in kljub prepovedi steklenico vode. »Ko sem videl, da me niso ubogali, sem pobesnel in sem jih hotel kaznovati, tako, da se bodo spomnili,« je kot opravičilo dejal pedagog. Atmosfera se segreva, a nekoliko bolj počasi VVASMNGTON - Ameriška Agencija za varstvo okolja (EPA) je v 186 straneh poročila, ki ga je sestavilo dvajset priznanih klimatologov ob sodelovanju Mednarodne komisije za podnebne spremembe (IPCC), navedla, da se nadaljuje postopno segrevanje zemeljske atmosfere, a v manjši meri kot so to napovedovali pred leti. EPA in IPCC se tudi strinjata, da je za otoplitev v prvi vrsti kriva človeška dejavnost in da torej morajo vlade poseči, tako da bodo preprečile katastrofo, ki grozi našemu planetu. Kljub temu prepričanju pa so bili izvedenci precej previdni, ker jim je vreme v zadnjem obdobju precej zagodlo in jim postavilo na glavo vsa predvidevanja. Matematični modeli podnebja na našem planetu so namreč prezahtevni tudi za najsodobnejše računalnike, tako da marsikatera napoved izpade kot golo akademsko razglabljanje. Ameriška agencija napoveduje, da se bo konec leta 2100 temperatura na Antarktiki zvišala od 2° do 4° Celzija, izvedenci IPCC iz petindvajsetih držav pa so previdnejši, saj računajo, da se bo temperatura zvišala od 1° do 3,5°. Tako eni kot drugi pa si niso povsem na jasnem glede posledic tega zvišanja temperature. Prvotne katastrofalne napovedi, da se bo gladina oceanov do leta 2100 zvišala za dober meter, so končno opustili. Sedaj trdijo, da se bo gladina zvišala za 45, 72 centimetra. Se več, klimatologi ne izključujejo, da se bodo s zvišanjem temperature povečale tudi snežne padavine na Antarktiki, kar bi lahko izničilo višanje gladine morja. Novi podatki vzbujajo sum, da so trditve o akademskem razglabljanju povsem upravičene. Nekateri celo trdijo, da bo začetnemu zvišanju temperature sledilo ponovno znižanje. Z višjo temperaturo naj bi prišlo do večjega izparevanja, oblaki pa bi omejili tako imenovani pojav tople grede, ki ga povzroča raba trdih in tekočih goriv. Ob tem bi bilo seveda zmotno, če bi se prepustili prepričanju, da bo nas planet sam poskrbel in izničil naše grehe in bi nadaljevali z onesnaževanjem ozračja in s sistematično sečnjo zadnjih pragozdov.