Posojila prav za Vas Gorenjska ^ Banka Banka d poAubont Ugodna potrošniška in stanovanjska posojila Kruni Delavsko 4, Stražišče pri Kranju AU
o zoaj so Se WW NA M6N«, OOStej se kem, zanimanje zanje pa je kar veliko. Najprej k splošnim: Gimnazija Kranj ima na razpisanih 256 mest 231 prijav, Gimnazija Jesenice na 126 mest 120 prijav, močneje pa je oblegana Gimnazija Škofja Loka, ki je na 100 razpisanih mest prejela 177 prijav, sodeč po prvih prijavah pa bo zapolnjenih tudi 20 mest športne gimnazije. Na Srednji ekonomski in upravno-administra-tivni šoli v Kranju se je ekonomska gimnazija dobro prijela, saj je za 126 mest prišo 142 prijav. Tudi tehniška gimnazija na Srednji elektro in strojni šoli v Kranju bo polna: ta čas sicer še ni, toda 84 prijav na 96 razpisanih mest to vsekakor obeta. Ekonomska gimnazija na Srednji ekonomsko-turistični šoli v Radovljici, ki je prav tako kot tehniška letošnja novost, pa je dobila 75 prijav na 84 razpisanih mest. Tudi Gimnazija v Kamniku je prejela več prijav, kot je razpisala mest. 132 učencev kandidira na 128 mest, na tamkajšnji ekonomski srednji šoli, ki je pod isto streho, pa so prejeti 110 prijav za 96 razpisanih mest. Gradbeniki ne, poslovneži da Že omenjena Srednja ekonomska v Kranju je dobila tudi veliko prijav za ekonomskega tehnika (113 na 96 razpisanih mest), za poslovnega tehnika in upravnega tehnika pa bi še lahko sprejeli po 20 prijav. Srednja elektro in strojna šola Kranj pa ima še v vseh programih prostor: strojnih tehnikov se je prijavilo 17 (razpisanih 32), elektrotehnikov elektroni-kov 39 (64 razpisanih), elektrotehnikov energetikov 10 (32 razpisanih), računalniških tejni-kov 59 (64 razpisanih), tudi na poklicni ravni je še veliko prostora, zlasti pri strojnikih, elektrikar elektronik je privabil 47 kandidatov (64 razpisanih), elektronik pa 14 (od 32 razpisanih), zapolnjenih pa je tudi komaj polovico razpisanih mest pri obdelovalcih kovin. Tudi Srednja gradbena šola v Kranju je ena tistih, za katero zanimanje iz leta v leto upada. Prejeli so vsega 55 prijav za poklice zidar, tesar opažev, slikopleskar - črkoplcskar, pomočnik zidarja in pečar, čeprav so jih razpisali trikrat več. Veseli bi bili, ko bi napolnili pet oddelkov v prvih letnikih, vendar jim realno kažejo le štirje. Srednja mlekarska in kmetijska šola Kranj ima naj- boljši odziv za program cvetličar (45 prijav na 32 razpisanih mest), ostali pa so manj zanimivi: vrtnarski tehnik jih je privabil 9 (32 razpisanih), živilski tehnik 19 (64 razpisanih), kmetijski tehnik 9, mlekar 6, vrtnar 17, poljedelec - živinorejec pa nikogar (za vsakega od teh programov je bilo razpisanih 32 mest). Srednja trgovska šola Kranj je za prodajalce razpisala 128 mest, dobila pa 145 prijav, medtem ko program ckonomsko-komercialnega tehnika ni toliko oblegan: na 64 razpisanih mest je doslej prispelo 51 prijav. Srednja gostinska šola Radovljica ima največ prijav za kuharje, kar 90, razpisala pa je 64 mest. Toliko jih je razpisala tudi za gostinske tehnike in natakarje, a je prvih prijavljenih 61, drugih pa le 25. Za program kuhar - natakar je 28 prijav (na 32 razpisanih mest), prav toliko mest pa so za kuharje in natakarje razpisali v novem dualnem sistemu. Tu je uspeh veliko manjši, 9 kuharskih in 2 natakarska vajenca se obetata, če bo tako ostalo do konca vpisnega postopka. Srednja ekonomsko-turistična šola Radovljica je dobila 61 prijav za ekonomske tehnike in 51 za turistične, za oboje pa je še prostor. Srednja šola Jesenice ponuja mavrico poklicev, od zdravstvenih tehnikov (62 prijavljenih na 64 mest) do kovinarjev. Strojnih tehnikov je prijavljenih le 15 (32 razpisanih mest je zanje), za ostale poklice v strojništvu pa je prišlo le 5 prijav. Poslovnih tajnikov se je prijavilo 50 (64 razpisanih mest), na novi program bolničar - negovalec, ki bo sprejel 32 novincev, pa je ta čas šele 10 prijav. Srednja kovinarska in cestno-prometna šola Škofja Loka pri strojnikih in kovinarjih nima dosti večje sreče kot jeseniška. Prijavilo se je 14 strojnih tehnikov (razpisujejo 32 mest) in 15 ostalih za poklice v strojništvu, kjer je razpisanih 64 mest. Avtomeha-nikov se je prijavilo 65 (96 razpisanih), mehnikov vozil in voznih sredstev 20 (na 64 mest) avtokleparjev le 5 (na 32 mest). Slednja dva poklica šolajo po dualnem sistemu. Nekaj več se je prijavilo oblikovalcev kovin, 19, sprejmejo pa jih lahko 25. Je za les kaj več zanimanja kot za kovino? Vsi poklici v lesarstvu niso tako privlačni kot mizar, ki je na Srednjo lesarsko šolo v Škofje Loko privabil 70 kandidatov za dualni sistem šolanja (razpisanih je celo 96 mest zanje), v klasičnem pa 39 (64 razpisanih mest). Tapetnikov se je za en in drugi sistem odzvalo za vzorec, več zanimanja pa je za dvoin-polletne programe oblikovanja fesa, ki jih bodo zlahka zapolnili. Lesarskih tehnikov se je odzvalo 11, zanje pa je na voljo 64 mest. D.Z.ŽIebir AMZS V kranjski bazi AMZS so nam povedali, da so od petka do danes opravili 20 vlek nevoznih vozil, 1-krat so nudili pomoč ob okvari vozila. GASILCI Kranjski gasilci so pomagali reševalcem pri prenosu bolnika iz stolpnice na Go-galovi 10, ker je dvigalo za nosila premajhno; v spremstvu policije so po sporu med strankama, ki stanujeta v hiši na Pristavš-ki 63, odprli vrata, pogasili so požar, do katerega je prišlo na tekstilnem stroju; v bloku na T. Dežmana je nekdo pustil na štedilniku kuhati kosilo in zraven zaspal, k sreči so gasilce o dimu, ki se je valil iz stanovanja, pravočasno obvestili sosedje, tako da so ti posodo Še pravočasno odstranili s štedilnika in prostor prezračili; pogasili so še požar zabojnika za smeti pri trgovski šoli na Zupančičevi ulici. Gasilci Železnikov so pohiteli na kraj, kjer je kljub prepovedi, ki velja za vso Slovenijo, nekdo kuril travo, Gasilci stare Loke so poga-sili odpadke, ki jih je nekdo kuril na vrtu, policisti pa so ga zaradi prepovedi požiganja prijavili pristojnim organom. Gasilci Stare Loke so pogasili Še dimnik v VeŠtru. Jeseniški gasilci so s pomočjo prostovoljnih gasilcev PGD Hrušica, Jesenice - mesto, Koroška Bea in Planina pod Golico pogasili večji gozdni in travniški požar v Plavškem Rovtu nad Jesenicami. Zgorelo jc 2 ha gozdnih in travniških površin. Očistili so tudi oljni madež na cestišču na Jesenicah in opravili avtovicko poškodovanega vozila. Vršili so dve gasilski straži v gledališču, opravili tehnično intervencijo po prometni nesreči in sicer so očistili oljni madež na cestišču, pogasili pa so Še zabojnik za smeti na Tomšičevi ulici na Jesenicah. GORENJSKI NOVOROJENČKI V Kranju se je rodilo 8 deklic (med njimi dvojčici) in 4 dečki. Najlažja je bila ena izmed dvojčic, ki je tehtala 2.250 gramov, najtežjemu dečku pa je tehtnica pokazala 4.350 gramov. Na Jesenicah so prvič zajokali 4 novorojenčki. Izmed 2 dečkov je lažji tehtal 2.760, izmed 2 deklic pa težja 3.370 gramov. URGENCA V jeseniški bolnišnici so imeli na internem oddelku 33 urgentnih primerov, na kirurgiji 180, na pediatriji 25 in na ginekologiji 21. SNEŽNE RAZMERE Vogel: do 40 cm snega, vse naprave vozijo; Soriška planina: do 30 cm snega, vse naprave vozijo; Zelenica: 80 cm snega; Kobla: ne obratuje; Cerkno: 15 cm novega umetnega snega na 40 cm podlage, enotna cena vozovnice jc 2.000 SIT; Krvavec: 10 cm na do 75 cm podlage, VSe naprave vozijo. 1 m POHIŠTVO, BELA TEHNIKA, ORTOPEDSKE VZMETNICE Scoc=Sco TEL: 064/403-871 M, SPODNJA BESNICA 81 TRGOVINA S POHIŠTVO Sprememba v občinskem svetu Bled - V blejskem občinskem svetu je manj kot leto dni pred novimi lokalnimi volitvami prišlo do spremembe. Vinko Kunšič (SKD) je pred nedavnim odstopil in v svetu ga je zamenjala Melita Ogorevc Stankovsky, diplomirana ekonomistka z Bleda, ki je bila v četrtek že prvič na seji. V 20-članskem občinskem svetu je to druga ženska, poleg Anke Svetine, ki je Članica LDS. • CZ. Želja po sporazumni rešitvi Bled - Občinski svet je na četrtkovi seji sprejel predlog nove organizacije turistične infrastrukture v občini, ki sta jo pripravili Direkcija za turizem Bled in komisija za gospodarjenje s turistično infrastrukturnimi objekti in napravami v lasti občine. Po tem predlogu naj bi z Blejskim gradom, s Festivalno in Ledeno dvorano, mini golfom, Grajskim kopališčem in smučiščem Straža upravljala novoustanovljena Direkcija za turizem, ki je za zdaj se v 100-odstotnt lasti občine, v prihodnosti pa naj bi si v njej (manjšinski) delež zagotovilo tudi turistično gospodarstvo. Direkcija mora po sklepu občinskega sveta za naslednjo sejo sveta pripraviti predlog sporazuma o ureditvi odnosov s sedanjim upravljalcem, podjetjem Turizem in rekreacija Bled, občinska uprava pa predlog pogodbe, s katero bi občina upravljanje objektov prenesla na direkcijo. V občini bodo poskušali s sedanjim upravljalcem doseči sporazumno rešitev. • CZ. Dvanajst izjemnih posegov na prvo območje Bled - V blejski občini so končali dolgotrajen in zapleten postopek spreminjanja družbenega plana občine, na podlagi katerega bodo graditelji lahko izjemoma posegli na prvo m drugo območje kmetijskih zemljišč. Od 45 pobud za posege na prvo območje je republiška vlada dala soglasje za 15 pobud, občinski svet pa jih je na Četrtkovi seji sprejel dvanajst. Družbeni plan je dopolnil tudi s trinajstimi izjemnimi posegi na drugo območje, v enem primeru je stavbno zemljišče spremenil v kmetijsko, v drugem pa je kmetijsko zemljišče iz tretje kategorije razvrstil v drugo. Med načrtovanimi izjemnimi posegi na prvo območje prevladujejo gradnje stanovanjskih hiš in gospodarskih poslopij, med posegi pa so tudi nadomestna gradnja Hotela, širitev Športno rekreacijskega centra, gradnja električne centrale in prestavitev kmetije. • CZ. Jutri javno o rabi prostora Kranj, 17. marca - Jutri, v sredo, bo ob 17. uri v občinski dvorani 15 Javna razprava o spremembah in dopolnitvah planskih in prostorskih dokumentov mestne občine Kranj. Gre za osnutka odloka o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega plana občine Kranj za obdobje 1986 - 2000 in družbenega plana občine Kranj za obdobje 1986 -1990 za območje mestne občine Kranj ter za osnutke odlokov o spremembah odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za ureditvena območja Kranja, Kranjskega in Sorskega polja, naselij Golnik, Gorice, Srednja vas, Zalog in Svarje, za Škofjeloško hribovje in za Dobrave. Osnutki dokumentov bodo razgrnjeni še do petka, 27. marca. • H, J. Tržičani o ponudbi v Karavankah Tržič, 17. marca - Občina Tržič predstavlja skupaj s [>artnerji z obeh strani slovensko-avstrijske meje na etoŠnjem sejmu Alpe Adria - Svoboda gibanja nove in zanimive turistične programe. V kotičku na severnem delu pritličja dvorane A Ljubljanskega sejma so postavili stojnico v obliki planinske koče, kjer ljubitelji planinarjenja, kolesarjenja in letenja s padalom lahko izvedo vse o devetih različnih doživetjih v gorski naravi, ki lahko trajajo od enega do tri dni. Programe so poimenovali s skupnim naslovom "Karavanke - doživetje brez meja". Vsak dan od 17. do 22. 