Jera 
MARUŠIČ 
KAKO NAJ PESNIKI GOVORIJO 
O BOGOVIH. 
Platon, Država II 377e6-378al 
Izvleček 
V ugotavljanju, kakšna pesniška dela bi 
bila primerna za vzgojo v pravičnem poli-
tičnem redu, ki je zasnovan v Platonovi 
Državi, je na Hezioda naslovljena kritika, 
da v zgodbi o Uranu in Kronosu »ni govo-
ril neresnice lep6«. Namen prispevkaje 
pojasniti to nenavadno kritiko in jo umes-
titi v širši okvir Platonovega odnosa do 
pesnikov. 
Abstract 
In Plato's Republic, Socrates and his inter-
locutors undertake the task oflaying down 
a model of a just s tate, and soon turn to 
discussing what kind of poetry would be 
suitable for its system of education. The 
article aims to elucidate the unusual criti-
cism directed at Hesiod in the course of 
this discussion, i.e. that telling the story of 
Uranus and Cronus, the poet "did not 
speak falsely well", and consider it in the 
wider context of Plato's attitude towards 
poets. 
V 2. knjigi Platonove Države Sokrat naslovi na Hezioda kritiko, da ta pesnik, 
ko je pripovedoval o dejanjih bogov Urana in Kronosa, »ni govoril 
neresnice lepo«: ou xix'A.wc; b.!;sucm:rn. V pričujočem sestavku bomo poskušali 
pojasniti to nenavadno kritiko; predno pa se je lotimo podrobneje, 
poglejmo, kako dela Hezioda in drugih pesnikov sploh postanejo predmet 
Sokratove obravnave. 
Dela pesnikov so v obširni razpravi, ki jo Sokrat vodi z Glavkonom in 
Adejmantom, obravnavana z vzgojnega vidika. V snovanju pravičnega 
političnega reda - podjetje, v katerega se sogovorniki podajo z namenom, 
da bi spoznali, kajje pravičnost-,je namreč pesnikom dodeljena vloga pri 
vzgajanju bodočih čuvarjev tega reda; v njihovi najmlajši dobi, naj bi stik 
z deli pesnikov prispeval k izoblikovanju plemenitega, tj. hrabrega in hkrati 
blagega in spoštljivega značaja, kakršnega bo zahtevala njihova poznejša 
vloga. Vprašanje, ki se tako izpostavi, je, kakšna pesniška dela, tako po 
vsebini kot po načinu govora, bi bila za to nalogo ustrezna. Od obstoječih 
pesniških del, že uvodoma zatrdi Sokrat, bi jih morali večino zavreči; kot 
se bo izkazalo, se ta namreč ne podrejajo načelom pesnjenja, kijih bodo 
sogovorniki v teku razprave predpisali pesnikom zamišljenega političnega 
sistema. Dela, ki so prva podvržena kritiki, so tista, s katerimi pridejo 
122 Keria VI - 2 " 2004 
otroci naprej v stik: miti, zgodbe ([Lu.Sot). Kot je predpostavljeno, mlado 
poslušalstvo ob seznanjenju z zgodbo hkrati sprejema tudi določena 
stališča, mnenja (oo;at), ki jih ta, posredno, izraža. Ta stališča, smatra 
Sokrat, so najpogosteje nasprotna tistim, ki bi jih gojenci, ko odrastejo v 
čuvarje države, morali imeti. Eni od teh zgodb, spesnjeni s strani Hezioda, 
pa Sokrat nameni naslednjo kritiko: 
Ilp&>'rnv fLEV, [ ... ], -co fLEyw-cov xat m:pt -cwv [J.zyLcnwv Y>zuooi; 6 
dnwv ou xaAwi; S~ZUO'IXTO wi; Oupccv6i; 'CZ ~py&cra-co & cp"Y)O't opčfocct 
IXUTOV' HcrLoooi;, o 'CZ a.0 Kp6voi; wi; STtfLWp~cra-co au-c6v. 
