. . >
l t
§ mimmam
Kdo je zares priden, otroci?
Vsi veste, da tisti, ki rad uboga.lTfco= ga ti pa se pravi, spolniti voljo onib,ki imajo pravico nam ukazovati.	/
Koga pa moramo ubogati?
Najprej in pred vsemi drugimi moramo ubogati Boga. Bog je naš Stvarnik.Vse,kar imamo, telo in duša, vse je božji dar.Bog je naš najvišji Gospod, ljudje pa smo' njegovi služabniki. Saj veste,kako je ?ek= la Marija, ko ji je angel Gabrijel ozna= nii, da bo rodila Jezusa^" Glej, dekla sem Gospodova!" Tako bi morali misliti,delati in govoriti vsi» Ce Bog kaj ukaže, moramo ubogati. Vsi poznate zgodb® o stareip Abra= hamu. Gospod katehet so vam jo gotove Se letos povedali v šoli. Bog mu je ukazal, naj _ edinea Izaka Njemu daruje. Nič se ni pomišljal, čeprav se mu je srce trgalo o"b misli, da bo izgubil svojega edinca.
ga moramo torej ubogati najprej in najbolj.	v
Kogp. pa moramo še ubogati ?
-2-
Za Bogom pa moramo ubogati svoje starše in učitelje. Starši doma in učitelji v so= li so božji namestniki« Eog jih je posta = vil, da nas vzgajajo in vodijo. Zato je nepokorščina velika žalitev božjae Kdor ne uboga, ga tepe nadloga!
Ee.kje za deveto goro in deveto & do-	na mogočni skali lep Kristalni
gracL
V tem gradu sta v davja..b.f davx»tii časih živela kralj in kraljica, ki s ca imela prelep« hčerki«?© ftoeguljeico e Bila jo bela kot e. -i. e g, 1 a. cke je i mela Črne ko c y gl je -in njena lička so bila rdeča koč kri.Bila je v voseljS in srečo vsemu gradu;'
Toda jo j i Ko j" bi'J a iSneguiočica stara 12	je dobra kraljics nenadoma umrla
in v grad je prišla mačehi, ki je bila hu= dobra kot noč,, Sovražila je Sneguljčičo in jo preganjala na vsakem koraku, naj = bolj zaradi njeno lepote« Nova kiviljica je bila namreč silno rjl Če m ur na„ V svoji sobi je imela zrcaloes ki zna Io go = voritic Toda, kadar koli je kraljica vpra= šala t
Jz hkirf jpolckov
/
> ■
"Zrcalce{zrcalce po- svetu poglej, katera je lepša od mene,povej?" ji je zrcalce vedno odgovarjalo;
"Prelepi ste ree, o kraljica, a Sneguljeica je lepša lepotica!" To je mačeho tako jezilo, da je skleni= la umoriti Sneguljcico. Poklicala je svo= jega lovca in mu naročila,naj odvede &ne= guijčico v najtemnejši gozd in jo tam umo= rij v dokaz pa'ji prinese njeno srce.
Lovec je res odvedel Sneguljčics» gloho= ko v gozd. Ko pa jo je hotel umoriti, se mu je ubega deklica zasmilila in jo je iz= pustil. Mesto nje je ubil srno, ji vzel srce in ga nesel hudobni mačehi,
Sneguljcica je tavala po gozdu do trde noči. Vsa izmučena in premražena se je vlegla pod kosat krast in zaspala. Tedaj pa je priskakljal k njej zajčeks nato Še veverica, lisica, caplja in celo striček medved. Po legi. i so se okrog Snegulj c i co mi
sonce in jo zbudile- Kako se je pa Snsgul jč.ica razveselila, ko je*.zagledala v bližini lično hi= šico - domek palčkov» Stekla je h kočici. Ker so bila vrata za= klen^e^pa in ni bilo nikogar doma, je zj.ezla Sar skozi okno v sobico, Ifa mizici je bilo že pripravlje = no kosila za palčke»Sneguljčica je,bila zelo lačna, zato vzame z vsakega krožnika malo jedi,spije par požirkov vinčka, nato pa se vleže v eno izmed posteljic in sladko zaspi». .
Opoldne pridejo palčki z dela. Nemalo se začudijo, ko uzro Snegi.Ujčic».iDe= klica jim vso nove, kako mora "fee=
žati pred je hotela smili ubo kar pri n,j
hudobno mačeho j ki jo umoriti„PalČkom se za= iica in jo povabijo¡naj "".h ostane za gospodinj9, -kanSnegul jčica z veseljem sprejme.