3.1998 bodo Matija, Barbara, Irena ali Petra med 9. in 19. uro na stojnici ponujali informacije o programih. V petek, 20. marca, med 10. in 16. uro bo obiskovalcem na voljo celotna projektna skupina, z avstrijske strani tudi partnerji Carmca Region Rosental, s slovenske strani pa Slavka Zupan iz urada za gospodarstvo tržiške občine. S. Saje Zabavni večer na Jezerskem Na predvečer 8. marca se ie jezerska kulturna dvorana napolnila do zadnjega kotička. Pod vodstvom nekdanje učiteljice in vodje GŠ Jezersko Marije MušiČ in pod pokroviteljstvom KS so pripravili za praznika dan žena in dan mučenikov enourao zabavno proslavo. Sodelovali so amaterski igralci in recitatorji KUD*a Jezersko in pevke ljudskih pesmi, ki so začele prepevati stare slovenske ljudske pesmi lani oktobra, v želji, da naša slovenska ljudska pesem ne zamre, se je zbralo enajst upokojenk z Jezerskega, ki so tokrat Že drugič uspešno nastopile. Zadovoljni smo Jezerjani zapuščali dvorano z eno samo mislijo: Razveselite nas še večkrat! • V. BL Seja blejskega občinskega sveta A\\\l AEK MAJA: SALON POHIŠTVA i KRANJ, PREDOSUE 34 i TEL.:241-031 Odprto od 12. do 19. ure, ; sobota od 9. do 13. ure 3 < : *KQNKURENČNE CENE BREZPLAČNA DOSTAVA 'MONTAŽA KREDITI T+0 Velika izbiro pohištva za : kompletno opremo vašega doma POSEBNOLlIinj ■ KUHINJE ;Večino pohištva imamo v zalogi! Blejski strah pred meglo Na Bledu se bojijo, da bodo zaradi izgradnje izravnalnega bazena na Savi pogosteje v megli* Bled - Savske elektrarne v okviru obnove vodne elektrarne Moste načrtujejo tudi izgradnjo izravnalnega bazena, s katerim naj bi uravnavali pretok vode, preprečevali erozijo na celotnem odseku do sotočja s Savo Bohinjko in omogočili povečanje moči elektrarne. Po oceni investitorja bi bila za bazen na Savi najboljša lokacija med Piškutarjevim in Blejskim mostom, saj na tem območju ni stanovanjskih stavb, infrastrukturnih objektov, kmetijskih zemljišč ter zavarovanih spomenikov naravne in kulturne dediščine. Blejski občinski svet se je na četrtkovi seji ubadal predvsem z vprašanjem, kako bo izravnalni bazen, ki naj bi bil velik za četrtino Blejskega jezera, vplival na naravno okolje oz. kakšne bodo posledice za Bled. Ker je občina izrazito turistično usmerjena, se bojijo predvsem tega, da bodo zaradi nove vodne akumulacije pogosteje v megli, kot so bili doslej. Blaž Hrastnik iz radovljiške IRA Inženiring je ob tem povedal, da je študija o vplivih obnove elektrarne in izgradnje izravnalnega bazena na okolje že v izdelavi, prav tako tudi študija o vplivih na pogostost megle. Na osnovi izkušenj in doslej izdelanih študij sklepajo, da tovrstni vplivi ne bodo segali iz doline Save in da ne bodo bistveno poslabšali razmer na Bledu. Na seji občinskega sveta je bilo slišati različna mnenja, od takih, da bi občina morala državi preprečiti za naravno okolje škodljive posege, do razmišljanj, da bi s tem pridobili turistično in rekreativno zanimiv prostor, v katerem bi lahko razvili čolnarjenje, ribolov in kolesarjenje, uredi" sprehajalne poti in naravno kopali^?' morda celo prostor za nudiste, kot ]e predlagal eden od svetnikov. V odboru & gospodarsko infrastrukturo so predlaga'1' da bi tudi na blejskem delu izravnalnega bazena zgradili cesto, jo povezali z Lisici mi in uredili križišče Lisice - Koritno: Voda v bazenu po njihovem mnenju pole11 ne bi smela nihati več kot dva metra, študijo o megli pa bi morali izdelat) nevtralni strokovnjaki, izmed katerih naj bi enega (na investitorjev račun) izbrala občina. Občinski svet je po razprav1 imenoval komisijo, ki naj bi usklajevala občinske interese in jih zastopala v odnosu do načrtovalca oz. investitorja. C. Zaplotnik Dijaki gostinske šole tekmovali v kuhanju in postrežbi Okusno, lepo - in še za medalje Desetinke in stotinke ne odločajo le o dobitnikih medalj na športnih prvenstvih, ampak tudi na izenačenih tekmovanjih v kuhanju in v postrežbi, kakršno je bilo od 7. do 11. marca na sejmu Gast v Celovcu. Radovljica - Štirje dijaki Srednje gostinske šole Radovljica so na tekmovanju v kuhanju in postrežbi na sejmu Gast v Celovcu v konkurenci ekip iz Avstrije, Italije in Nizozemske osvojili eno zlato in tri srebrne medalje. Majda Perdan je dobila zlato medaljo v strežbi, Klemen Boncelj in Maja Habjan srebrno v kuhanju, Saša Gruić pa srebrno v strežbi. Za uspeh so enako kot dijaki zaslužni tudi njihovi mentorji Slava Zavodnik, Marija Arh, Ciril Urh in Jože Sovič. uporabo. Tekmovanje v strežbi je obsegalo rezanje in postrežbo sirov in race, flam- Kot je povedala ravnateljica šole Marija Koman, so se tokrat že tretjič udeležili celovškega tekmovanja v ku-hanju in postrežbi. Organzirala ga je Gospodarska zbornica za turizem Koroške, ki je vsem ekipam tudi krila stroške bivanja in jim zagotovila potrebni material. Kuharji so na tekmovanju med drugim kuhali meni za deset oseb, pri čemer cena za en meni ni smela preseči 130 šilingov. Za meni je bila predpisana juha consome z jušnim vložkom, glavna jed je bila sestavljena iz ribe, purana, govedine ali teletine s prilogo, sledila je še sladica. Prepoznati so morali tudi šest izmed dvajsetih zelišč in določiti dele mesa in njihovo Zlata medalja za Majdo Perdan Dobitniki medalj in njihovi mentorji biranje jagod s poprom in vanilijevim sladoledom, pripravo kave, mešanje pijač, pripravo slavnostne mize za šest ljudi in okrogle mize za osem ljudi ter postrežbo gostov. Gost slovenske mize je bil Jože Jeraj, generalni konzul Slovenije v Celovcu. Ko je ocenjevalna komisija končala z delom in seštela točke, se je izkazalo, da so o dobitnikih medalj odločale celo desetinke in stotinke točk. Dijaka Erik Petejan in Sevad Rošič sta pod mentorskim vodstvom Marjana Veharja in Marijana Lebarja v torek nastopila v Vidmu na tekmovanju v flarn-biranju jedi iz govejega fileja, na katerem so sodelovaje ekipe italijanskih srednjih gostinskih šol, iz Slovenije pa le še ekipa iz Izole. Najboljša ekipa je prejela gokal pokrovitelja Martini e Lossi, vsi ostali, med njimi tudi dijaka radovljiške šole, pa plaketo. C Zaplotnik Planinci so zborovali Paradni konj - Tičarjev doni Obisk v Tičarjevem domu na Vršiču prinaša 73 milijonov tolarjev letnega prihodka. Planinsko društv0 Jesenice dobro gospodari v vseh kočah. Člani planinskega društva 400 ur prostovoljnega dela. ki so jih gradili, ampak tuoslovno uspešne. Prevladova-o je prepričanje, da se je treba odločiti za tako obliko gospodarjenja, ki ne bo osiromašila objektov in zavirala poslovanja, upoštevati pa je tudi treba, da so vse planinske koče in domove desetletja gradili planinci sami, s prostovoljnim delom in prispevki. Nadvse krivično bi bilo, ko bi planinci, ki niso za svoje delo prejeli nobenega plačila, izgubili vse bonitete v planinskih kočah - a ne le oni, Slike v knjižnici Radovljica - V Knjižni* A.T. Linharta so se larti * Galerijo Sivčeva hiSa v dovijici dogovorili, da boi° V prostorih knjižnice in AJ£* nih enot na Bledu in v B0&-Bistrici vsak mesec predstf vili tudi originalno ilustracij0 iz stalne zbirke Galerij šivčeva hiša. Ta mesec ob^ kovalci radovljiške knjižni^ lahko ogledujejo originalu6 ilustracije slikarke Meti** Vovk, posebej pa so razstav«* jene tudi knjige z njeni^ ilustracijami. V enoti knj^' niče na Bledu se ta me^j predstavlja ilustrator Dan'6, Demšar, v Bohinjski Bistri^ pa Fojz A. Zorman. • L.!**' Edinstven primer spremembe namembnosti prostora v Sloveniji: Bodo tudi savska stavbna zemljišča ponovno kmetijska? Zaposleni v delniški družbi Sava argumentirano spodbijajo načrtovane spremembe in dopolnitve planske in prostorske dokumentacije mestne občine Kranj. Škode za več kot 20 milionov tolarjev. Kranj, 17. marca - Medtem ko druge slovenske občine v želji po hitrejšem razvoju včasih celo "pretiravajo" s spremembami kmetijskih površin v stavbne, gre mestna občina Kranj v delu Sorskega polja, ki se dotika tovarne Sava, v nasprotno smer; približno šestnajst hektarov površin hoče spremeniti iz rezervata za industrijske namene v kmetijsko zemljišče prve kategorije. V tem sklopu je celo 5,4 hektara zemljišča, ki ga je Sava od kmetov že odkupila, ter za slab hektar zemljišča, potrebnega za izgradnjo podaljška Delavske ceste. Slab mesec po sprejetju osnutkov sprememb in dopolnitev planske in prostorske dokumentacije mestne občine Kranj v mestnem svetu (pravijo, da s pripravami sprememb Sava ni bila niti seznanjena) so Savčani 19. februarja povabili v goste člane mestnega sveta in okoliške kmete, sosede tovarne in lastnike zemljišč, da bi jim na lep način povedali, zakaj se z načrtovanimi spremembami ne morejo strinjati. Z argumentiranimi stališči "proti" bodo nastopili tudi na jutrišnji javni razpravi. Predsednik uprave delniške družbe Sava Janez Bohorič namreč pravi, da bi vrnitev stavbnih zemljišč, ki so po zdaj veljavnem zazidalnem načrtu rezervirana za Savo, v prvo kategorijo kmetijskih zemljišč pomenila blokiranje nadaljnjega razvoja Save. Tovarna se namerava do leta 2003 razširiti v pasu Približno 95 metrov jugovzhodno od tovarniške ograje. Približno 33 hektara teh zemljišč Je že savskih, odkupili pa bi radi še okrog 2,5 hektara. Celotno območje, rezervirano za razvoj Save, je veliko približno 48 hektarov, od teh jih je 34 hektarov že v njeni lasti. Do leta 2003 namerava Sava, deloma v pasu zunaj ograje, deloma pa znotraj nje, zgraditi skladišče pnevmatik, proizvodni objekt za gumene cevi, objekt za gumene mehove pnevmatskega vzme- Sava je glavnino zemljišč odkupila neposredno od kmetov v letih 1980 in 1981 po tedaj veljavnih predpisih In cenah. Kot so izračunali, cene niso bile tako majhne, kot se danes očita* Izhodiščna cena za lev, meter kmetijske zemlje je bita 35 dinarjev, tej so « različno od primera da primera - dodajali Še nadomestila za zmanjšanje kmetije, odškodnine za neizkoriščeno strojno opremo ter različne dodatke. Skupaj torej od 90 do 261 dinarjev, kar danes pomeni 5,88 do 17,05 marke za kv. meter. Razlastitve so bile slabše plačane (4,8 marke za kv. meter), koliko je kmetom plačeval sklad stavbnih zemljišč, ki je prevzel nekatera zemljišča, pa v Savi ne vedo. Sava je skladu plačevala po 4,7 marke. tenja, mešalnico gumenih zmesi in tovorni vhod, po letu 2003 pa predvidoma Še dva proizvodna kompleksa z 32.000 kv. metri površine, dodaten skladiščni objekt in večetažno parkirno hišo na sedanjem parkirišču. Obnoviti bo morala tudi energetski sistem. Vse naštete naložbe, ki pomenijo ohranitev oziroma celo ponovno rast števila zaposlenih ter seveda večji zaslužek, so torej z morebitnim sprejemom sprememb in dopolnitev občinskih planskih in prostorskih aktov ogrožene. V Savi so s tem povezano škodo ocenili na več kot 20 milijard tolarjev. Kot poudarja Janez Bohorič, bodo zato storili vse, da bi nerazumljivo potezo mestne občine Kranj preprečili. S stražiškimi kmeti se za zemljišča, ki bi jih od njih še radi kupili, želijo pošteno pogoditi. Dogovor najbrž ne bo lahek, saj kmetje še niso pozabili krivic, ki sojin doletele v preteklosti. "V Savi priznavamo, da se je marsikomu zgodila krivica, vprašanje pa je, kdo jo je povzročil. Kar je morda zagrešila Sava, smo pripravljeni popraviti, o tem se bomo z vsakim kmetom posebej pogovorili, na koncu pa bodo seveda odločali delničarji." Odkupljene površine, ki še niso pozidane, kmetje še vedno obdelujejo, v vseh osemnajstih letih Sava za njihovo uporabo ni terjala niti dinarja oziroma tolarja. "Do leta 2003 namerava Sava od kmetov odkupiti približno 2,5 hektara dodatnih zemljišč. Ponuditi želimo pravično ceno. Kakšno, ne morem reči, vsekakor pa nekajkrat višjo od realne, ki se suče okrog petih mark za kv. meter. Kmetom lahko ponudimo tudi nadomestno zemljo na drugih lokacijah, ki nam jo nekateri ponujajo v odkup, in to za en hektar 1,5 do dva hektara zaradi odmaknjene lokacije. Ponudimo lahko tudi približno tri megavate odvečne nizkotemperaturne tople vode (dovolj za ogrevanje okrog dveh hektarov rastlinjakov), dolgoročni odkup kmetijskih pridelkov, tistim, ki namesto plačila zemlje želijo donosno naložbo, pa tudi delnice Save," pravi Janez Bohorič. V Savi vsekakor so za dialog, prepričani, da bodo tudi kmetje od njega imeli več, kot če bodo vztrajali na spremembi stavbnega zemljišča v kmetijsko, ki ga bodo kasneje med seboj poceni prodajali. Kmetije se bodo namreč verjetno še osipale, ne glede na to, ali se bo Sava širila ali ne. "Kakorkoli že, mi moramo vedeti, ali na dodatno zemljo lahko računamo. Res je, da nas vabijo v številne druge kraje, vendar bi se Sava rada razvijala tu, dajala delo, zaslužek in dobiček Kranjčanom. Ne nazadnje tudi zato, ker to omogoča (sicer predimenzionirana) komunalna infrastruktura," pravi Janez Bohorič. • H. Jelovčan Zdravstvena šola praznuje Sola vzgojila 1350 medicinskih sester Pred šestimi leti so s številnimi podpisi in protesti dosegli, da šole niso ukinili. Jesenice • Prvi prostori jeseniške Zdravstvene šole so bili kar fesorii, ki so bili stalno v kleti, danes pa imajo sodobno opremljene učilnice na zaposleni na gimnaziji in po Srednji šoli. Šolanje zaključilo 1350 medicinskih sester. Danes strokovnih šolah, je v šoli 289 dijakinj in dijakov, od tega kar 64 fantov. V letošnjem šolskem letu praznuje Zdravstvena šola Jesenice 35-letnico svojega obstoja in ob tem lepem jubileju bodo 26. marca v gledališču Tone Čufar pripravili proslavo. Pred 35. leti je bila na pobudo jeseniške občine ustanovljena Srednja šola za med-cinske sestre. Na prvi razpis se je prijavilo 105 kandidatk, sprejeli so jih 38. Prva učilnica je bila kar v kleti Zavoda za socialno zavarovanje. Kot se danes spominjata Jožica Bre-lih in Sonja Ravnik, ki sta na šoli že več kot 30 let, so bili prostori tako tesni, da so se dijakinje komaj premikale: "Ko je vstala dijakinja iz druge vrste, so morali vstati tudi vsi v prvi vrsti, da so ji napravili prostor, da je lahko prišla k tabli." Največje zasluge za ustanovitev zdravstvene šole je imela Mira Jazbinšek, ki je živela za šolo in z njo in bila več kot dve desetletji tudi ravnateljica. Aprila 1963 se je šola preselila v nove prostore bolnišnice. Vrsto let je šola vpisovala le po en oddelek posameznega letnika, občasno po dva. Do uvedbe Zakona o usmerjenem izobraževanju je bilo redno zaposlenih pet višjih medicinskih sester, ki so poučevale nego bolnika in skrbele za praktični pouk dijakov v zdravstvenih organizacijah. Strokovno teoretične predmete so poučevali zdravniki, ki so bili večinoma zaposleni v bolnici Jesenice, splošno izobraževalne predmete pa pro- Leta 1984 so se gimnazija, ŽIC in Zdravstvena