»Najprej, <bomo rekli,> [„.] tisti, kije izrekel največjo neresnico o 
največjih <bogovih>, ni govoril neresnice lepo, kako da je Uran storil 
stvari, za katere Heziod pravi, dajihje, in kaj daje potem storil Kronos, 
kako da se mu je maščeval.« 1 (377e6-378al) 
Sokrat torej očita Heziodu, da v zgodbi o dveh bogovih »ni govoril 
neresnice lep6«. Heziodovo govorjenje Sokrat smatra za neresnično, tj. 
za Y>c:Uoecr.&at, vendar pa to ni predmet njegove kritike, kot bi morda 
lahko pričakovali. Kritika, nasprotno, leti 'le' na 'nelepost' Heziodovega 
neresničnega govorjenja: to, neresnično govorjenje, bi bilo za Sokrata 
očitno sprejemljivo, v kolikor bi bilo lepo.2 
1 Sledim Adamu ( 1902, str. 112), ki tolmači izraz -rwv µeyLcr-rwv kot nanašajoč se na 
bogove, omenjene malo prej. Veznik wi; v obeh primerih berem kot soznačen s o-rt., 
tj. uvajajoč predmetni odvisnik, in ne kot načinovni veznik soznačen s onwi;. Contra 
Jowett in Campbell (1894, str. 98), ki bereta drugi&>:; kot 'in what way'. 
2 O teh in podobnih vprašanjih so razpravljali Annas, Moravcsik, Ferrari, Page, Gill, 
Janaway, Halliwell, Burnyeat, Murray, Rowe in Biittner (gl. navedeno literaturo 
spodaj). Ti avtorji povečini razlagajo Sokratovo kritiko kot etično, tj. kot kritiko, ki 
ne leti na neresničnost zgodbe, ampak na njeno moralno neprimernost; tako npr. 
Bosanquet (1895, str. 89-90) Adam (1902, str. 112), Ferrari (1989, str. 113), Halliwell 
(1997, str. 319-320) in Murray (1999, str. 252): »the objection to a myth such as this 
is not that it is untrue in terms of factual accuracy, but that it would set the wrong 
ethical example«. Sama se pridružujem drugačnemu stališču, ki ga zagovarjajo 
Moravcsik (1986, str. 39-41), ki mu izrecno slediJanaway (1995, str. 89-91), in Biittner 
(2000, str. 146-147), namreč stališču, daje predmet Sokratove kritike prvenstveno 
neresnična upodobitev božje narave; kot tako, lahko Sokratovo kritiko označimo za 
ontološko. Slednji avtorji pa ne obravnavajo podrobneje Sokratove kritike 'ou xixf.wi; 
e~eucrix-ro' oz. njene utemeljitve v razpravi. Kot bom poskušala pokazati, kritika sloni 
na razlikovanju med dvema vrstama vedenja o božjem in je torej epistemološko 
utemeljena. Končno, Page (1991, str. 9-10), ki meni, da Sokratova kritika leti na 
Heziodovo razkrivanje »nehumanosti kozmosa«, v katero naj bi verjel tudi sam Sokrat, 
se s svojo interpretacijo postavlja nasproti Platonovim temeljnim teološkim in 
kozmološkim stališčem, ki so zastopani v tem in v drugih njegovih dialogih, najbolj 
izrazito v Timaju. 
Jera MARUŠIČ: Kako naj pesniki govorijo o bogovih. Platon, Država II 377e6-378al 123 
Da bi razumeli to Sokratovo kritiko, jo bomo obravnavali v dveh 
korakih: najprej bomo poskušali pojasniti, kaj v Heziodovem primeru 
pomeni, 'govoriti neresnico' (v nasprotju z govorjenjem resnice oz. 
resničnim govorjenjem), in nato, kaj pomeni 'ne govoriti neresnice lepo' 
(v nasprotju z lepim govorjenjem neresnice). 
Zgodba o Uranu in Kronosu, na katero se Sokratova kritika nanaša, 
je iz Heziodove TeogoniJe, vendar se Sokrat v podajanju zgodbe izogne 
izrecnim opisom dejanj, ki jih v njej storita ta dva bogova; zdi se, da to 
stori namerno, saj, kot pripomni malo pozneje, bi bilo o tovrstnih dejanjih, 
celo, če bi jih bogovi res storili, najbolje molčati. Na katera dejanja torej 
meri Sokrat? V Teogoniji pravi Heziod o Uranu, daje sovražil svoje otroke, 
spočete v združenju z Gej o, in da jih je skrival v Gejinih globinah ( Theog. 
154-159), o Kronosu pa, da je, kot eden izmed Gejinih sinov, kastriral 
svojega očeta Urana, in daje tako storil, po navodilih matere Geje, da bi 
se mu maščeval za njegova dejanja ( Theog. 159-182). 