A hudobna mačeha je po zrcal« cu kmalu zvedela,da Sneguljčica živi„Začela je zopet kovati n& = črte, kžiko bi jo ugonobila*Najprej poslala začaran glavnikrnato začaran pas, a palčki so jo vedno rešili.Nazaonje pa pride mačeha sama kot heračica k Siiegaljči= ci in ji ponudi prelepo jabolko-A komaj u=
grizne deklica jabolko, se že mrtva Zgrudi na tla-grižijaj ji je ob= tičal v grlu»
Zaman so ubogi palčki jokali in žalovali. Sne = guljčlce niso mogli več priklicati v živ1j enj e«
Prav tedaj pa je prišel k palčkom na obisk kraljevič iz sosednje dežele.Ko vidi SneguljčicOj jo hoče imeti za vsako ceno, Čeprav je mrtva. Palčki mu jo res podarijo.
Ko pa jo služabniki neso, se edengpo takne in pri padcu zdrkne grižljaj Snegulj-čici iz grla in zopet je oživela.
To je bilo veselja! Kraljevič jo je ed= peljal v sv©je kraljestvo in povabil^vse palčke na svatbo. Pa tudi hudobno mačeho so povabili. Plesati je morala tako dolgo, dokler se hi mrtva zgrudila na tla.
Zida drobna mravlja Dolgo pot nastopi varno si mravljišče,ste pedi cd doma dan na dan ukvarja z blagom obložena se za blagor hiše. spet domov priroma.
'"■Največja sreča in-največje bogastvo je biti reven in siromašen v svojih že= Ijah," pravi sv. Miklavž.
Bogu krasti čas je ena najbolj žalost« nih Človeških zaposlitev.
MRAVLJA
Simon Jenko
.C
Fh Božih j:
j^ff&m
"v
psi®
KBOtiPIECSK NAJEŠ "SHSOO".
j^mpircek jo je mahal po širni prismodalski deže= li.če ga je kdo "vprašal, kam se mu tako mudi, mu je junaško povedal^ da mora najti prerokovan3.li šest koš v sreče.lohro ve, dacakajo nanj, a kje?rtMor= da veste vi zarje?"je
spraševal.Prismodalci pa so mu cdkimavali in mu bili strašansko nevoščljivi.
Pa je zagledal Krompirček nekega dne RibniČana, ki je krepko koračil po cesti. Glej, glejiPa ravno sest košev drugega v drugem je nosil na hrbtu«
"Sest košev i" je zažvižgal kratkohlač= nikc "Pa menda niso te koši moje sreče?" In stopil je h krošnjarju ter ga pacukal za rokav- "Hej,uČka, kam pa greste?"
"I kam. Po svetu. Suho robo prodajam.Ti koši vse moje bogastvo in vsa moja sre= Ča," je po ribniške zavil mož.
Erompirčka je kar vznak vrgla. Saj se mu je zdele, da je s temi koši v zvezi sreča.
"Pa ste prepričani, da je ta sreča va= ša?" je vprašal nezaupno.
Pabničan se je širok® zasmej al:"Ali si prismojen ali pa neunen, žvirca mala? Kaj re bom vedel, saj sem jih sam delala Lepe denarce bom dobil za ksše.
srečo meni, očka! Tu je denar. "BibniČaj* pa spet v smeh, da sg se visoko naloženi keši sumljivo gugali na lev© in de-SruL naprej in nazaj - Saj bi moral imeti Krompirček najmanj sto grosev, Če bi si hotel kupiti "srečo'1.
Pa sta se končno le dogovorila.:" Fant jaaj postane kre>Šnjar jev nosac, pa mu bo odstopil zadnji koš.
"Bolje en koš sreče kot nič," se je-popraskal za ušesom Krompirček in se ed veselja, da je rešil vsaj enega , zjokal...
Mno^o zemlje je pretlačil Krompirček in se potil po svetu z Eibnicanovo kros= njo. Ko pa sta končno prodala vseh pet košev, jo je z zadnjim srečen mahnil pro= ti domu.	;
Speluza je kriknila od presenečena, sinček Krompirček pa je vrgsl p raz oh koš z rame in objel svojo mamico. "Pet sreče mi je ušlo, enega sem pa le srečne/ prinesel domov. Juhuhul..."
(Dalje prih^J
Tika, tsdca, tika, kakor klepetulja stara miga venomer z jezičkom stenska ura in nas karaš
#uf£;J ti^U^ šest je,drdrdr... VvffeP: ^i^hej, pokonci, vi zaspanci! MiJSV ,„ ^	Zajtrk še kadi sej skledi
J mleko in koruzni Žgancio
Ura ®sem je0.0ze šolski zvonec je zapel. Kdor vc šole zanemarjal, ta nikdar ne bo vesel,
Tiltiu ; taka, tika, dan za dnem priganja nas in zlata mlada leta tja v preteklost nam odganja,
L

razcvel® pomladno jutro, so se vsuli otroci iz šole.Veseli so tekli in pripovedovali :nKi pouka. Učiteljic a je bslm."