šola združili v Center srednjega usmerjenega izobraževanja. Iz Splošne bolnice Jesenice so kabinete za-nego bolnika preselili v prostore dijaškega doma ŽIC, leta 1988 pa v prostore gimnazije. Leta 1993 so se morali ponovno preseliti v stavbo jeseniških strokovnih šol. Skupaj z ostalimi usmeritvami so dobili naziv Srednja šola Jese- nice, ravnateljica pa je od leta 1995 Regina Razinger. Že tri leta poteka pouk v obnovljenih učilnicah. Praktični pouk poteka v gorenjskih bolnicah in domovih starostnikov, sodelujejo pa s socialno službo, Rdečim križem, z društvom diabetikov. Zdravstvena šola ima pestro zgodovino, saj se je vseskozi otepala s prostorskimi in drugimi težavami. Med drugim so jo hoteli pred šestimi leti -ukiniti. Tedaj so s tehtnimi argumenti in velikim protestnim shodom prepričali šolske oblasti, da je šola še naprej potrebna. Pri tem je s strokovnimi utemeljitvami in zbiranjem podpisov, da zdravstvena šola na Jesenicah mora ostati, zelo veliko pomagal ravnatelj osnovne šole Poldeta Straži-šarja Anton Dežman. V vseh letih obstoja je zaključilo šolanje okoli 1350 medicinskih sester oziroma zdravstvenih tehnikov. Danes je na šoli 289 dijakinj in dijakov, od tega kar 64 fantov. Mnogi so nadaljevali in še vedno nadaljujejo študij na višjih in visokih šolah ter fakultetah, največ pa se jih je zaposlilo v zdravstvenih organizacijah. Vpis v šolo je večji, Osebje jeseniške zdravstvene šole, ko je bila Zdravstvena prvič se uvaja tudi smer bolni šola še v prostorih jeseniške bolnišnice. čar - negovalec. • D.Sedej Janez Podobnik, predsednik državnega zbora, je odprl letošnji Joiefov sejem na Jesenicah, kjer ima ta szjem le dvestoletno tradicijo, « Pota: Urša Stojan Jesenice praznujejo Spet je sej' m na Jesenicah Jesenice, 19. marca • Letos so Jesenice vendarle dobile svoj praznik - 20. marec, v spomin na dan, ko so Jesenice postale mesto. Predsednik državnega zbora Janez Podobnik je odprl letošnji Jožefov sejem na Jesenicah. Živahno ob stojnicah. Številne druge prireditve ob prazniku. Občina Jesenice praznuje svoj občinski praznik 20. marca, v spomin na dan, ko so bile Jesenice pred vojno razglašene za mesto. Ob letošnjem občinskem prazniku se je in se bo na Jesenicah zvrstila vrsta zanimivih prireditev. Najbolj odmeven je nedvomno Jožefov sejem, ki ima na Jesenicah že dvestoletno tradicijo. Minulo soboto ga je odprl predsednik parlamenta Janez Podobnik, ki je pohvalil organizatorje sejma in si sejem v kratkem sprehodu in v spremstvu jeseniškega župana dr. Božidarja Brudarja tudi ogledal. Poleg stoinic s pestro ponudbo suhe robe in drugih izdelkov ter otroškim zabaviščnim parkom za gledališčem, je Turistično društvo Jesenice na sejmu že imelo informacijski dan, predstavilo se je društvo podeželskih žena pod Stolom, bilo je tekmovanje harmonikarjev. Danes, v torek, ob 17. uri, bo nastop tria Kokalj in humorista Klemena Koširja, v sredo,18. marca, bo ob 17. uri hokejski dan na sejmu, v četrtek, 19. marca, bo ob 10. uri predstavitev turističnih društev, ob 16. uri veselo popoldne ter ob 17. uri razglasitev najlepše stojnice. V okiru občinskega praznika je Muzejsko društvo v avli gledališča pripravilo razstavo Od trga do mesta, danes, v torek, bo ob 18. uri v Kosovi graščini muzejski večer, ko bo o sejmih na Slovenskem govoril prof. dr. Janez Bogataj. V Četrtek, 19. marca, bo ob 19.30 uri v gledališču preraieia komedije Krojač za dame, ob 18. uri pa v Kosovi graščini muzejski večer Karavanke v sliki in besedi, ko bo predaval profesor Stanko Klinar. V petek, 20. marca, bo ob 8.30 uri pa pav tako v gledališču Kckcevo srečanje. V-petek, 20. marca, bo ob 16.30 uri nastop Pihalnega orkestra Jesenice ■ Kranjska Gora in mažoretk od Kosove graščine do Čufarjevega trga, ob 17.30 uri pa v avli gledališča predstavitev turističnega vodnika in prve številke glasila občine Jesenice. V petek, 20. marca, se praznovanje nadaljuje z otvoritvijo razstave likovnih del akademskega slikarja Janeza Ravnika ob 18. uri v razstavnem salonu DOLI K, praznovanje pa se bo sklenilo v petek ob 18. uri, ko bo v gledališču Tone Čufar proslava ob občinskem prazniku in podelitev občinskih prriznanj. • D.S. Oživitev vaških jeder Žirovnica, 16. marca - Lani so na republiškem razpisu CRPOV - celostnega razvoja podeželja - potrdili tudi jeseniško občino. Občina je na razpisu Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo m prehrano prejela milijon in 400 tisoč tolarjev. V prvi fazi je bila v projekt CRPOV vključena oživitev vaškega jedra vasi SmokuČ. Na pobudo krajevne skupnosti Žirovnica pa se v program CRPOV zajamejo vsa vaška jedra krajevne skupnosti Žirovnica in rekreacijski center Završnica. V Smokuču oživljanje vaškega jedra že poteka, saj se je ponovno usposobilo vaško korito in obnovila vaška kapelica, Posadili pa so tudi lipo. Na Jesenicah ocenjujejo, da bi bil program CRPOV smotrn tudi za območje Planine pod Golico in Javorniškega Rovta. ♦ D.S. Republika Slovenija UPRAVNA ENOTA JESENICE C. M. Tita 78, 4270 JESENICE Tel.: 064/81-052, Fax: 064/863-304 UPRAVNA ENOTA JESENICE objavlja naslednje prosto delovno mesto ADMINISTRATIVNI SODELAVEC -ARHIVAR v Oddelku za občo upravo In splošne zadeve Poleg splošnih in posebnih pogojev določenih z zakonom, morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje: - V. stopnja strokovne izobrazbe družboslovne usmeritve -1 leto delovnih izkušenj - znanje strojepisja in uporabe računalnika - izpit za arhivarja Kandidati, ki nimajo opravljenega izpita za arhivarja, bodo le-tega lahko opravili v roku enega leta. Izbrani kandidat bo sklenil delovno razmerje za nedoločen čas s polnim delovnim časom in enomesečnim poskusnim delom. Kandidati naj pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v roku 8 dni na naslov: UPRAVNA ENOTA JESENICE, Kadrovska služba, C. m. Tita 78, 4270 Jesenice. Nepopolnih vlog ne bomo obravnavali! O izbiri bodo kandidati obveščeni v 8 dneh po opravljenem postopku. RIBIČI BODO ODPRLI SVOJ DOM - Ribiška družina Tržič, ki upravlja s Tržiško Bistrico in delom Save, ima na Bistrici dva ribnika. V njih goji predvsem krape za komercialni lov. V središču svojega ribiškega okoliša pa je družina s približno 180 člani začela graditi pred dvema letoma tudi svoj dom. Kot je povedal predsednik Janez Ivnik, bodo dom dokončali in odprli letos, predvidoma poleti. Objekt ne bo namenjen le članstvu, ampak tudi domačinom in drugim obiskovalcem, ki jih nameravajo privabiti s peko rib. Gorenjski glas pri "bratih Smuk" V soboto, slab dan po uradnem začetku pomladi, bo ekipa Gorenjskega glasa na obisku v najmlajši krajevni skupnosti mestne občine Kranj, v krajevni skupnosti bratov Smuk na Planini. Komercialni del ekipe bo med 9. in 11. uro gostoval v prostorih krajevne skupnosti ob Likozarjevi, kjer boste, lahko oddali brezplačni mali oglas, se naročili na naš časopis, z naslovljenim izvodom pa dobili Glasovo majico in čepico ter s tem priložnost za eno od simpatičnih nagrad. Kaj bomo zanimivega zabeležili na novinarskem potepanju med bloki in hišami, boste seveda prebrali naslednji torek. • H. J. Glasova terenska ekipa je bila minulo soboto na obisku v BISTRICI (v občini Naklo) in med drugim je naša sodelavka Mateja Vatjavec v Gostilni Potočnik delila (udi oštevilčene reklamne čepice Gorenjskega glasa, ki jih je izdelala Tiskarna knjigoveznica, d.o.o. Radovljica. Obisk v Bistrici smo, tako kot vselej na sobotnih akcijah, popestrili še z drugimi priložnostnimi akcijami v sklopu novinarskega obiska. Našim sogovornikom smo tokrat razdelili 41 oštevilčenih Glasovih reklamnih čepic Z vsake čepice smo že v soboto takoj odtrgali nagradni kuponček, vseh 41 včeraj v našem uredništvu dali v boben in izžrebali: kupona 010544 in 010569 (nagradi: poljubno izbrana Glasova izleta za eno osebo, po izbiri, kadarkoli letos ali pa v 1999. letu); kupona 010572 in 010599 (nagradi: Glasovi reklamni majici). Štirje udeleženci sobotnega obiska Gorenjskega glasa v BISTRICI imate, poleg Glasove reklamne čepice, z njo tudi za nagrado. Tisti štirje, ki imate eno od štirih čepic s srečnimi številkami doma, čimprej pokličite Gorenjski glas, telefon 064/223-111, da Vam nagrado oziroma darilno pismo pošljemo po pošti. Vaš telefonski klic pričakujemo do tega PETKA, 20. MARCA, do 13.30 ure - po tem datumu se veljavnost nagradnega kupončka in možnost za nagrado z obiska v Bistrici izteče. To soboto, 21. marca, bomo obiskali krajevno skupnost bratov Smuk na Planini pri Kranju in za vse, ki se boste obiska udeležili, spet pripravili prijetna sobotna presenečenja. Pridružite se nam! GOSTILNA V" TEREZIJA POTOČNIK BISTRICA 10 4202 NAKLO Q 064/731-646 TE RLE S d.o.o. Podjetje za proizvodnjo žaganega lesa, stenskih oblog in storitve Peter Teran Bistrica 1, 4202 Naklo tel/fax: 064/731-610 Naselje, ki je ujeto med dve cesti in strugo reke Tržiške Bistrice Kraj je še Bistrica, voda pa je vse manj bistra Domačini se ne ukvarjajo z ribolovom, a vseeno pogrešajo pravo barvo reke. Celo poletno kopanje v reki nikogar več ne zamika, sedaj pa pozimi le drsajo na zaledenelih ribnikih. Bistrica (pri Podbrezjah), 14. marca - Mlini ob reki so izumrli, še vedno pa delujejo daleč znane žage. Goste privabljata od vsepovsod tudi starodavna gostilna in novodobna pizzerija. Čeprav naselje obdajata dve cesti, dostopi do vseh hiš niso najboljši. Bistričani se bojijo predvsem, kaj jim bo prinesla oziroma vzela izgradnja gorenjske avtomobilske ceste. Bistrica je eden večjih zaselkov vasi Podbrezje, ki leži v dolinskem dnu reke Tržiške Bistrice, malo pred njenim izlivom v Savo. Gre za obcestno naselje sredi Dobrav, ki je ujeto med glavno gorenjsko cesto in krajevno cesto Naklo - Podbrezje. Ko je bila slednja cesta še edina prometnica, je bil utrip življenja v vasi živahnejši, po drugi svetovni vojni pa se je marsikaj spremenilo tudi v načinu dela in preživljanja prebivalcev. Nekdaj je bilo na 27 domačijah dvajset hlevov. Poleg kmetijstva so dajale kruh Bistričanom razne dejavnosti. Kot ima zapisano v domači kroniki družina Aljančič (Rant), je vsaka hiša imela neko obrt. Mlin, žago in kmetijo so upravljali pri njih in pri Jurčku. Pri Froncu (hiše ni več) je bil doma zidar in mesar. Pri Kajžarju so izdelovali copate in jih prodajali; slednje so počeli tudi pri Gregorju. Pri Cegvarju in pri Šuštarju so delali strešno opeko. Pri Jernejevc' je kmetijstvo dopolnjevalo mizarstvo, pri Petrovih (hiša je podrta), pa čevljarstvo. Pri Blažešnik' in pri Brc' so imeli kmetijo in gostilno. Pri Jakšu so kmeto-vali in prodajali pleve. Pri Obramu je bila mala kmetija in usnjarna. Pri Matevžu (tudi te hiše ni več) je bilo doma kolarstvo. Pri Kovaču so se ukvarjali s kovaštvom. Pri Begmostru je bil v hiši cestar in poštar, pri Devsu pa kmet in cestar. Pri Kurežu in pri Mubiju je imelo tradicijo sej-marstvo. Pr: Užarju (hiša je podrta) je živel krojač, pri Tišlerju mizar in čevljar, Pri Jerneju pa so prodajali kmetijske pridelke. Čas je spremenil življenje Pri mostu čez Tržiško Bistrico, prek katerega je vodila glavna cesta za Ljubelj, sta nekdaj stala mitnica in hlev za konje, ker je tod vozilo veliko konjskih vpreg. To je skoraj pozabljena stvar, saj po stari in novi cesti že dolgo drvijo le jekleni konjički. Naselje se po velikosti sicer ni prav dosti spremenilo. Podrte stavbe je zamenjalo nekaj novih. Danes je v kraju 25 hiš in nekaj prek sedemdeset prebivalcev. Življenje pa je precej drugačno. Da je kmetijstvo izgubilo na pomenu, pričata le dva hleva; Aljančičevi imajo tri govedi, Prevodnikovi pa enega bikca. Od obrti se je ohranilo le žagarstvo, mizarstvo in gostinstvo. Večina Bistričanov zato odhaja na delo v mesta. Le otrokom ni treba več v šolo v Kranj, odkar imajo popolno osemletko v Naklem; tam je sedem osnovnošolcev, v Podbrezjah pa sta dva njihova učenca. Starejši krajani se z veseljem spominjajo povojnih let, ko se je mladina zbirala na dveh kegljiščih, od katerih so enega uredili kar v gozdu. Nad vaškim kamnolomom so imeli tudi smučarsko skakalnico. Oba športa sta zamrla. Sedaj ob mrzlih zimah zaživi le drsanje na zaledenelih ribni- V središču Bistrice sta starodavna gostilna in novodobna pizzerija. kih. Celo poletno kopanje v reki nikogar več ne zamika, saj od Tržiča navzdol priteka vse bolj umazana voda. V ribnikih vseeno gojijo tržiški ribiči ribe za komercialni ribolov, kar pa je bolj kot za domačine vabljivo za obiskovalce od drugod. Prebivalci več dajejo, manj dobijo V malih krajih so ponavadi primorani čakati, da najprej odpravijo glavne probleme v centru. Tako nekako je tudi na Bistrici, kjer so se že v preteklosti kar sami lotili asfaltiranja avtobusnih postajališč. Obljubljali so jim asfaltiranje cestne povezave z vasjo Žeje in dostopa k hišam pod bis- Aljančičevi so ena od družin, ki nadaljuje