Kot rečeno, smatra Sokrat Heziodovo zgodbo za neresnično vrsto 
govorjenja. Vendar pa Sokrat še zdaleč ne označi za neresnično govorjenje 
le to, Heziodovo zgodbo. Nasprotno, že v začetku razprave o 'muzični' 
(µ.oucrix-Yj) vzgoji v pogovoru zAdejmantom opredeli zgodbe kot neresnično 
vrsto govora: 
Moucrix:fjc; o', dnov, n-\h:t:c; Myouc;, ~ ou; 
"Eywys:. 
A6ywv os Ovt„t"OV dooc;, 't"O µ.sv cXA"tJ&zc;, ~s:uooc; o' hs:pov; 
Ne1L 
Tio:tOs:u-rfov o' tv &µ.cpo-rzpotc;, rcp6-rs:pov o' tv -rot'.c; ~EUOfotv; 
Ou µ.o:v&ct.vw, E:cp"t), m-:lc; Mys:ic;. 
Ou µ.o:v&ct.vs:ic;, ~v o' tyw, on rcpw-rov -rot:c; rco:ioLotc; µ.u&ouc; 
Myoµ.s:v; 't"OU't"O M 7t0U wc; 't"O OAOV drcs:t:v ~s:uooc;, EVL os 
x.o:t &:A"tJ&-fi. 
»'Besedila', sem rekel, 'postavljaš kot del muzične vzgoje, ali ne?' 
'Jaz jih.' 
'Besedil pa je dveh vrst, ena resnična, druga neresnična.' 
'Da.' 
'Treba pa je vzgajati v obojih, ampak najprej v tistih neresničnih?' 
'Ne razumem',je rekel, 'kako to misliš.' 
'Ali ne razumeš', sem rekel, 'da otrokom najprej pravimo zgodbe? 
To pa je, na splošno rečeno, neresnično, notri pa so tudi resnične stvari'.« 
(376e9-377a6) 
Pesniki torej, v kolikor pripovedujejo zgodbe, govorijo neresnično, 
124 Keria VI- 2 • 2004 
vendar spet ne v celoti tako, saj, kot je zatrjeno, govorijo do neke mere in 
na nek način tudi resnično. Neresnično govorjenje pesnikov sestoji iz 
pripovedovanja zgodb, opišemo ga lahko torej kot izmišljanje: neresnične 
stvari, ki jih govorijo pripovedovalci zgodb, so stvari, ki so izmišljene, 
torej take, ki se v resnici niso zgodile. 
Sokrat pa smatra pripovedovanje zgodb otrokom, kljub temu, da je 
to vrsta neresničnega govorjenja, za primeren način njihove vzgoje. V 
čem pa vidi upravičenost tovrstnega neresničnega govorjenja? 
Zaradi še ne zadosti razvitega otrokovega razumevanja, mu stališč 
(mnenj), ki naj bijih sprejel, ni mogoče podati z neko (razumsko) razlago, 
z nekim logos-om, kot bi jo lahko odraslemu poslušalcu. Očitno pa je to 
mogoče doseči z zgodbo, ki takšna stališča, na posreden način, izraža in 
sporoča. Tako zgodbe o spopadih enih bogov z drugimi mladega poslušalca 
vodijo k prepričanju, daje lahkomiselno netenje sovraštva sprejemljivo in 
ne »skrajno sramotno« početje, medtem ko bi stališče, »da noben državljan 
nikoli ni bil v sovraštvu z drugim, in da to [takšno sovraštvo] tudi ni 
spoštljivo«, sporočale temu ustrezne in s strani razpravljalcev zaželene 
zgodbe (378b8-d2). 
Sokratovo opažanje, da so v zgodbah tudi resnične stvari, se zdi, se 
nanaša prav na takšna stališča, ki jih zgodbe izrekajo in ki so lahko resnična, 
kljub temu, da so tista, ki izhajajo iz obravnavanih zgodb, ocenjena kot 
neresnična. Čeprav ni o »resničnih stvareh« v zgodbah izrečenega nič več, 
je mogoče sklepati, da resnica, ki jo zgodba lahko vsebuje, ne bo 
dejstvenega (npr. zgodovinskega) 3, pač pa moralnega, ali verskega značaja. 
V zamišljeno vzgojno shemo so namreč zgodbe vključene prav z namenom, 
da bi ob njih gojenci razvili ustrezen nravni značaj, to vlogo pa lahko 
odigrajo prav kot 'nosilci' moralnih in verskih prepričanj.4 
Iz teh razlogov se torej pripovedovanje zgodb smatra za sprejemljivo 
in z vzgojnega vidika povsem ustrezno vrsto neresničnega govora. 