Vrnili so se drugI dan in zve deli:"Gospodična leži in zdravnik je bil pri. njej <,-'
V	soboto pcnoci s© gospodično Francko, prevideli«
V	nedeljo so se šolarji že naveličali prostih dni. V mali gorski vpsici pa so govorili samo o gcspodič:&l iu njeni bo= lesni, o njenem življenju in njeni smrti. Ženske so se skrbi*.® zavzele zanjo. Okrog šole, ki leži lučaj daleč samoti, "s® hoclile^po prstih in se šepeta.je pogovar = jaler. Še v kosa, ki je sedel vrh smreke in glasno žvižgal svojo pesem, je vrgla Dobravska kos prsti, da je glasno zabav= ljajoč odletel« Ko so hodile povpraševat po zdravju gospodične Francke, ni nobena ni= koli prišla praznih rok. Francka pa je od= klanjala vse, le mrzle vede ne. Na okn® se je stegnila tu in taa
plliffia ■ ' . - ||
troška roka in položi= 'r^^S , la nanj šopek šmarnic. i Vse je stikalo za	^m*' f
cvetjem in tekmovalo,	v—1 -g® ¡\
kdo ima gospodično
-10-
rajši. Gospodična se je nasmehnila otrc-= Ški vdanosti,
Pa je gospodična Francka navzlic vsemu že v nedeljo umrla.
Dve noči so pletla dekleta vence. Kaj = hoij postavni fantje so jo nesli. Otroci pa so obsuli njen groh s šmarnicami in potočili zanjo marsikatero grenko solzo.
"Kako mehka sr»a hi jejo ped trdo skor= jo ljudem v tem gorskem zatišju," je kel tujec,ki je tistega dne prišel mimo.
Janez Jalen,
Tvoja duša, ljubo dete, bodi kakor lop oltar, nanj polagaj misli svete, grešnih misli pa nikdar.
7ošcenico v belem krogu na oltarju plamene, želje,dvigajoče k "-ogu, v prsih tvojih naj gare J
A ljubezen do Očeta, ki prebiva vrh neba, ta nad vse ti bodi sveta, bodi — večna luč srca»
Anton Medved.
-11-
Violi lepega vedenja
ŠOLA S3 USTANOVI.
Urbanček in BontonČek sta prav dobre volje pri= šla is šole. Urbanček je hodil v šesti razred, Bon= toncek v drugega.
Bontonček se je tele po= poldne sukal okoli mami©e in ji razkladal, kako je bilo v šoli. "Veš, mamiea, letos imamo novo učiteljic® gospodično Marico Galetovo. To je zlata duša, tako je dobra in nič se ne jezi in palice sploh nima. Jaz aem bil že vprašan in pes= mico sen moral zapeti, 2a« pel sem kar".KovaČ je prižgal ttbak".- To so se mi smejalll -joj , glavno bi pa skoraj pozabil, V nedelja popoldne bomo ime= li tudi šolo, pa ne navadiio, ampak — Cr,= banček, kako se ji že pravi?" ¿ela le= pega vodenja!" "kako?" se je zavzela mamic a»
"Gospodična Galetova", razlaga Urban« ček j	je ponudila, da bo vsako nedelja
po veČernicah zbira.] a otroke na šolskem Vj?ty in jih učila j kako se morajo obnašaj ti na cesti? v cerkvi, za miz&s .kako je treba pozdravljati, kako paziti na snago na sebi in okrog sete in podobno» Vsak kdor h«) Če s se lahko v ruše v to Šolo- Mantis ca, ali bi se smela tudi midva z Boutonekom vpisati ?"
nTo vama pa prav rada d®volim. Le poj=
-12-
dita, da se bosta tudi vidva naučila le = pega vedenja»"
Eontonček je kar poskočil od veselja, ne toliko zaradi šole, ampak veliko "bolj zate, da bo ob nedeljah, popoldne lahko malo smuknil od doma.
Ej, otroci, ali bi hoteli tudi vi z UrbanČkom in BontenČkom v šolo lepega vedenja? Vsi, ki imate dobro voljo, kaj lepega in koristnega se naučiti za življenje, le pridno segajte ^"Begunski mladini" in marljiv® zasledujte vsak te= den, kaj vse sta se Urbanček in Eontcn= ček naučila v tej šoli«,
vmmm
ISKRENA ZAHVALA. Naši mali se najpri = srcneje zahvaljujejo požrtvovalnemu no= gometnemu moštvu iz taborišča v Lienzu za velikodušno darila	¡3 kot izkupi=
ček od nedeljske nogometne tekme.Prisrčni: "Beg plačaj I"
PRAVLJIČNO IGRICO"SNEGUIJČICO " bodo priredili otroci iz begunskega taborišča v Lienzu v petek, soboto in ponedeljek 25.,24. in 25» n®vembra.Prireditev za vs© taboriško mladino "toe	^b 5n pop&l»
dne.
SVETI MIKLAVŽ iz prelepih nebes že radovedno poizveduje, kateri otroci iz našega taborišča co kaj pridni. Tudi parkelj se zanima, koliko leskovk bo ti*eba urezati. Pripravite se J