žagarsko tradicijo. triškim klancem, a to še m uresničeno. Kot pravijo, so na njihovo dolino kar malo poz; abili v krajevni skupnosti Podbrezje, prejšnji občim Kranj in tudi v državi. Obetajo si vsaj, da bo reševanje težav lažje in hitrejše v občin' Naklo. Član odbora vaške skupnosti Žeje-Bistrica Jože Žefran je omenil predvsem zaskrblje' nost Bistričanov zaradi naČr-tovane izgradnje gorenjske avtomobilske ceste. Poleg dveh hiš namreč nameravajo porušiti tudi most ki povezuje njihovo naselje z Žejami. Zato se odbor namerava sestati 1 nakelskim županom in njeg0' vimi sodelavci, da bi jih op0' zoril na nujnost prometne povezave obeh naselij. Predstavili bodo tudi ogroženost dveh hiš ob magistralni in lokalni cesti zaradi pomanj' kanja odbojnih ograj, nujnost obnove in razširitve javne razsvetljave ter posledice spodkopavanja obrežja reke Tržiške Bistrice od njihovega naselja navzdol. Ker imajo Že dolgo slab sprejem signa'3 televizijskih programov, si Ze' lijo, da bi načrtovana izgradn; j a kabelske televizije čimprel dosegla tudi Bistrico. Nek3' tere še zanima, zakaj so tablo za Podbrezje postavili na levl breg reke, saj je bil most vedno njihov. • Stojan Saje Prebivalci Bistrice o delu in svojih dejavnostih Anton Aljančič: "Našo in sosednjo žago so leta 1942 požgali, oba gospodarja in več drugih pa so pobili. Veliko truda je bilo po vojni z obnovo žage, vendar sem moral že leta 1962 v službo, ker so obrt vzeli. Od leta 1973 je začela spet delovati pod okriljem KS Podbrezje. Čeprav sem se pred osrrtimi leti upokojil, smo v samostojni Sloveniji odprli podjetje za žagarsko dejavnost. Pri delu je vedno sodelovala vsa družina - žena Mara in trije otroci, tradicijo pa bo nadaljeval sin Tone, ki je že opravil žagarski izpit. Pri hiši je že od leta 1915 elektrarna, ki je do leta 1928 služila za potrebe vse vasi. Sedaj imamo elektriko za dom in prodajo v omrežje. Skrbimo tudi za vzdrževanje rečne struge in jezu." Peter Teran: "Naša domačija je danes precej manjša od nekdanje, ker smo zemljo v Tenetišah izgubili zaradi smetišča, na Jurčkovem polju pa zaradi gramoznice. Zato že od leta 1971 ni več hleva. Mlina po vojni nismo obnovili. Hiši dajeta kruh žaga in elektrarna; slednjo smo prenovili leta 1969 in predelali tudi žago na električni pogon. Sam sem bil le krajši čas zaposlen drugod, žena Draga pa je 19 let delala v kranjski Savi. Hči Erna poskrbi za administracijo v našem podjetju, njen mož in starejši sin pa veliko pomagata na žagi. Vnuk Polde, ki obiskuje srednjo lesarsko šolo, se zelo zanima za delo z lesom; ob pouku mu tudi praksa ne škodi. Bistriške Žagarje že dolgo poznajo daleč naokrog, saj znamo dobro delati." Jože Žefran: "Že od otroštva me zanima gasilstvo, zato sem več kot polovico življenja član GD Žeje-Bistrica. Moj starejši brat je bil nekaj časa celo poveljnik, gasilec pa je tudi brat Marjan. Sam sicer še nisem gasil požara, redno pa sem pri vseh vajah in raznih delih. Nameravam se prijaviti tudi za častniški tečaj. V naši hiši sta še dva člana društva, hčerka Monika in sin Žiga. Sicer pa imajo člane vse hiše na Bistrici razen dveh. Prebivalci pomagamo društvu po svojih močeh; lani smo za 60-letnico prenovili dom, letos pa imamo namen razviti nov prapor. Razen gasilstva me ob zidarskem delu razveseljuje zadnji čas tudi slikarstvo." Rezka Potočnik: "To gostil no je vodil že moj ded Petef Tudi sama sem od malegf pomagala v njej. Iz tisttj časov se najbolj spominjaj romarjev, ki so se ustavlja' pri nas med potjo na Brezi6. Gostinski poklic me ni najb°l veselil, a sem vseeno post3' gostilničarka in leta 1975 prC vzela gostilno, kjer mi že ose^ let pomaga nečakinja Maije.o ka Drinovec. K nam pr^13^ domači in tuji gostje, ki imaJ radi ribe, perutnino in krneč* jedi. Ribe iz bližnje reke_nlS več okusne, zato jih kupuje11^ v ribogojnici. Prodajam L ribiške karte za kov v Trži*1: Bistrici, obeh ribnikih in Sav^ Pri nas je posebno živahno ] aprila, ko se na začetku rip lovne sezone zberejo na j trici slovenski in koro* ribiči." Združenje podjetnikov Gorenjske uspešno dela Podjetništvo vztrajno napreduje Združenje podjetnikov poskrbelo za izobraževanje in pridobivanje certifikatov kakovosti. Kmalu gorenjski garancijski sklad. Med nagrajenci dva gorenjska podjetnika. Kranj, 12. marca - Klima je podjetništvu vse bolj naklonjena, vse več se o podjetništvu piše v ustvarjalnem smislu, k čemur je pripomoglo tudi združenje podjetnikov, je na seji upravnega odbora Združenja podjetnikov Gorenjske dejal njegov predsednik Jože Hribar. V zadnjih treh letih so veliko napravili za izobraževanje podjetnikov, za uvajanje sistemov kakovosti in za promocijo, sodelujejo v lokalnih razvojnih koalicijah. Predvidoma sredi letošnjega leto bo začel delovati gorenjski garancijski sklad pri poslovno podpornem centru BSC Kranj. Kar dve visoki priznanji sta letos prišli na Gorenjsko, kar je najboljši dokaz napredka in kakovosti gorenjskega podjetniška. Za slovenska podjetnika leta je revija Podjetnik pred kratkim razglasil Jadranko in Draga Lemuta, direktorja Le-Tehnike Kranj. Nagrado Gospodarske zbornice Slovenije pa je prejel Boštjan Šifrar, direktor podjetja Šibo Škofja Loka. Posebno pozornost so tokrat namenili Le-Tehniki, kjer je potekala seja upravnega odbora Združenja podjetnikov Gorenjske. Posebno priznanje pa je Dragu Lemutu izročil predsednik območne zbornice za Gorenjsko Andrej Prislan, ki je dejal, da bodo slovesnost pripravili tudi v Škofji Loki. Večerne šole podjetništva zelo dobre V zadnjih treh letih so izvedli in sofinancirali šest večernih šol podjetništva, vanje je bilo vključenih 120 Podjetnikov, dve .• sta bili v Kranju, po ena v Škofji Loki, na Jesenicah, Bledu in v Tržiču. Zdaj pripravljajo večerno šolo marketinga in prodaje. Pri izobraževanju sodelujejo z Gea College, ki je po Hribarjevih besedah zelo dobra. Celo tako, da so nekaterih podjetnikov zaposleni ušli in sami osnovali podjetja. Pripravili so tudi več seminarjev, kot zelo koristen je bil ocenjen davčni, ki se ga je udeležilo 60 podjetnikov. Z anketo so ugotovili, da si podjetniki žele predvsem nasvete na področju davkov, delovne zakonodaje, kakovosti in zunanje trgovine. Kompasova ponudba za letošnje počitnice Veliko pozornosti namenjajo kakovosti Po dveh skupinah s po šestimi podjetniki se zdaj za uvajanje kakovosti po standardih ISO 9000 se trudi že tretja skupina podjetnikov. Glede na izrazito izvozno usmerjenost gorenjskega malega gospodarstva je to odločno premalo, je dejal predsednik združenja Jože Hribar. V konkurenčnem boju je namreč certifikat kakovosti vse bolj pomemben. Tudi ta projekt poteka že tretje leto, združenje podjetnikov pa mu namenja veliko pozornosti. Precej so napravili tudi pri promociji, saj so se gorenjski podjetniki predstavili na več sejmih, razprava na seji upravnega odbora pa je pokazala, da si podjetniki prav na tem področju želijo še več pomoči. Predvsem v smislu organiziranega nastopa na najboljših specializiranih sejmih, ko so zasedeni že za več let vnaprej. S podjetniškim centrom so najdlje v Škofji Loki Združenje podjetnikov je dejavno tudi v lokalnih razvojnih koalicijah. Najdlje so prišli v Škofji Loki, kjer so doslej edini na Gorenjskem že uspeli pridobiti državna sredstva. Iz vse Slovenije je za letošnja Za podjetnika leta sta bila pred kratkim razglašena Jadranka in Drago Lemut iz kranjske Le-Tehnike. Upravni odbor Združenja podjetnikov Gorenjske se je tokrat sestal v Le-Tehniki, predsednik območne zbornice Andrej Prislan (na levi) je Dragu Lemutu (v sredini) izročil posebno priznanje, čestitkam se je seveda pridružil predsednik združenja gorenjskih podjetnikov Jože Hribar (na desni). sredstva kandidiralo 44 lokalnih centrov, deset jih je uspelo pridobiti sredstva, med njimi je tudi medobčinski podjetniški center Škofja Loka. Od drugih na Gorenjskem imajo stvari najbolj pripravljene v Kranju m v Tržiču, v kratkem naj bi bilo znano, če bosta še letos pridobila sredstva. Na Jesenicah in v Radovljici pa še niso tako daleč, da bi lahko kandidirali. Banke za posojila ne zahtevajo več hipoteke Pomembna pridobitev bo gorenjski garancijski sklad, ki bo predvidoma ustanovljen sredi letošnjega leta. Banke V Sloveniji obstajajo želje po ustanovitvi zbornice za podjetnike, vendar na Gorenjskem nad tem niso navdušeni. Predsednik gorenjskega združenja podjetnikov Jože Hribar pravi, da zaenkrat nima smisla o tem razmišljati, saj za to ni pravih razlogov. Zelo dobro sodelujejo z območno gospodarsko zbornico, združenje podjetnikov pa je postalo zelo pomemben partner v dialogu z državo. sicer nimajo več tako ostrih zahtev in za vsako posojilo ne zahtevajo več hipoteke, temveč lahko podjetniki garantirajo drug drugemu. Vendar si podjetniki od garancijskega sklada lahko obetajo boljše posojilne pogoje. Gorenjski garancijski sklad bo deloval pri poslovno podpornem centru BSC Kranj, njegov direktor Jože Možina je povedal, da bo začel delovati do konca letošnjega junija. Takšne sklade v tujini že dolgo poznajo, pri nas sta doslej zaživela le v Zasavju in Pre-kmurju. Podjetnikom bo pomagal pri zavarovanju posojil, dal jim bo garancijo za polovico najetega posojila in sicer predvsem za kratkoročna posojila za obratna sredstva do višine 10 milijonov tolarjev. Začetni kapital sklada bo znašal 200 milijonov tolarjev, polovico bo prispevala država, polovico bodo zbrale gorenjske občine in zbornica. • M.V. Sest zajetnih katalogov za letošnje počitnikovanje Danes se#na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani začenja sejem Alpe Adria, kjer bo turistično podjetje Kompas Holidavs pobliže predstavilo letošnjo počitniško ponudbo. Ljubljana, 17. marca - Pre-dtem je največja turistična agencija pri nas novosti letošnjih počitniških programov ponudila novinarjem. Široko paleto izletov, potovanj, počitnic, obiskov sejmov, tečajev tujih jezikov, potovanj za mlade so združili v šestih zajetnih katalogih. Če bi vse Kompasove programe naložili drugega na drugega, bi kup dosegel višino Triglava in če bi število prepeljanih potnikov (140 tisoč) Postavili v vrsto drugega ob drugem, bi se ta raztezala od Kopra do Murske Sobote, so na novinarski konferenci slikovito 'histrirali svojo obsežno dejavnost. Najzajetnejši katalog zadeva počitnice v Sloveniji in na HrvaŠkem, za večino tistih dopustnikov, ki jim je dovolj niorje in sončenje na plažah, v njem pa so zajete tudi možnosti aktivnih počitnic. Med ponudbo za letovanje doma in pri sosedih Kompasovci omenjajo obnovljene objekte na Braču in "varu, Kompasov klub na Korčuli, poleg južne Dalmacije pa se obetajo tudi novosti na Srednjem Jadranu, na območju Biograda na moru in Šibenika. Novost počitnikovan-ja pri Hrvatih so tudi cene, ki so za malenkost višje, saj so Hrvatje že uvedli davek na dodano vrednost. Poseben katalog z naslovom Počitnice z letalom v Dalmacijo prinaša veliko izbire za tiste, ki želijo čimprejšnjo dosego počitniškega cilja. Veliko možnosti ponuja tudi več kot sto strani debel katalog Počitnice v Sredozemlju, s Sanjskimi počitnicami in potovanji pa greste razen na med-iteran lahko tudi v številne eksotične dežele. Med njimi najdemo tudi ponudbo pod oznako "super ugodno", med novostmi od maja naprej pa lahko potujemo tudi v Južno Afriko in J. Ameriko, Gambi-jo, obiščemo še več krajev Mehike, cenejša so potovanja na Pacifik, v Avstralijo, Novo Zelandijo in dežele jugovz- hodne Azije. Široka je ponudba v katalogu Tečaji tujih jezikov, kjer se potovalna agencija s sicer 40-letno tradicijo pohvali s 30-letnimi izkušnjami. Obljubljajo najboljši izbor jezikovnih šol po vsem svetu, šolanje šestih tujih jezikov na 65 šolah v 39 mestih in v 13 državah. Med novostmi najdemo tudi katalog Potovanja za mlade, ki jih bodo veseli zlasti maturanti in absolventi. Kompas pa vabi tudi na izlete in potovanja z avtobusi. Ob predstavitvi novih programov so še omenili Kompasove avtobusne izlete v Planico, ki bodo konec tega tedna, dobro pa se prodajajo tudi zimski programi, med njimi že tradicionalni Val Thorens s prvomajsko smuko. Na novinarski konferenci so Kompasovci podelili priznanja trem dobrim partnerjem, HrvaŠki turistični skupnosti ter letalskima prevoznikoma Croatia Airlines in Adrii Airways (na sliki). • D.Z.