Zdaj pa se vrnimo k Heziodovi zgodbi o Uranu in Kronosu. Ta spada 
med zgodbe, v katerih nastopajo bogovi - v Heziodovem primeru sta to 
Uran in Kronos -tj., zgodbe, ki pripovedujejo, kaj so bogovi storili, oziroma 
kaj se jim je pripetilo. 
Dejanja bogov pa so tema, predmet govora, posebne vrste. Razlog za 
to, da se o teh dejanjih pripovedujejo zgodbe, in da se torej o njih »govori 
neresnično«, ni le mlado poslušalstvo, na kateregaje ta govor naslovljen, 
pač pa obstaja za to še nek bolj temeljen razlog. Tega Sokrat izpostavi 
malo pozneje: »ni vedenja, kakšna je resnica o davnih stvareh«, tj. o stvareh, 
ki zadevajo bogove, za katere se smatra, da so se zgodile v davni preteklosti. 5 
3 ContraAdam, 1902, str. 110. 
4 Kot ugotavlja Murray, 1996, str. 135. 
5 TL OE o~ 't'O EV "C'Ol<; A6yoi<; [lj!euoo<;]; 7tO"C'e xrxL -ri;> xp~criµov, wcr-re µ~ &~wv 
Jera MARUŠIČ: Kako naj pesniki govorijo o bogovih. Platon, Država II 377e6-378al 125 
Dejanja bogov so zato izven domene človekovega vedenja. Zaradi 
pomanjkanja tega, tako rekoč zgodovinskega vedenja o tem, kaj so bogovi 
storili, pa sije mogoče njihova dejanja le zmišljevati, in to je: praviti zgodbe 
in tako govoriti neresnično. Tudi Heziod, ko je govoril o tem, kaj so bogovi 
storili, ni mogel narediti nič drugače; katerakoli druga dejanja bi pripisal 
bogovom, bi si jih moral izmisliti, in torej govoriti neresnično. 6 
Ko gre za dejanja bogov, potemtakem pripovedovanje zgodb, in torej 
neresnično govorjenje, ni le vzgojno ustrezen način govorjenja mlademu 
poslušalstvu (kar velja tudi za druge teme), ampak je pravzaprav edino 
možno govorjenje o teh dejanjih, saj zaradi nujne nevednosti ni mogoče 
govoriti resnično o njih. Vendar pa je Heziodovo neresnično govorjenje o 
tem, kaj sta storila Uran in Kronos, označeno kot nelepo: na kaj se torej 
nanaša kritika ou x.a:Awc:;? 
Še preden Sokrat kritiko naslovi na Hezioda, pojasni, da »nekdo ne 
govori neresnice lepo« takrat, 
[o}rnv dx.6:~'-0 ne; x.ax.wc; [oucrLav] -r(\i My<f, nc:pt &c:wv -rc: x.at 
•1pwwv ofoL dcrl v, wcrnc:p ypacpd>c:; µ:l)OEV eoLx.6-ra yp6:cpwv oic:; &v oµoLa 
~OUA"f)&rj yp6:~al. 
»[k]adar nekdo v govoru slabo upodobi, kakšni so bogovi injunaki, 
tako kot slikar, ki nariše stvari, ki nikakor niso podobne tistim, ki jih je 
hotel narisati kot slične.« (377el-3) 
V kakšnem smislu torej je Heziod slabo upodobil bogove v svoji 
zgodbi? Heziod v njej pravi, daje Uran storil taka in taka dejanja, in daje 
potem Kronos, iz maščevanja, storil druga; dejanja, kijih Sokrat pozneje 
d VO:t µLcrouc;; iipD ou 7tp6c; -ri:: -rove; 7tOAi::µLouc; xo:L -rwv XO:Aouµzvwv <pLAwV' o-ro:v 
Ota µo:vLo:v ~ nvo: &vor.o:v xo:x6v n E7ttXEtpwcrtv 7tpch-ri::tv, -r6-ri:: &7to-rpo7t-Yjc; 
~VEXO: lile; <p&pµo:xov xp~crtµov yLyvi::-ro:t; xo:L EV o:tc; vuvo~ iMyoµi::v -ro:'i:c; 
µu-&of.oyLo:tc;, Ota -ro µ~ dozvo:t 07tlJ -r&:/..'1)-&E:c; exi::t 7tEpL -rwv 7tO:AO:tWV, &cpoµotoiJv-ri::c; 
-rc\) aA'l)-SEt 'C'O ljii::iJooc; O-rt µaf..tCJ'C'O:, o{J-rw XP~CJtµov 7tOtoiJµi::v; 
»In [neresnica] v govoru? Kdaj in za koga je koristna, tako da ne zasluži sovraštva? Ali 
ne napram sovražnikom, pa tudi med tako imenovanimi prijatelji, v primeru, ko 
zaradi norosti ali neumnosti poskušajo storiti kaj zlega; takrat postane koristna za 
preprečevanje zla, kot zdravilo? In v pripovedovanju zgodb, o katerem smo ravno 
govorili, ker ni vedenja, kakšna je resnica o davnih stvareh, ko neresnično kar najbolj 
priličimo resničnemu in ga tako naredimo koristno?« (382c6-382d3) 
6 Pomembno je opozoriti, da ostanejo »davne stvari«, o katerih pripovedujejo zgodbe, 
popolnoma nedoločene. Ko Sokrat zagovarja stališče človekove nevednosti o njih, 
ne postavlja v dvom nujno le dejanj, ki so pripisana bogovom, temveč morda tudi 
obstoj teh bogov samih, o katerih govorijo pesniki. Prim. Ti. 40d-4la in Lg. I 886b-d, 
kjer so kozmogonije in genealogije bogov, kijih pripovedujejo pesniki, ocenjene kot 
le malo ali sploh ne verodostojne. 
126 Keria VI - 2 "2004 
označi kot do skrajnosti nepravična. V tem, ko jih pripiše tema dvema 
bogovoma, pa Heziod posredno sporoča, da so bogovi zmožni nepravičnih 
dejanj, in torej, da so zmožni zla. 
Kot že rečeno, so dejanja bogov, tj„ kar so bogovi storili, postavljena 
v tisto preteklost, ki ni v domeni človekovega vedenja; v nasprotju s tem pa 
narava bogov, tj„ kakšni so bogovi, iz Sokratovega stališča ni več izven te 
domene. Božja narava je predmet drugačne vrste vedenja, vedenja, ki ga 
lahko označimo kot teoretsko in ki je, kot izhaja iz Sokratovega 
utemeljevanja, do določene mere dostopno človeku. Kaj torej vemo o 
botji naravi? Temeljna teza, ki jo Sokrat uvede v razpravo pozneje je, da 
je bog (6 -&de;) dober, in pokaže, da kot tak ne more biti vzrok zla: 
Oux.ouv &:yot&oc; o ye &eoc; Tc\i ovn TE x.otl AEX.TEoV OUTW; 
TL µ~v; 
'A'AM. µ~v ouMv ye Twv &:yot&wv ~Aot~ep6v· ~ y&p; 
Ou µoL oox.et: . 
.,. Ap' o15v o µ~ ~Aot~epov ~AartTEL; 
Ouootµwc;. 
,, o os µ~ ~AcXTtTEL x.otx.6v n TtOLEt; 
ouos TOUTo. 
,, o OE ye µ'f)OSV X.otX.OV 7tOLEt ouo' &v n voc; er 'f) X.otX.OU othrnv; 
nwc; y&p; 
n M; WCflEALµov TO &:yot&6v; 
NotL 
A'l nov &pot dmpotyLotc;; 
Notl. 
Oux. &pot TtcXVTWV ye ot'l nov TO &:yot&6v' &:f.f.a TWV µsv e15 ex6nwv 
ott nov, Twv os x.otx.wv &:vott nov. 
»'Ali ni bog v resnici dober inje treba o njem tako govoriti?' 
'Seveda.' 
'A gotovo nobena od dobrih stvari ni škodljiva; ali pač?' 
'Meni se ne zdi.' 
'Ali torej, kar ni škodljivo, škodi?' 
'Nikdar.' 
'In kar ne škodi, dela kaj zlega?' 
'To tudi ne.' 
'Kar pa ne dela nič zlega, ne more niti biti vzrok česa zlega?' 
'Kako bi tudi lahko bilo?' 
'Kaj pa to: je, kar je dobro, koristno? 
'Da.' 
'Inje torej vzrok dobrobiti?' 
Jera MARUŠIČ: Kako naj pesniki govorijo o bogovih. Platon, Država II 377e6-378al 127 
'Da.' 