Žlebir, foto: G. Šinik Izbrali prvo skupino podjetjij za prestrukturiranje V prvi skupini tudi Peko in Planika Program prestrukturiranja bo izvaja SRD podpori državnih obveznic. Kranj, 16. marca - Vlada je dolgov podjetja z državnimi na zadnji seji odobrila vključitev prvih petih pilotskih podjetij v program prestrukturiranja, ki ga izvaja Slovenska razvojna družba s podporo državnih obveznih. Med njimi sta tudi tržiški Peko in kranjska Planika. V obeh velikih gorenjskih obutvenih tovarnah so tega seveda veseli, vseh podrobnosti seveda še ne poznajo. Poleg kranjske Planike in tržiškega Peka so v prvo skupino vključili še Fotono in Rašico iz Ljubljane in mariborsko invalidsko podjetje Bodočnost. Kakor je povedal gospodarski minister Metod Dragonja, so podjetja in njihove programe poprej temeljito proučili in ovrednotili njihove možnosti, tveganja, pričakovane učinke ter stroške, saj skušajo oblikovati dolgoročne rešitve. Denar bodo zagotovila različna obveznicami, pri čemer je še najmanj dorečena usoda tržiškega Peka. Vendar vlada ne bo čakala v nedogled, če ne bo prišlo do dogovora, bo poroštva umaknila. Pogoj prestrukturiranje je namreč, da se tako lastniki kot zaposleni odpovedo nekaterim pravicam. Vesel sem, da je Peko uvrščen v prvo skupino, da se bodo problemi začeli razreševati, ocenjujem, da v celoti sicer ne bodo razrešeni, toda tega tudi nismo pričakovali, saj toliko sred stev ni, je minuli petek dejal direktor tržiškega Peka Janez Bedina. Odprto je še vprašanje ravnanja bank, ki še niso uskladile odnosa do Peka. Prav tako še ni povsem jasno, koliko sredstev bo dobil Peko, potreboval bi 900 milijonov tolarjev denarne pomoči. Planiki se s tem odpira perspektiva, ki je bila že zelo načeta, je dejal direktor Minister Dragonja je povedal, da bo s stečajem leske Verige in jeseniškega Fiproma konec stečajev železarskih družb. Slovenske železarne bodo sanirane do leta 2000, ko naj bi poslovale brez izgube. Lanska izguba znaša 5,1 milijarde tolarjev, celotna pa 6,6, milijarde tolarjev. Vlada je že prevzela 1,32 milijarde železarskega dolga, predvidoma jih bo do 4 milijarde tolarjev. Za dokapi-talizacijo železarn so v letošnjem proračunu predvidene 3 milijarde tolarjev. Prišlo je tudi do zamenjave na vrhu Slovenskih železarn, na pritisk sindikatov se je moral posloviti Igor U mek, novi predsednik je njegov dosedanji namestnik dr. Matija TasiČ. ministrstva in SRD, z njim bodo skušali podjetja finančno razbremeniti, prestrukturirati njihove obveznosti in s tem znižati finančne stroške, da se bodo lahko normalno vključila v finančni trg. V teku so še pogajanja z bankami upnicami, saj ena izmed njih šeni pristala na prestrukturiranje Bojan Starman. Zato so tudi v kranjski Planiki zelo veseli, da jih je vlada vključila v prvo skupino podjetij, ki jim bo pomagala. Tako bodo lahko izpeljali finančno konsolidacijo, predvidena je reprogram in kapitalizacija starih dolgov, deloma tudi financiranje tekočega poslovanja. • M.V. Ugodnejši kreditni pogoji! Znižali smo realne obrestne mere in podaljšali odplačilno dobo! odplačilna doba obrestna mera do 6 mesecev do 12 mesecev do 24 mesecev do 36 mesecev do 60 mesecev TOM + 6% TOM + 7% TOM + 8% TOM + 8,5% TOM + 9% Obrestne mere so enake za namenske in nenamenske - gotovinske kredite! In če še niste naš komitent? Odprli vam bomo tekoči račun ali hranilno knjižico, na katero boste prejemali redne mesečne prejemke in pot do kredita vam bo odprta. Pa ne samo do kredita, odprla se vam bodo tudi nešteta poštno-bančna okenca, ugodna varčevalna ponudba in sodobni bančni instrumenti! Poštna Banka Slovenije in pika. PBS. POSLI IN FINANCE UREJA: Marija Volčjak Občinsko priznanje Astra Telekomu iz Žirovnice Na kablu internet, telefon, števec MEŠETAR Gorenjski kabel iz Žirovnice je postal najsodobnejši kabelski sistem Žirovnica, 16. marca - Ob letošnjem jeseniškem občinskem prazniku je občinski nagrajenec na področju obrti in podjetništva Roman Bernard, direktor Astra Telekom, d.o.o., ali Gorenjskega kabla iz Most pri Žirovnici. Internet na kablu in prvi slovenski kabelski modem. Odčitavanje števcev na daljavo pomeni, da ne bo več plačevanja električnega ali plinskega pavšala. Dejavnost podjetja Astra Telekom - Gorenjskega kabla je izgradnja in upravljanje s kabelsko - komunikacijskimi sistemi z najsodobnejšo tehnologijo optičnih vlaken in z uporabo kabelskega sistema za priklop na internet ter odčitavanje merilnih naprav, kot so elektrika, voda, plin. Roman Bernard je podjetje, ki je danes s to tehnologijo vodilno v Sloveniji, ustanovil leta 1993. Zli zaposlenimi se Roman Bernard podjetje nadvse uspešno razvija, v Združenju kabelskih operaterjev Slovenije, kjer je Roman Bernard predsednik tehnične komisije za razvoj telekomunikacij Slovenije, je Gorenjski kabel zgled kabels- Bavčar v klubu Dvor Kranj, marec - V klubu gorenjskih direktorjev Dvor bodo v četrtek, 26. marca, gostili Igorja Bavčarja, ministra za evropske zadeve. Vključevanje v Evropsko unijo je osrednji projekt Slovenije v naslednjih petih letih, prilagoditi moramo zakonodajo, gospodarstvo pa tudi državno upravo. Igor Bavčar, minister za evropske zadeve, bo predstavil dosedanje priprave Slovenije na vključitev v EU in strategijo samega vključevanja, pojasnil bo tudi, kaj lahko posamezne gospodarske panoge pričakujejo že v fazi približevanja in kaj po vključitvi. Razgovor bo hkrati priložnosti, da direktorji ministra seznanijo s perečimi problemi, ki jih že nakazujejo priprave na sprejem. Montažne hiše Kranj, marec - V Domusu Ljubljana, na Slovenski 17 se od 16. do 21. predstavljajo slovenski izdelovalci montažnih hiš z naslovom "Odločite se za montažno hišo". Montažna gradnja je pri nas še vedno premalo znana, čeprav je zanjo precej zanimanja. Zato so pripravili prvo tovrstno specializirano razstavo, na njej izdelovalci predstavljajo različne tipe montažnih hiš, pripravili so tudi predavanja tehnologov in brezplačne nasvete. kega operaterja, ki nenehno uvaja najsodobnejšo tehniko. Bernard je tudi član nacionalnega sveta za razvoj telekomunikacij. Tuji strokovnjaki, ki prihajajo v Slovenijo, si z občudovanjem ogledajo Gorenjski kabel in številni ne morejo načuditi, kakšno tehnologijo že uvajamo v Sloveniji. Roman Bernard se je izobraževal v Ameriki in postal pravi strokovnjak na področju kabelsko - komunikacijskih sistemov. Najprej je napeljal kabelske sisteme po Piranu, Novi Gorici, Tolminu, Ilirski Bistrici, delu Ljubljane, na Gorenjskem pa najprej na Hrušici. "Največji problem na Gorenjskem je v tem, kako vzpostaviti dober sprejem, ker je teren zelo razgiban in razdalje kar precejšnje," pravi Roman Bernard. "Vendar nam je s tehniko prenosa zvoka in slike preko optičnih vlaken uspelo. Gradnjo sistema smo nadaljevali v Žirovnici, na Jesenicah, v Begunjah, Zapu-žah. Od Krope do Kranjske Gore in Bohinja. Ko bo sistem zaključen, bo imel skupaj 120 tisoč kabelskih priključkov. Že ob uvedbi kabelske televizije sem razmišljal, da se bo uporabljal kabel tudi v druge namene: uvedli smo internet, prvi poskusi pa tečejo o raznih odčitavanjih števcev, kot so električni, plinski, alarmi in podobno. Takšno odčitavanje števca na daljavo za naročnika in distributerja pomeni, da ne bo več plačevanja pavšala za elektriko, plin, vodo, ampak plačevanje po dejanski porabi. Zdaj se postopoma v ta projekt že vključuje Elektro Žirovnica." Pri Astra Telekomu so naredili tudi prvi slovenski v Sloveniji. kabelski modem. Zaradi teh in drugih novosti so deležni izrazite pozornosti strokovne javnosti, ki sistem Astra Telekoma na široko opisuje v strokovnih publikacijah. Najsodobnejši kabelski sistem -mreža HFC, ki je najbolj moderna in gradnja zelo draga - omogoča neštete storitve, tudi telefonske. Gorenjski kabel se zato namerava dolgoročno povezati s Telekomom Slovenije, ki ima hrbtenično mrežo in je zainteresiran za povezavo z uporabniki storitev preko Gorenjskega kabla, ki ima omrežja od vozlišča do naročnika. Skupaj bi do uporabnika pripeljali popolno informacijsko mrežo. Ne nazadnje so ustrezno tehnično zgrajena kabelska omrežja bližnja prihodnost in jih spodbuja država tudi zato, ker zmanjšujejo precejšnja sevanja TV pretvornikov. Zato nacionalni program slovenskega kabelskega sistema, v katerem bo del tudi Gorenjski kabel, sledi smernicam: kabel v vsako hišo. Astra Telekom zdaj napeljuje omrežje v zgornjesavski dolini, kjer je teren zelo razgiban in razdalje precejšnje, zato bo tudi omrežje v resnici zelo drago. Samo meter gradbenega izkopa stane 1.200 tolarjev. Lani so pri Astra Telekomu opravili kar 36 kilometrov gradbenih izkopov. Strokovnost in prodornost sta odliki Romana Bernarda, ki je predvsem na območju radovljiške, jeseniške in kranjskogorske občine razvil najsodobnejši kabelsko komunikacijski sistem. • D.Sedej \ fi S U') :lMiP~VOXNJO Dobiš lahko GSM JANUS - MOTOROLO, če greš v B&B AVTOŠOLO... -TAnus AVTOŠOLA B.B Iskra STI , podjetje za razvoj telekomunikacij, d.o.o., Ljubljanska c. 24a, p.p. 152, SI-4001 Kranj, Slovenija Družba ISKRA STI, Podjetje za razvoj telekomunikacij, d.o.o., Ljubljanska 24a, 4000 Kranj, objavlja prosta delovna mesta ter vabi k sodelovanju kreativne inženirje elektrotehnike in komercialiste. Delovna mesta in pogoji za zasedbo: STROKOVNI SODELAVEC V RAZVOJU (već sodelavcev) - VI. ali VII. stopnja strokovne izobrazbe, elektrotehniške usmeritve - obvezno znanje programskega jezika C - poskusni rok 3 mesece Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas! PRODAJALEC TELEKOMUNIKACIJSKIH IZDELKOV (več pogodbenih sodelavcev) - vsaj V. stopnja strokovne izobrazbe, komercialne, elektrotehniške ali druge usmeritve - veselje do dela s strankami in smisel za podjetno komuniciranje - dobro znanje vsaj enega od tujih jezikov (ang., nem., hrv., rus.) Z uspešnimi prodajalci bomo sklenili delovno razmerje za določen ali nedoločen čas! Višina osebnih prejemkov razvijalcev bo odvisna od uspešnosti pri razvijanju novih izdelkov, prodajalcev pa od prodajne realizacije. Pisne vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 14 dneh od dneva objave na naslov: Iskra STI, d.o.o., Kadrovska služba, Ljubljanska 24a, 4000 Kranj. V Sloveniji cenejši kot v Avstriji Po podatkih iz doslej najobsežnejšega kataloga traktorjev v Sloveniji, ki ga je pred kratkim izdal Kmečki glas, so na slovenskem trgu zastopani traktorji 43 različnih proizvajalcev. V bogati ponudbi so tudi traktorji avstrijskega podjetja Lindner, ki ga v Sloveniji in na Hrvaškem zastopa zasebno podjetje MotoZiP Trgovina, d.o.o., Kranj. Kot je povedal vodja prodaje Tadej Gantar, so bili dve leti na Jesenicah, pred dvema letoma pa so se preselili v Kranj, kjer so si v najetih prostorih Kmetijsko gozdarske zadruge Sloga na Šucevi cesti uredili upravne prostore, prodajno skladišče ter servis kmetijskih strojev Lindner ter ostale mehanizacije. Poleg Lindnerja zastopajo še motorna olja in maziva Motorex, motorje Husquarna in Cagiva ter motociklistično opremo Zupin Moto Sport. Med Lindnerjevimi stroji so še posebej ponosni na transporterje za vsestransko uporabo v hribovskih in gorskih območjih ter na novo serijo traktorjev, ki so tehnično bolj izpopolnjeni, varnejši in udobnejši od prejšnjih modelov. Cena traktorjev je bila na začetku Lindnerjeve navzočnosti na slovenskem trgu okrog tisoč mark (v tolarski protivrednosti) na konjsko moč, zdaj pa je le še približno 800 mark in je nižja kot v sosednji Avstriji. V najboljših časih so na Gorenjskem prodali tudi po 25 traktorjev na leto, od katerih jih največ vozi in dela po Selški in Poljanski dolini, Bohinju in drugih bolj hribovitih območjih. Trije kupci Lindnerjevega transporterja, ki ga je mogoče uporabljati kot nakladalko, trosilnik gnoja, kiper prikolico ali kot cisterno za gnojevko, so lani na razpisu kmetijskega ministrstva za nakup gorskih strojev uspeli dobiti del nepovratnih sredstev. "Gorenjci dobro premislijo, preden se odločijo za nakup traktorja, vrednega od 40 do 70 tisoč mark," pravi Tadej Gantar in pove za kmeta, ki je tri leta poizvedoval o traktorju, preden se je odločil. Spomnijo se le dveh primerov, ko si je kupec traktor ogledoval samo en dan, naslednji dan pa ga že kupil. Pomlad je tudi čas sejmov Na Gorenjskem in v Sloveniji se bo marca in aprila zvrstilo več kmetijskih sejmov. Mercator - Kmetijska zadruga Krka, poslovna enota Agroservis iz Novega mesta je v minulih dneh pripravila v Novem mestu 4. Gregorjev sejem, na katerem je sodelovalo 130 domačih in tujih razstavljalcev. Na Dolenjskem bo še en sejem, in sicer od 20. do 23.marca 6. Jožefov sejem v Novem mestu. Na hipodromu v Komendi bo v organizaciji domačega konjeniškega kluba od 27. do 30. marca spomladanski kmetijski sejem. Na Gorenjskem sejmu v Kranju pa bo od 3. do 9. aprila tradicionalni, že 37. slovenski sejem kmetijstva in gozdarstva s ponudbo kmetijske in gozdarske mehanizacije, opreme in orodja in z vrsto spremljajočih prireditev. PRENOVA HOTELOV V DOLENJSKIH IN ŠMARJEŠKIH TOPLICAH Krka Zdravilišča prenavlja hotela v Dolenjskih in Šmarjeških Toplicah - Kategorija 4 zvezdic - Polna zasedenost obeh zdravilišč - Novi načrti. DOLENJSKE IN ŠMARJEŠKE TOPLICE - V začetku januarja je družba Krka Zdravilišča začela prenavljati hotel Zdraviliški dom v Dolenjskih Toplicah in hotel Toplice v Šmarjeških Toplicah. Dela so bila v obeh zdraviliščih končana v začetku marca, veljala pa so okoli 280 milijonov tolarjev. Oba hotela sta po prenovi izpolnila zahteve za uvrstitev v kategorijo 4 zvezdic. V hotelu Zdraviliški dom v Dolenjskih Toplicah je povsem prenovljenih 50 sob, od tega 24 enoposteljnih, 22 dvoposteljnih in 4 apartmaji. Vse sobe so opremljene z novim pohištvom, TV, radiom, uro, hladilnikom, kopalnice pa imajo poleg osnovne opreme tudi sušilce za lase in brisače. Obnovljeni so tudi hotelski hodniki in stopnišče. Drugi topliški hotel, Kopališki dom so povsem prenovili pred 5 leti, ko so ob njem postavili prizidek, imenovan Zavetje zdravje, v katerem je celoten zdravstveni del zdravilišča. Po obnovi Zdraviliškega doma sta oba hotela dobila tudi novi imeni, in sicer se Kopališki dom po novem imenuje hotel Vital, zdraviliški dom pa Kristal. * V Zdravilišču Dolenjske Toplice je sedaj okoli 280 ležišč. Lani so imeli 10.668 gostov, od katerih je vsak povprečno v zdravlišču ostal dobrih 8 dni, tako da sc imeli 85.600 nočitev. Lani je bilo zdravilišče povprečno zasedeno kar 84-odstotno. "Ob povečanem obisku v zdravstvu in bazenih, ki se bo še povečal z načrtovano izgradnjo apartmajskega naselja z 230 ležišči, ki ga bo letos zgradila Obrtna zadruga Hrast, se kaže potreba po prenovi in izgradnji novih zunanjih bazenov," pravi direktor Zdravlišča Dolenjske Toplice Brane Krevs: Projekti in vsa potrebna dokumentacija so že v pripravi, zato pričakujejo, da bo v dveh do treh letih prenovljen sedanji edini zunanji bazen, zgrajena dva nova, ki bosta kombinacija zunanjega in notranjega bazena z možnostjo prehoda iz enega v drugega. V dolgoročnejših načrtih razvoja zdravlišča pa je prizidek k Zdraviliškemu domu oziroma po novem k hotelu Kristal. Hotel Toplice, najstarejši hotel v Šmarjeških Toplicah, je po obnovi prav tako dobil 4 zvezdice in je del hotela Krka, poleg njega pa je še hotel Šmarjeta, oba v kategoriji 4 zvezdic. Skupaj je v Zdravilišču Šmarješke Toplice 290 ležišč. Lani je bilo v Šmarjeških Toplicah 10.661 gostov, povprečno je vsak ostal v zdravilišču blizu 9 dni in so tako našteli 93.126 nočitev. Povprečno je bilo zdravilišče skozi celo leto zasedeno 88-odstotno. Povsem so prenovili 48 sob, od tega jih je večina enoposteljnih, po katerih je največje povpraševanje. Novo opremljene sobe imajo TV, radio, telefon, hladilnik, kopalnice pa imajo po novem tudi sušilce za lase in sušilce za brisače. Poleg sob so prenovili tudi vhod v hotel in vhodno avlo, hotelsko restavracijo, ostrešje, novo pa je tudi dvigalo. V bližnji prihodnosti ne bo novih večjih investicij, dolgoročno pa načrtujejo gradnjo novega hotela, a ne v sedanjem hotelskem kompleksu. Borzni komentar tedna Nižje obresti v Volksbank-Ljudski banki Borzni posredniki so bili minuli teden precej aktivni, saj so sklenili skoraj 4000 borznih poslov v skupni vrednosti okoli 4 milijarde tolarjev. Vzroke povečanega obsega trgovanja lahko še zmeraj iščemo v nakupih tujih investitorjev. Če se spomnimo, je lansko leto februarja Banka Slovenije sprejela stroge ukrepe, ki so bili uperjeni proti tujim investitorjem. Po sprejetju teh ukrepov so si borzni posredniki belili glave z vprašanjem, ali bodo tujci še kdaj investirali v delnice slovenskih podjetij. Odgovor so dobili že v poletnih mesecih, ko so tujci ponovno začeli kupovati tuje vrednostne papirje, nakupi pa po zadnjih vseh podatkih niso zamrli. Seveda je bilo največ prometa z delnicami Krke ter Leka. Pri omenjenih družbah smo zaznali tudi povečanje odstotka tujih delničarjev in sicer se je v Leku zelo približal na 30 odstotkov, pri Krki Pa na 7 odstotkov. Tečaj Krke je v minulem tednu presegel 27.000 tolarjev, Lek pa je prebil psihološko mejo 4.000 tolarjev. Tečaj obeh delnic je proti koncu prejšnjega tedna padel, predvsem pri Leku in sicer za 700 tolarjev. Povečano Povpraševanje pa ni bilo zaznati samo pri delnicah Leka in Krke. Občutno se je povečalo povpraševanje pri delnicah Mercatorja in Radenske, katerim tečaj je v nekaj dneh porastel za več odstotkov. Tako smo v sredo beležili sklenjene posle po 4600 tolarjev, samo teden prej pa smo lahko kupili delnice Mercatorja po 4080 tolarjev za eno delnico. Tudi pri Radenski smo zaznali porast tečaja za skoraj sedem odstotkov. Veliko Prahu je dvignila delnica BTC-ja, saj se je s padcem tečaja Pod 11500 tolarjev presegel nivo 30-odstotne omejitve. Uprava BTC-ja je sporočila, da za padec ni bilo posebnih vzrokov, ter da družba posluje pozitivno. Po izjavi je tečaj porastel za več odstotkov. Z dobrimi rezultati se lahko pohvali tudi nekaj družb iz izvenborznega trga C. Na primer Jata meso Domžale je lani doseglo kar 27 odstotkov večji dobiček, investitorji pa so na take novice reagirali s povečanim povpraševanje, saj je tečaj delnic porastel skoraj za 30 odstotkov. Zanimivo je bilo spremljati tudi delnico Kovinotehne, kjer smo ponovno zaznali močno nihanje tečaja, česar pa se vsi borzni špekulanti veselijo. Tečaj delnic je porastel sprva na 535 tolarjev, v tem tednu pa je padel nazaj na 520 tolarjev. Razlike v tolarjih seveda ne izzovejo velikih reakcij, toda če gledamo razlike relativno, takoj ugotovimo, da so premiki večodstotni. Porast tečaja smo zabeležili tudi pri delnicah Loke Škofje Loke, kjer je tečaj porastel iz 1000 tolarjev na 1200 tolarjev. Delnice Aerodroma Brnik počasi pridobivajo na vrednosti. Zadnji borzni posli so bili sklenjeni po tečaju 1820 tolarjev za delnico. Negativen trend smo zaznali pri delnicah pooblaščenega investicijskega sklada Kompas Sklada ena in dve. Tečaj obeh skladov je vidneje padel pod 170 tolarjev. Ilirika Borzno Posredniška Hiša, d.d. Matej Tomazin RIKA Titi V XT¥"*"- iit>jL^i|>isr SAVAGlaRMOkLOKA, JjOKAŠK.I.OKABtea *prt>đajntno delnice »a borzi ^upravljamo portfelje, |, | -:. JESENICE Tet 064/861■511 NOVOST V NAŠI TRGOVINI Vsak teden pet ugodnih nakupov zgoščenk in kaset^ Ljubljanska cesta 4,4260 BLED tek: (004) 741-088, E-Mail: jeti@s5.net Kranj, marec - Volksbank-Ljudska banka iz Ljubljane je marca znižala obrestne mere za posojila pravnim osebam in obrtnikom. Pri kratkoročnih posojilih je izhodiščna realna obrestna mera 5,4-odstotna, pri dolgoročnih pa 6,9-odstotna, prištejejo seveda TOM oziroma temeljno obrestno mero, ki je odvisna od inflacije. Znižali in poenotili so tudi obrestne mere za posojila z devizno klavzulo; pri kratkoročnih je zdaj izhodiščna obrestna mera 6,6-odstotna, pri dolgoročnih pa 7,9-odstotna, dodajo seveda devizno klavzulo. Glede na sedanje razmere na slovenskem finančnem trgu so ta posojila celo bistveno ugodnejša. Končna obrestna mera je odvisna tudi od ročnosti posojila, bonitete posojilojemalca, zavarovanja posojila in sodelovanja z banko. Za novince Activa zastonj Kranj, marec - Gorenjska banka ponuja svojim komitentom brezplačno odprtje tekočega računa in bančno kartico. Za akcijo "Sodobni bančni instrumenti" so se v Gorenjski banki odločili, ker skušajo čim več svojih strank pridobiti, da bi hranilno knjižico zamenjali za tekoči račun. Seveda pa želijo pridobiti tudi nove stranke. Do konca aprila je v Gorenjski banki odprtje tekočega računa zastonj, prve tri mesece vam tudi ne bodo zaračunavali stroškov. Zastonj lahko dobite tudi bančno kartico Activa. NLB in SKB podpisali pismo o nameri Kranj, marec - Upravi Nove Ljubljanske banke in SKB banke sta minuli torek podpisali pismo o nameri povezovanja obeh bank. V pismu o nameri sta obe banki izrazili pripravljenost po povezovanju, saj sta prepričani, da so v Sloveniji dozorele razmere za odločnejše in hitrejše preoblikovanje bank zaradi povečanja njihove konkurenčnosti. Pismo o nameri sta že obravnavala nadzorna sveta obeh bank, končne odločitve o povezovanju bodo odvisne od odobritve lastnikov obeh bank. Tako kot je v svetu običajno, se bodo najprej obojestransko seznanili s položajem obeh bank ter opravili njuno vrednotenje. Minister Marinček obiskal Iskratel Kranj, 16. marca - Kranjsko Iskratel je minuli petek obiskal minister za znanost in tehnologijo dr. Lojze Marinček. Po predstavitvi uspešnega podjetja, ki izdeluje programsko krmiljene telefonske centrale, trenutno pa razvija novo generacijo telefonskih central SI 2000, so se pogovarjali predvsem o problemih, ki spremljajo osvajanje novih tehnologij. Minister je povedal, da bodo v kratkem dobili novega državnega sekretarja, ki se bo ukvarjal s tehnologijo, saj so doslej reševali predvsem resno krizo znanosti. Po njegovem mnenju bi morala država ustanoviti močan sklad za razvoj uspešnih podjetij. Vodstvo Iskrate! skrbi tudi vse manjše zanimanje mladih za študij tehnike. Minister je obljubil, da bodo prihodnje leto imeli mladi raziskovalci, ki se ukvarjajo s tehnike, višje štipendije. optika in oku I i stična ambulanta zdravniški okulistični pregledi za očala in kontaktne leče NOVE KOLEKCIJE SONČNIH OČAL '98 Johnson&Johnson mesečne,14 dnevne in dnevne kontaktne leče na Mohorjevem klancu v Kranju, tel./fax: (064) 212 535 e-mail.optika.monokel@siol.net KOLIKO JE VREDEN TOLAR KRANJ, 16.3.19% nakupni/prodajnij iwkups;;.'Mi»liiii! Mkupiii. ;)rud,m; MENJALNICA 1 DEM 1 1 ATS 100 ITL A BANKA {Tržič, Kranj, Jesenice) BANKA CREDITANSTALT d.d Lj EROS treh letih in pol od začetka serijske proizvodnje, so se pri češki Škodi odločili za manjšo osvežitev modela felicia, s katero naj bi avtomobil lažje kljuboval tekmecem v prihodnjih "Veh letih. Toliko časa naj bi bila sedanja felicia namreč še v Proizvodnji, na pragu leta 2000 pa jo bodo zamenjali s Popolnoma novim modelom. Prenovljena felicia se od lanskega modela razlikuje predvsem !\a sprednjem delu, saj so na njen nos nataknili novo masko hladilnika, ki je po obliki skoraj popolnoma enaka kot pri octaviji. Zraven so dodali še nove žaromete, pokrov motorja in £dbijače, ki so odslej pri vseh različicah odeti v enako barvo kot karoserija, imajo pa tudi snemljivo zaščitno letev, ki jo je pri Poškodbah mogoče zlahka zamenjati. Bogateje opremljena različica GLX ima v odbijač vgrajene tudi nove okrogle luči za ^glo, v notranjosti pa novo sredinsko konzolo, v kateri sta tudi v0olbini za pločevinske s pijačo. Notranjost je bila sicer deležna komaj opaznih sprememb. ybloge so nekoliko svetlejše, pomembnejša novost je le novi postranski kontaktni ključ in predoprema za radio z anteno in ZvoČniki. Tudi motorji so že znani, vendar imajo po novem Jjoslej vse različice z 1,6-litrskim bencinskim in 1,9-litrskim ^zelskim motorjem serijsko dodan volanski servoojačevalnik. Prenovljena felicia, ki bo tako nekoliko lažje kljubovala tekmecem, je tovarna pokazala na avtomobilskem salonu v Pokalno tekmovanje Aprilia - Polini Samo še nekaj tednov nas loči od začetka motociklistične sezone in tudi tekmovanj za državno prvenstvo. Podjetje AC Avto Triglav, ki je konec lanskega leta postalo zastopnik za italijanske motocikle Aprilia, se bo letos državnemu prvenstvu s skuterji, pridružilo s pokalnim tekmovanjem Aprilia - Polini, ki je namenjeno predvsem mlajšim motociklistom. Tekmovalni skuter s 50-kubičnim motorjem so pripravili skupaj s podjetjem Linde MPA, ki v Sloveniji zastopa italijanski Polini, ki se že dolgo vrsto let ukvarja s friziranjem motornih koles in predvsem skuterjev. Skuter aprilia polini je namenjen le tekmovalcem v pokalnem tekmovanju, ki bo samostojno in bo potekalo v okviru dirk za državno prvenstvo, kar tudi pomeni, da je uporaba skuterja v prometu prepovedana. Motor skuterja zmore 10 KM in se zavrti do 12.000 vrtljajev in doseže hitrost kar do 110 kilometrov na uro. Pri Linde MPA so doselje pripravili 12 skuterjev, vsaj 8 je že dokončno prodanih, število tistih, ki se bodo hoteli preizkusiti v novem pokalnem tekmovanju pa bo celo večje. Vsi skuterji bodo pripravljeni enako, dirkačem pa jih bodo vsaj mesec dni pred začetkom pokala izročili s pomočjo žreba. Pokalne dirke bo organiziralo AMD Domžale, zaenkrat so v programu tri , skupaj jih bo po potrjeni homologaciji proge v Ljubljani, najverjetneje pet. K sodelovanju je Avto Triglav pritegnil tudi velenjsko podjetje Compaco, ki zastopa čelade Nolan, dogovori o tem, ali bodo skuterji opremljeni z gumami kranjske Save, pa še potekajo. Pokalno tekmovanje je namenjeno predvsem mladim motoristom, za katere organizatorji želijo, da svojega znanja ne bi dokazovali na cestah, ampak na bolj varen način na dirkališču. Nenazadnje je pokalni skuter dostopen tudi tistim, ki imajo na voljo nekoliko manj denarja, saj je potrebno za že predelano izvedbo odšteti 408 tisočakov, pri Avto Triglavu in Linde MPA pa bodo tudi poskrbeli za nadomestne dele in servisiranje. • M.G. Prodajno uspešen februar V minulem mesecu je bilo v Sloveniji prvič registriranih 5.255 novih avtomobilov, kar v skupnem letošnjem izkupičku pomeni, da so kupci pokupili za 6,3 odstotka