'Kar je dobro, torej ne more biti vzrok vsem stvarem, ampak je vzrok 
stvarem, ki so v dobrem stanju, zlem stvarem pa ni vzrok.'« (379bl-16) 
Zanimivo, da Sokrat v gornjem sklepanju niti ne imenuje določenega 
boga niti ne govori v množini o bogovih, ampak govori o bogu. Ali je o 
S-c:6~ občno ime, ki se nanaša na kateregakoli boga kot takega, ali pa ime 
edinega boga, ki je, ostane nedoločeno, in morda ne po naključju. 
Kakorkoli že, ker se razprava ukvarja z naravo božjega in ne z vprašanjem 
rijegove edinosti ali mnogoterosti, to vprašanje nanjo ne vpliva. 
Iz teze, da je bog dober, in iz teze, da, kar je dobro, ne more biti 
vzrok zlem stvarem, ampak le dobrim, torej Sokrat dokazuje, da bog ne 
more biti vzrok zla, ampak le dobrega. V Heziodovi zgodbi pa Uran in 
Kronos storita skrajno krivična, in torej zla dejanja; ko Heziod pripoveduje 
o teh dejanjih, posredno trdi, da je božja narava zmožna zla. Heziod 
upodablja bogove takšne, kot v resnici niso, in tako govori neresnično o 
božji naravi. 
Očitno je, da iz vedenja, daje božja narava dobra, ni mogoče zaključiti, 
kaj so bogovi storili, tj. ni mogoče pridobiti nobenega pozitivnega 
zgodovinskega vedenja o njih. Pač pa je na osnovi tega, teroretskega vedenja 
mogoče zaključiti, kajje možno, da so bogovi storili, namreč dobra dejanja, 
in kaj ni možno, da so storili, namreč zla dejanja. In zato, iz Sokratovega 
stališča, tudi če pesniki, in ljudje nasploh, nimajo nobenega pozitivnega 
zgodovinskega vedenja o bogovih, to ne upravičuje kakršnegakoli 
neresničnega govorjenja o tem, kaj so storili. To neresnično govorjenje je 
lepo, če pesnik, posredno, govori resnično o njihovi naravi, torej če jim 
pripiše takšna dejanja, ki bi jih v resnici lahko storili. Če pa pesnik, 
nasprotno, bogovom pripiše dejanja, kijih ti ne bi bili zmožni storiti, kot 
je to naredil Heziod, govori neresnično ne le o tem, kaj so bogovi storili, 
ampak tudi o ajihovi naravi; pesnikovo neresnično govorjenje v tem 
primeru ni lepo. 
Takšne, 'nelepe' zgodbe o bogovih seveda nimajo mesta v političnem 
redu, zasnovanem v razpravi. Vloga vzgojiteljev, ki je pesnikom v tem 
redu dodeljena, od njih zahteva, da o bogovih pripovedujejo tiste druge, 
'lepe' zgodbe. 
Kot smatrajo razpravljalci, pa z vzgojnega vidika ni potrebno poseči v 
govor pesnikov le, ko so predmet tega bogovi, marveč tudi, ko so to heroji 
in ljudje; hkrati pa je potrebno določiti tudi način njihovega govora. 7 Ob 
početju Sokrata in njegovih sogovornikov se velja zato ob zaključku vprašati, 
7 Npr. kdaj naj uporabljajo pripovedni in kdaj dramski način, in dalje, v kakšnem 
ritmu in harmoniji naj bodo pesnitve. To je predmet poznejše razprave (prim. R. III 
392c6-400e4). 
128 Keria VI - 2 • 2004 
zakaj o tem, kaj in kako naj pesniki govorijo, v zamišljeni državi odločajo 
ti njeni idejni tvorci, ne pa pesniki sami? Kako je upravičen odvzem te 
njihove avtonomnosti? 
Kot je predpostavljeno, pesniška dela, najsi pripovedujejo o bogovih, 
herojih ali ljudeh, govorijo, največkrat posredno, tudi o tem, kakšna je 
božja narava, kajje pravično ali hrabro, kajje dobro za človeka in človeško 
skupnost. Na ta način pa pesniki, s predmetom svojega govora, vstopajo v 
polje političnega. 