več novih štirikolesnikov kot v primerljivem lanskem obdobju. Lani, ko je bili februarja prodanih 5.694 avtomobilov, je bilo v drugem mesecu sicer nekoliko uspešnejše, saj je za letošnji drugi mesec številka 5.255 nekoliko manjša. Vendar je bilo letos v Sloveniji skupno registriranih že 9.271 novih avtomobilov, lansko leto pa zaradi slabega januarja le 8690. K boljši prodaji so najbrž največ prispevala znižanja cen, predvsem za avtomobile, ki jih imajo uvozniki v zalogi še iz konca lanskega leta. Vrstni red najuspešnejših znamk, ki je bil vsaj pri vrhu skoraj vse lansko leto nespremenjen, se je letos nekoliko obrnil. Prvo mesto po številu prodanih avtomobilov še vedno drži Renault s 16,1 odstotka (1.489 prodanih avtomobilov), drugi je Volkswagen s 13,5 odstotka (1.255), na tretjem mestu pa je že drugi mesec Daewoo s 10,7 (994). Sledijo Fiat, Citroen, Škoda, Opel, Ford, Seat in Kia. Pri slovenskih kupcih so bili najbolj priljubljeni vw polo, renault clio, renault megane, daevvoo nexia in škoda felicia. • M.G. £enevi, slovenski trgovci pa imajo že prve količine avtomobilov. Za osnovni £°ffel z i,3_iitrskim motorjem je potrebno odšteti 14.465 mark, najdražja rAazltfica combi z 1,9-litrskim motorjem pa stane 21.131 mark. Pri zastopniku ^toimpexu obljubljajo, da bodo tokrat dobave redne, ponujajo pa tudi e'iko dodatne opreme. • M.G. OBIŠČITE NAS SERVIS ŠTERN KRANJ d.o.o. Smidova 1 3, Cirče 4000 Kranj telefon 064/323-419 fax 064/326-739 Volksw'^enCf01|P Fiat Multipla že na cesti Na poti na ženevski avtomobilski salon smo v bližini italijanskega Balocca, kjer je ena od Fiatovih preizkusnih stez, v naš objektiv ujeli skrbno zamaskirano multiplo, novi enoprostorski avtomobil, ki ga bo Fiat premierno pokazal na bližnjem salonu v Torinu. Na ogled bo že dokončna verzija, vendar bodo začeli avtomobil serijsko izdelovati šele novembra, medtem, ko bo naprodaj šele januarja prihodnje leto. Multipla,' ki bo narejena na novi osnovi, bo sicer izstopala zaradi svoje nekoliko nenavadne oblike, čeprav bo na sprednjem delu mogoče videti tudi nekaj podrobnosti iz modelov bravo in brava. Pri fiatu načrtujejo, da bodo letno izdelali okoli 40.000 teh enoprostorskih avtomobilov spodnjega srednjega razreda. • M.G. TALON, d.o.o. ODKUP, PRODAJA IN PREPIS VOZIL PE Zg. Bitnje 32, Žabnica Tel., fax: 064/311-032 ZNAMKA TIP LETNIK CENA V DEM OPOMBE OPEL CAUBRA 2.0 i" r 1993 25.000 vse, razen klime OPEL ASTRA 1.8'iGT 1992 13.900 servo volan, športni sedeži, radio, metalic... OPEL KADETT 1.4 LS 1991 9.900 rdeče barve, zadnji spojler FORD FIESTA 1.8 CD 1989 7.900 tete barve, pet vrat, radio, vlečna kljuka AUDI 80 2.0 e 1992 21.400 model '93,1. lastnik, serv. knjižica, klima, ABS... RENAULT LAGUNA 2.0 rt 1994 19.900 el. str. okno, dalj. cent. zakl., servo volan... FIAT TIP01.8 IE 1993 11.400 cent. zakl., servo volan, ALU plat., el. stekla... FIAT TEMPRA1.6 IE 1993 11.400 servo volan, katalizator HYUNDAI P0NY 1.3 GLS 1990 6.700 el. stekla, cent. zakl., radio, kljuka HYUNDAI P0NY GLS 1990 6.900 strešno okno, radio met. barva CITROEN ZX V0LCANE 2.0i 1993 15.400 dalj. cent. zakl., alarm, servo volan, VW el. ogled... GOLF JGLD 1985 3.900 zelen d.d. KRANJ CENTER RABLJENIH VOZIL, TEL: 223-624 PONUDBA TEDNA ZNAMKA TIP BARVA LETNIK CENA V DEM ZASTAVA JUG0 45 RDEČA 1985 650 ŠKODA 120 L BEŠ 1989 1.750 LADA NIVA 1600 BELA 1986 2.690 TAVVRIA 1102 BELA 1995 3.160 FORD FIESTA 1,1 MET. MODRA 1988 4.500 OPEL KADETT 1,3 MET. SIVA 1989 7.300 SUBARU LEONE 1,8 MET. SIVA 1990 7.450 RENAULT 21 NEVADA BELA 1989 8.110 RENAULT 5 FIVE/5V CAT. RDEČA 1995 8.230 RENAULT 5 CAMPUS/3V MET. SIVA 1994 8.480 RENAULT 19 CHAMADE MET. ZELENA 1990 9.200 RENAULT TRIAFIC T 1,4D RDEČA 1992 10.730 SUBARU LEONE 1,8 MET. ZELENA 1993 11.670 RENAULT CU01.2 BELA 1996 12.140 RENAULT 191,4 RT BELA 1993 12.900 VW KOMBI 2,4 D BELA 1995 28.000 FORD M0NDE01,8 MET. ČRNA 1994 20.900 RENAULT ESPACE 2,0 RT MET. RDEČA 1995 28.990 CHEVROLET CAMAR0 MET. MODRA 1994 35.470 FORD SC0RPI0 2,01 MET. ZELENA 1995 48.940 KREDIT ŽE OD T + 6,5% DALJE MOŽNOST MENJAVE STARO ZA STARO ODKUP RABLJENIH VOZIL INTERNET ADRESS HTTP:/AA/VVW.ALPETOUR-REMONT.SI/ KRANJ, 16. 3. 1998 Uporaba mobilnega telefona med vožnjo Odslej zakonska ureditev Problematika telefoniranja med vožnjo oziroma uporaba mobilnih telefonov bo že v kratkem urejena z novim Zakonom o varnosti cestnega prometa, ki bo začel veljati že v kratkem, voznike, ki ne bodo upoštevali določil, pa Čakajo dokaj visoke kazni. Zaradi številnih odzivov na člen v novem zakonu smo minuli teden s pomočjo avto šole B&B, podjetja Janus Trade, gorenjskih prometnih policistov in Radia Kranj ponovili preventivno akcijo, ki smo jo prvič izvedli 11. februarja. Tudi tokrat smo se s skupaj s sodelujočimi odpravili na gorenjsl^o magistralo in za mnenje povprašali tudi voznike - uporabnike mobilnih telefonov. Tako kot v prejšnji akciji se je tudi tokrat izkazalo, da se večina strinja z zakonskim določilom, ki dovoljuje uporabo telefona med vožnjo zgolj, če je v avtomobilu vgrajena naprava za prostoročno telefoniranje. Večina voznikov se zaveda, da je uporaba telefona brez te naprave lahko nevarna, saj zmanjšuje koncentracijo med vožnjo. I ml V petek so predstavniki avto šole B&B in podjetja Janus Trade podelili prvega od štirih mobilnih telefonov Motorola. Med kandidati za pridobitev vozniškega izpita, ki tečaje in vožnje opravljajo v avto Šoli B&B, je žreb tokrat določil Darka Namečka iz Zgornjih Bitenj. Prihodnji mesec bomo v okviru akcije o uporabi mobilnega telefona spregovorili tudi z inšpektorjem za varnost prometa pri UNZ Kranj, Simonom Vindišem. • M.G., foto G. Šinik TEST: VOLKSWAGEN POLO VARIANT 1.9 SDI NAHRBTNIK IN PRTLJAŽNIK Nekateri so odločno proti, da bi vozili avtomobil s kombijevskim zadkom. Po drugi strani pričakujejo, da bodo s svojim štirikolesnikom lahko jirepelj ali vse, kar potrebujejo za družino in dom. Toda včasih je prtljažnik premajhen, potrebno je podirati zadnje sedeže, in poleg slabe volje se pojavijo tudi kletvice na račun premajhnega avtomobila. je predolgo za v prtljažnik, gre lahko tudi na streho, kajti polo variant je že serijsko opremljen tudi s po dvema vzdolžnima in dvema premikajočima se prečnima nosilcema, ki služita za strešni prtljažnik. +++prostoren prtljažnik ++varčen motor +serijska oprema/-—visok prtljažni rob -stikali za odpiranje stekel -motorni hrup Volkswagen polo variant oblikovno ni posebej vznemirljiv avtomobil, bolj izstopa po prostornosti. Toda avtomobilske tovarne delajo predvsem ali samo zato, da bi svoje izdelke čimbolj približale uporabnikom. Zato so podaljšane kombijevske zadke preselile tudi v najmanjše avtomobilske razrede in natanko tako so storili tudi pri Volkswagnu s svojim polom. Tako kot ostali hišni kombiji se tudi polo z nahrbtnikom imenuje variant. Polo variant je po centimetrih v dolžino in med obema osema enak kot štirivratna limu-zinska različica, torej je nekoliko večji od tri- in petvratne različice, na zunaj pa se razlikuje že od zadnjih stranskih vrat. Oblikovalci so torej naredili povsem nov zadek, ki tako zaradi skoraj predvsem oglatih dodatnih bočnih stekel in skoraj povsem ravno prirezanih vrat ni nič posebej vznemirljiv, vendar zaradi pridobitve prostora kaj dosti drugačen niti ne bi mogel biti. Polo variant je tako dokaj prostoren avtomobil, čeprav je res, da to velja predvsem za prtljažnik, ki meri 390 litrov, povečljiv pa je na zelo solidnih 1250 litrov. Žal natovarjanje nekoliko ovira visok prtljažni rob in tudi zadnja koloteka kar občutno zmanjšata prostornost, a se zato odkupi s temeljito obdelavo. Kar Razlika med Slickom 50 in konkurenčnimi izdelki je v opravljenih testih SAE* in certifikatu o najvišji kakovosti po standardih American Petroleum Instituta, ki ga nima noben podoben izdelek! 50 ENGINE TREATMCNT Testi SAE so Slicku 50 prinesli certifikat o kakovosti in dokaz, da: • zmanjšuje obrabo motorja za 50% • zmanjšuje porabo goriva za 5% • že enkratna uporaba Slicka 50 ščiti motor kar 80.000 km NE NASEDAJTE PRAZNIM OBLJUBAM SLICK 50 JE SVOJO UČINKOVITOST DOKAZAL S TESTI SAE! *SAE Society of Automotive Engineers. Svetovno združenje inženirjev avtomobilske industrije. 1«« «,»•»» ** PRODAJA: AMZS IN ALPETOUR KRANJ ZASTOPNIK: JOŽE DRNOVŠEK, HAFNERJEVO NASELJE 70, ŠKOFJA LOKA, Jelefon: (064) 634-680, 0609 ali 041/611-115 V zadku je prostoren 390-lttrski prtljažnik, natovarjanje nekoliko ovira visok rob. Potniški prostor je na las podoben kot v ostalih različicah tega avtomobila, seveda je moč v njem spoznati tudi primesi španskega Seata, saj ima enako notranjost tudi njihov model cordoba. Pregledni in uporabni armaturni plošči ne kaže očitati večjih pomanjkljivosti, le stikali za odpiranje stekel bi lahko namestili kam drugam kot na dno sredinske konzole. Pohvalno za varnost je dejstvo, da sta v avtomobilu obe čelni varnostni vreči, za lahkotnost vožnje pa še volanski servoojačevalnik. Tisti, ki z avtomobilom prevozijo veliko kilometrov, bi se strinjali, da je 1,9 litrski dizelski motor prava izbira. To je že znan in preizkušen agregat, podoben bolj znanemu turbodizlu z neposrednim vbrizgom. Tudi v izvedbi brez turbinskega polnilnika za vbrizg goriva skrbi elektronika, vendar je motor s 64 konjskimi močmi občutno šibkejši in nekoliko bolj glasno oznanja svoje delovanje. Se posebej pri hladnem vžigu zna biti zelo nemiren in zoprno stresa cel avtomobil, pri višjih hitrostih se precej umiri, vendar prehudega prigan-janja ne mara. Po Notranjost je do potankosti enaka kot pri Seatovi cordobL drugi strani je ta motor zelo varčen, saj ga je mogoče brez pretiranih naporov pripraviti, da v povprečju ne zahteva več kot 5,7 litra plinskega olja na 100 prevoženih kilometrov, pri zmerni vožnji je lahko tudi za pol litra skromnejši. CENA do registracije: 23.833 DEM (Porsche Sbvenija, Ljubljana) Vblkswagen polo variant je tore] majhen, vendar prostoren in uporaben družinski avtomobil, ki so g<* nekateri čakali samo zaradi teh lastnosti. Tudi trdovratni nasprot' niki kombijev, ki so bili prepričam, da takšnega avtomobila ne bodo imeli nikoli, se utegnejo premisliti' TEHNIČNI PODATKI: kombi, 5 vrat, 5 sedežev. Motor: dizelsldt štirivaljni, štiritaktni, vrstni, nameščen spredaj prečno, poganja prednji kolesi, 1896 ccm> 47 kW/64 KM, petstopenjski ročni menjalnik. Mere: d. 4140 mm, š. 1640 mm, v. 1430 mm, medosna razdalja 2440 mhi> prostornina prtljažnika 390/ 1250 L Najvišja hitrost: 155 km/h (tovarna), 161 km/h (testi, pospešek od 0 do 100 km/n: 16,9 s. Poraba goriva pO EU normativih: 4,0/ 8,81 plinskega olja na 100 km, poraba n$ testu: 5,7i. M. Gregortf <3>Šubelj*e RV s -i HYUnDHI SERVIS IN PRODAJA NOVIH IN RABLJENIH VOZIL STARO ZA NOVO Obrtniška 8, Domžale tel.0611116-221 - prodaja tel.06I/7IS-666 - servis HYUNDAI ACCENT 1,3 LSi _že od "ABS ali klima brezplačno?" "Oboje!" Mazda 323 1.5i - 16V Safety Klima ima serijsko ABS in klimatsko napravo. Dvojna ameriška zračna blazina ter bočna in prednja zaščita pred udarci sta tako ali tako serijsko vgrajeni. 