Politično delovanje, kot je pojmovano v Platonovih dialogih, je tisto 
delovanje, ki si prizadeva za dobrobit državljanov, tj. ljudi kot članov 
skupnosti. Prizadevanje k tej dobrobiti, če naj bo uspešno, pa mora izhajati 
iz ustreznega vedenja, to pa je, najsplošneje rečeno, vedenje prav o tem, 
kajje dobro za človeka in za človeško skupnost. Kot je večkrat poudarjeno, 
ne le v zvezi s pesniki, ampak tudi z retoriki, sofisti in s Platonu sodobnimi 
politiki, je brez tega vedenja delovanje na političnem področju lahko ne 
le neuspešno, ampak za to skupnost skrajno škodljivo in nevarno početje. 
V zamišljeni politični skupnosti, ki je s strani razpravljalcev v Drž.avi 
zasnovana tako, da bi v največji meri dosegla dobrobit vseh svojih članov, 
morajo biti zato tudi pesniki, v kolikor politično delujejo - v kolikor je 
predmet njihovega govora 'političnega' značaja-, podvrženi vodstvu in 
nadzoru tistih, ki to vedenje -vsaj v določeni meri - imajo. V domeni tako 
vodenih in nadzorovanih pesnikov pa ostane pesnjenje, pripovedovanje 
zgodb, kot način vzgoje državljanov in torej kot - pod takimi pogoji -· 
koristno politično delovanje. 
Ta nadzorna vloga je v obravnavi pesniških del dodeljena 
razpravljalcem samim. Kot je očitno, njihovo podjetje hkrati sloni na 
prepričanju, da pesniki nasploh nimajo ustreznega vedenja o teh, 
'političnih' stvareh, o katerih pa v svojih delih, kljub temu, govorijo. Prav 
to nevednost pesnikov bo poskušala dokazati razprava, ki bo sledila v 10. 
knjigi Drž.ave. Pesnikom bodo, kot ne-vednim in zato nevarnim političnim 
antagonistom, v 10. knjigi snovalci države odrekli mesto v njej; ti snovalci 
jih v 2. knjigi 'spet' pokličejo nazaj vanjo, a tokrat pod svoje pokroviteljstvo. 
LITERATURA 
Adam,J. ( ed. with critical notes, commentary and appendices), Tke Republic 
oj Plato, 2 vol., Cambridge: Cambridge University Press, 1902. 
Annas, J., An Introduction to Plato's Republic, Oxford: Clarendon Press, 
1981. 
Bosanquet, B. ( comm.), A Companion to Plato 's Republic Jor English Readers, 
London: Rivington, Percival&Co, 1895. 
Jera MARUŠIČ: Kako naj pesniki govorijo o bogovih. Platon, Država II 377e6-378al 129 
Burkert, W., Philosophical R.eligfon, in Greek R.eligion. Archaic and Classical 
(trs. Raffan,J„ 1985), Oxford: Blackwell, 1996. 
Burnet, I. (recognovit, brevique adnotazione critica instruxit), R.espublica, 
v Platonis Opera, 5 delov (1900-1907), Oxonii e Typogrphyco 
Clarendoniano, 19671'.>, 4. del. 
Burnyeat, M. F., Art and mimesis in Plato's 'Republic', London Review oj 
Books20 (10) (1998), 3-9. 
Buttner, S., Die Literaturtheorie beiPlaton und ikre anthropologische Begriindung, 
Tubingen-Basel: Francke, 2000. 
Cornford, F.M. (trs. with Introduction and Notes by), The R.epublic oj Plato, 
Oxford: Clarendon Press, 1941. 
Ferrari, G.R.F., Plato and Poetry, v: Kennedy, G.A. (ed.), The Cambridge 
History oj Literary Criticism, Cambridge: Cambridge University Press, 
1989, l. del, 92-148. 
Gill, Ch., Plato on Falsehood - not Fiction, v: Gill, Ch„ & Wiseman, T.P. 
(eds.), Lies andFiction in the Ancient World, Exeter: University ofExeter 
Press, 1993, 38-87. 
Grube, G.M.A. (trs.), Plato's R.epublic, Indianapolis: HackettPub. Co., 1974. 
Halliwell, S., The Republic 's two critiques oj poetry (Book II 376c-398b; Book X 
595a-608b), v: Hoffe, O. (hrsg. von), Platon, Politeia, Berlin: Akademie-
Verlag, 1997, 313-332. 
Janaway, Ch., lmages oj exellence. Plato's critique oj the arts, Oxford-New 
York: Oxford University Press, 1995. 
Jowett, B., and Campbell, L„ (ed., with notes and essays by), Plato's 
R.epublic, 3 deli, Oxford: Clarendon Press, 1894. 
MacDonald, M„ The Language oj Fiction, v: Margolis, J.Z. ( ed.), Philosophy 
Looks at Arts, Philadelphia: Temple University Press, 1978, 424-437. 
Moravcsik,]. M., On correcting the poets, Oxford Studies in Ancient Philosophy 
4 (1986), 35-47. 
Moravcsik, J., and Temko, P. (eds.), Plato on Beauty, Wisdom and Arts, 
Totowa (New Jersey): Rowman&Allanheld, 1982. 
Murray, P. (ed.), Plato on poetry. Ion; Republic 376e-398b9; Republic 595-
608b10, New York-London-Cambridge: Cambridge University Press, 
1996. 
Murray, P., VVhat is a Muthos for Plato?, v: Buxton, R. (ed.), From Myth to 
R.eason? Studies in the Development in Greek Thought, Oxford: Oxford 
University Press, 1999, 251-262. 
Page, C., Tke Truth about Lies in Plato 's Republic, A ncient Philosophy 11 (1991), 
1-33. 
Plantinga, A„ Possible but Unactual Objects: On VVhat There Isn 't, v: Margolis, 
J.Z. (ed.), Philosophy Looks at Arts, Philadelphia: Temple University 
Press, 1978, 438-50. 
130 Keria VI - 2 " 2004 
Platon, Izbrani dialogi, in odlomki, (prevedel, uvod in spremna besedila 
napisal Gorazd Kocijančič), Ljubljana: Mladinska knjiga, 2002. 
Platone, LaRepubblica (introd. diAdorno, F„ trad. di Gabrieli, F. [1981]), 
2 dela, Milano: BUR, 1995. 
Rowe, Ch., Myth, History, and Dialectic in Plato's Republic and Timaeus-
Critias, v: Buxton, R. (ed.), From Myth to Reason? Studies in the 
Development in Greek Thought, Oxford: Oxford University Press, 1999, 
263-278. 
Shorey, P. (trs.), Plato, The Republic, 2 dela, Cambridge (Mass.)-London 
(1930): Harvard University Press, 1999. 
How Poets Should Speak of the Gods. 
Plato, Republic II 377e6-378al 
Summary 
In Plato's Republic, Socrates and his interlocutors assign to poetry an 
important educational task in the envisioned just sta te, but then find the 
poetry actually existing mostly unsuitable for it. Examining how poets speak 
about the gods, Socrates directs at Hesiod the criticism that he "did not 
speak falsely well" (377e7) when narrating what Uranus and Cronus didl. 
We may find this criticism surprising: the poet is not reproached for speaking 
falsely about the actions of these two gods, but for not speaking falsely well 
about them. It seems, therefore, that Socrates would not disapprove of 
Hesiod's false speaking, provided that the poet spoke falsely well. 
In order to clarify Socrates' criticism, it is first examined what it means, 
in the case of Hesiod, "to speak falsely" (as opposed to "speaking truly"), 
and then whatitmeans "not to speakfalselywell" (as opposed to "speaking 
falsely well"). 
Relying on some further arguments by Socrates, a distinction is made 
between two kinds of claims that can be made about the gods: claims 
about what the gods are like and claims about what they did. As the article 
tries to show, it is acceptable to Socrates if poets speak falsely about what 
the gods did (for, because there is no knowing about the divine actions, it 
is not possible to speak truly about this, as is suggested at 382cl O-d3), but 
not about what they are like (for what we do know about the divine nature 
is that it is good and therefore cannot cause evil, and so it must be spoken 
of, as is argued at 379bl-16). It turns out, therefore, that poets speak 
falsely well about what gods did when they attribute good actions to them, 
i.e. such actions as they could in fact have done: doing so, poets speak 
falsely about what gods did, but implicitly speak truly about what they are 
like. As Hesiod attributed bad actions to Uranus and Cronus, he implicitly 
Jera MARUŠIČ: Kako naj pesniki govorijo o bogovih. Platon, Država II 377e6-378al 131 
spoke of the gods as capable of evil. Therefore he did not speak falsely 
only about the divine actions, but, implicitly, also about the nature of the 
divine. That is why he did not speak falsely well. 
Naslov: 
Jera Marušič 
Univerza v Edinburgu 
e-mail: jera. marusic@ed.ac. uk