26.990 DEM 28.490 DEM 27.990 DEM KRANJ: Y.C.C, Koroška CESTA 53 D, TEL. 064 222-626 MEDVODE: H & S, Finžgarjeva 15, tel. 061 612-224 Torek, 17. marca 1998 KULTURA UREJA: Lea Mencinger 16. Festival Radovljica '98 ZVOKI STARE GLASBE Radovljica - Društvo ljubiteljev stare glasbe Radovljica si je - sredi priprav na letošnji že 16. festival - vsaj malce oddahnilo ob informaciji, da bo letošnjo prireditev ob občinski finančni pomoči spet podprlo tudi ministrstvo za kulturo. S tem pa seveda še ni konec finančnih skrbi, saj bodo za izvedbo festivala stare glasbe potrebovali še kar nekaj denarja. Pričakujejo še kakšnega sponzorja in seveda tudi na delež od prodaje kart. Sicer pa, Wjub temu da še nimajo povsem zanesljivih 18 milijonov tolarjev, kolikor naj bi letos veljala Prireditev, priprave na ta glasbeni dogodek potekajo nemoteno. Program, ki ga je za prireditve, na katerih nastopajo znane glasbene skupine, tako domače kot tuje, treba pripraviti kar celo leto vnaprej, je že Povsem nared. Predsednica društva prof. Marija Kolar sicer pravi, da je organizacija te za Radovljico pomembne in uveljavljene prireditve kar velik zalogaj za člane društva. Vendar pa se je Društvo že 'ani, ko so prireditev prevzeli °d Ars Ramovša, izkazalo kot dober in zanesljiv organizator. Res pa so jim pn tem pomagale tudi dolgoletne izkušnje Pri pripravi festivala. "Letošnji festival smo časovno malce premaknili, tako da se začenja 15. avgusta in s sedmimi (oziroma devetimi) glasbenimi prireditvami traja do 25. avgusta. Lani sta se namreč brežiški festival, ki ga zdaj vodi Klemen Ramovš, in Prof. Marija Kolar radovljiški v prvem delu časovno prekrivala, kar pa najbrž nima prav nobenega smisla. Tudi koncertni dnevi so bolj strnjeni, med njimi ni več velikih premorov," je o novostih festivala povedala prof. Kolarjeva. Festival Radovljica je že lani z uvodnim koncertom Ljubljanskih madrigalistov nakazal, da bo festivalski program bolj kot prejšnja leta naklonjen tudi domačim izvajalcem. Letos so šli še korak dlje, saj so kar dva dodatna koncerta namenili nastopom mladih slovenskih glasbenikov, ki bodo izvajali glasbo tako tujih kot slovenskih glasbenikov; nastopili bosta Mateja Bajt s kljunasto flavto in sopranistka Andreja Zakonšek in verjetno tudi Irena Pahor na violi da gamba. "Novost je tudi dan sodobne glasbe s starimi glasbili, nastopili pa bodo glasbeniki, kot so Bajtova, Pahorjeva, Irena Kolar. Gre za izjemno zanimiv program, ki prinaša tudi nekaj glasbenih novitet skladateljev Primoža Ramovša, Brine Jež -Brezavšček in tudi glasbo tujih skladateljev. Nastop v okviru tako uveljavljenega festivala je za mlade glasbenike pač izjemno pomemben in vsekakor tudi odskočna deska za nastope na drugih podobnih glas- Srečanje Saše Kumpa VENDARLE NEKAJ SPREMEMB 'Kranj - To, da se je letos na tradicionalno gorenjsko lutkovno ječanje Saše Kumpa prijavilo devet lutkovnih skupin, še ne bila kakšna posebnost - čeprav gre skoraj za stoodstotno povečanje. Na lanskem gorenjskem lutkovnem srečanju je bilo namreč *0rnaj pet lutkovnih skupin. Kazalo je že, da bo lutkovna Qejavnost polagoma na Gorenjskem kar zamrla. Na srečo le ni Prišlo do tega. Tudi nastop devetih lutkovnih skupin v Kranju Najbrž ni celovita slika lutkovnega življenja na Gorenjskem, saj edno kakšna skupina ostane v ozadju, ne da bi zbrala pogum in Poslala prijavnico za srečanje lutkarjev. Značilnost sobotnega dogajanja na treh kranjskih prizoriščih -^utkovnem gledališču, modri grajski dvoranici in dvorani rešernovega gledališča - je vsekakor izreden obisk. Vse kaže, ua so redne sobotne matineje v gledališču (in občasno v kinu toržič) "navadile" otroško publiko na redno veselje ob lutkah. em je treba seveda prišteti tudi lutkovne predstave na esenicah in na Hrušici, pa letošnji kar na tri mesece in še tja j P°letje potegnjeni kranjski KiselFestival, ki ima tudi otroški utkoyni program. Povsod drugje lutkovne predstave le občasno gostujejo. Skratka - obiskovalcev več kot dovolj, celo preveč saj za dopoldanski del lutkovnega srečanja, ko so nekateri pač jnorali ostati pred vrati. Bolj komorno je bilo popoldne, še Posebej pa na okrogli mizi ob zaključku, kjer je o animaciji govoril Peter Dougan iz Lutkovnega gledališča Ljubljana. ™a srečanju so nastopili: Lutkovno gledališče Kranj-Gruppa Ultra, Mala lutkovna šola CKD - ZKO Kranj, Lutkovna skupina CKD-ZKO Kranj, Lutkovno gledališče GM Jesenice, Lutkovna skupina GM Jesenice, Lutkovni krožek OŠ Bled, Lutkovna skupina Marioneta Šenčur in lutkovna skupina Tri Kranj. Vstopnice za letošnji festival bodo ostale na lanski ravni, na voljo pa bodo v predprodaji že maja po nekoliko nižjih cenah in vse naslednje mesece do avgusta, (Maja bo cena vstopnic J 000, 1500 in 2000 tolarjev, kasneje pa nekoliko več). Vstopnice bodo na voljo na več prodajnih mestih, tudi na Bledu, v Ljubljani in še kje. benih prireditvah tako doma kot na tujem. Festival s tem odpira vrata tudi mladim glasbenikom v glasbeni program festivala pa vnaša posebnost -sodobno glasbo. Ob tem naj opozorim še na nastop Slokar-ievega kvarteta pozavn iz Švice, ki bo poleg glasbe iz 16. in 17. stoletja predstavil tudi sodobno glasbo za baročne pozavne. Programski vodja festivala Tjaša Kranjc je za festivalski program izbrala tudi instrumentalno skupino Camerata Koeln, ki bo tudi imela otvoritveni koncert. Med letošnjimi instrumentalno vokalnimi glasbenimi nastopi kaže opozoriti tudi na angleške pevce ob spremljavi lutnje, večer vokalne glasbe francoskih mojstrov glasbe 16. in 17. stoletja, in večer madrigalov elizabetinske dobe in drugo," je povedala prof. Kolarjeva. Že lani so organizatorji razmišljali o ponovni obuditvi poletne šole takoimenovane Akademije za mlade glasbenike, a kaže da teh načrtov tudi letos ne bo mogoče izpeljati. Vendar pa misli na poletno šolo s tem nikakor ne opuščajo, prepričani pa so, da Akademija prihodnje leto vsekakor bo. • Lea Mencinger Gledališče Tone Čufar PREMIERA KOMEDIJE Jesenice - Na odru Gledališča Tone Čufar bodo v četrtek, 19. marca, ob 19.30 pripravili premiera komedije Krojač za dame dramatika Georgesa Fevdeauja, mojstra vaudevilla. Komedija, prevod je delo Toneta Smoleja, bo tokrat prvič uprizorjena v slovenskem besedilu. Režiser predstave je Matija Milčinski, scena in kostumi so delo Tatjane Oblak Milčinski, nastopajo pa: Ivan Berlot, Lojze Ropret, Matjaž Konda, Rado Mužan, Mira Bolte, Irena Leskovšek, Jelka Kusterle, Bernarda Gašperčič, Katja Stušek, Alenka Bole Vrabec in laj nar Rastko Tepina. RETROSPEKTIVA JANEZA KOROŠINA * —*- —■ ■ i ii ..... .........—— vse~f ie b»lo letos sicer več predstav na lutkovnem srečanju, pa sploh0 P1-0^^3. ni tolikšna, da bi selektor Vladimir Rooss jg n^mel kaj izbirati; izjema so seveda lutkovni centri Kranj, pes?mCe in zdaj celo Bled. Selektor pa je vsekakor pohvalil °Ča F:w.,r,^;y.;.»^.- Če vam kateri v vaši zbirki manjka, ga lahko še vedno naročite. Cena zadnjih treh naslovov je 2.835 SIT, prvih sedem pa 1.890 SIT. Naslov ASTERDC GLADIATOR je razprodan. Asterixa lahko kupite v knjigarni ali naročite na naslov: DIDAKTA d.o.o, Kranjska cesta 13, 4240 Radovljica oz. po telefonu (064) 715-515, telefaksu št. (064) 715-988 ali na E-mail zalozba@didakta.si. Oglejte si tudi našo ponudbo na internetu http://www.didakta.si! ISP-DIDAKTOI Zveza kulturnih organizacij Kranj - CENTER KULTURNIH DEJAVNOSTI VABIMO v tečaj retorike« TRENING MEDOSEBNE KOMUNIKACIJE IN JAVNEGA NASTOPANJA 21. marca 1098, od 9. do 12. in od 14. do 17. uro. Vodit Barka Blenkuš Informacije: ZKO Kranj, Sejmišče 4, telefon: 221-331 f Tro" t-*"'" Kranj I GORBUSKA TtltVEUA GLAS Oliver in Delfini v Kranju Kranj, 17. marca - še tri dni nas loči do koncerta legende dalmatinske muzike, Oliverja Dragojeviča, ki se bo v Športni dvorani na Zlatem polju v Kranju predstavil skupaj s spremljevalno skupino Delfini. Celovečerni koncert bo med odmorom popestrila modna revija, vstopnice za petkov koncert, ki bo ob pol osmi uri, pa lahko v predprodaji kupite na malooglasnem oddelku Gorenjskega glasa, pri kranjskem Aligatorju, v Škofji Loki so na voljo v tamkajšnjem Turističnem društvu, na Jesenicah pa v Turistični agenciji Meridian. Oliver in Delfini vam obljubljajo, da bo ob njihovi glasbi petkov večer zagotovo tako topel kot Dalmacija oziroma Split poleti. U.Š. m FIZIO CENTER TRZIN telilbl 18 37 .0.C Trzin, Hrastovec 10 FCT - Fizio center Trzin -"zdravilišče v malem" - je center za izvajanje kompletne fizikalne terapije lokomotornega aparata na ambulantni ravni ter za izvajanje preventivno relaksacijskih programov. Je pravi naslov za: zdravljenje brez bolečin. OBČINA ŽELEZNIKI Češnjica 48, p.p. 2, 4228 Železniki, telefon: (064) 60-00-00, telefax: (064) 60-00-020 OBČINA ŽELEZNIKI Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja Na podlagi 12. člena odloka o podelitvi priznanj in nagrad občine Železniki (Uradni vestnik Gorenjske, št. 22/97) komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja občine Železniki objavlja RAZPIS ZA ZBIRANJE POBUD ZA PODELITEV PRIZNANJ IN NAGRAD OBČINE ŽELEZNIKI Priznanja in nagrade občine Železniki so: - naziv častni občan - plaketa občine - priznanje občine NAZIV ČASTNI OBČAN podeljuje občinski svet posameznikom, ki so z izjemnim delovanjem in stvaritvami na posameznih področjih gospodarskega in družbenega življenja in dela prispevali k ugledu in napredku občine in širše skupnosti. Naziv častni občan bo podeljen s posebno listino, ki vsebuje besedilo sklepa o podelitvi naziva častni občan občine Železniki. Nagrajenec prejme tudi pisno utemeljitev naziva častni občan. Podeljeno bo največ eno priznanje častnega občana. PLAKETO OBČINE podeljuje občinski svet posameznikom, skupinam, organizacijam in skupnostim za dolgoletno uspešno in ustvarjano delo ter vidne dosežke trajnejšega pomena s področja kulture, umetnosti in področja družbenih dejavnosti v občini in širšem družbenem prostoru. Nagrajenec prejme tudi pismeno utemeljitev podeljene plakete. Podeljena bo največ ena plaketa občine. Pobudniki za podelitev priznanj in nagrad občine Železniki so lahko občani, skupine občanov, politične stranke, krajevne skupnosti, podjetja in druge organizacije in skupnosti. Pobude za podelitev priznanj in nagrad občine Železniki morajo vsebovati podatke o kandidatih (ime in priimek oziroma naziv pravne osebe, datum rojstva oziroma matično številko in naslov) in biti morajo pisno utemeljene. Vsebujejo naj tudi predlog za vrsto občinskega priznanja in nagrade. Pobude morajo biti predložene najkasneje do 17. aprila 1998 na naslov: Občina Železniki, komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, Češnjica 48, 4228 Železniki, s pripisom "PRIZNANJA IN NAGRADE". Zgodba se ponavlja ali premalo kontejnerjev za pridne tabornike Zbiranje papirja po taborniško V soboto so se taborniki rodu Stražnih ognjev zbrali na zbiralni akciji starega papirja. Pred pokritim bazenom jih je čakal poseben zabojnik, nekaj dni poprej so vse naokrog obesili obvestila, rezultati pa so presenetili prav vse.« Kranj, 14. marca - Po jesenski očiščevalni akciji so se kranjski taborniki pred prihodom pomladi odločili še za akcijo zbiranja starega papirja. S podjetjem Surovina so se dogovorili o odvozu zbranega papirja, delavci Surovine so jim pripeljali zabojnik, dobrih štirideset tabornikov pa se je lotilo dela. In tudi tokrat se je ponovila jesenska zgodba očiščevalne akcije -en zabojnik enostavno ni zadoščal za vso goro zbranega papirja. In menda bi ga lahko zbrali še več... Sobota dopoldne, zborno mesto v prostorih rodu v zaklonišču pri pokritem olimpijskem bazenu. Vabilu k akciji zbiranja papirja se je odzvalo dobrih štirideset tabornikov. Po razdelitvi v skupine so se lotili dela. V Šorlijevem naselju so skorajda pri vsakih vratih pozvonili in vprašali, ali imajo kaj starega papirja. In, ne boste verjeli, imeli so ga. Pravzaprav so štiri desetine iz ure v uro svoje rodovniške "šefe" spravljali v obup. Kmalu se je izkazalo, da zgolj en zabojnik ne bo zmogel pogoltniti vse količine zbra- nega papirja. Pravzaprav so taborniki ocenili, da bi potrebovali še kake tri tako velike zabojnike, da bi zbrano odpadno surovino lahko sploh odpeljali. Zato so papir bodisi zvezali v pakete, z njim napolnili škatle, ki so jih dobili v bližnjih trgovinah ter ga stlačili v vreče. Tako velika količina pa bi nas, kot razmišljajo taborniki, lahko opozorila na kar nekaj dejstev. Nekdanje velike šolske akcije zbiranja papirja so praktično izumrle. Očitno pa je kar precej ljudi takih, ki star papir še vedno ločujejo od ostalih odpadkov. Njegovo Zbiralci papirja, katerim je vsak zabojnik premajhen. zbiranje oziroma odvoz povečini ni najbolje organizirano, in ko se nekdo odloči za tak korak, pač "pokasira" vso zalogo. Sicer pa so taborniki letos že zimovali, trenutno pa se pripravljajo na Dan Zemlje in tabornikov, ki bo 22. aprila v Kranju, pri njegovi pripravi pa sodelujejo vse taborniške organizacije. Program dogajanja bo zelo zanimiv, izšla bo nova številka časopisa Kranjski tabornik, sicer pa bomo 0 programu podrobneje pisali v Erihodnjih številkah Gorenjs-ega glasa. • U. Špehar Na Bledu imajo svoj balonarski klub Zmajček Nebo nad Bledom je odprto Bled, 13. marca - Domnevno nesrečni datum za vraževerne jo je balonarjem tokrat zagodel le z vremenom. Točneje z vetrom. Ta je pihal ravno v nasprostno stran, kot so si balonarji želeli, zatorej so morali spremeniti vzletno mesto. Namesto iz Zake so trije poleteli z leškega letališča in pristali v Doslovčah. Blejski balon se je pri vzletu sicer (srečno) srečal z drevesom, drugače pa je otvoritveni polet minil brez hujših zapletov. Resda ne nad Bledom in z Bleda, pa vendarle pri taki stvari šteje le namen. Na gorenjskem imamo kar nekaj balonarjev, njihova edina možnost za letenje je bila doslej v okviru ljubljanskega balonarskega kluba, katerega člani so in ostajajo. Let za balonom je najbolj optimalen v zelo zgodnjih jutranjih urah. Te pa zaradi skoraj enourne vožnje na barje postanejo še bolj zgodne, kar pa, kot pravi predsednik Zmajčkov Boštjan Pretnar, počasi postane vse prej kot prijetno. Ideja o lastnem klubu je Damjana Sotlarja, Primoža Orla, Matjaža Svetina in Boštjana Pretnarja mikala že kar nekaj časa. In ideja je meso oziroma pravi klub postala, ko so dobili starejši balon njihovega prejšnjega sponzorja, s katerim so preleteli nekaj lepih ur. Ker balon nekaj časa ni letel, so morali v njegovo popravilo vložiti kar nekaj denarja in dela, pa vendar je bil do petka ponovno popolnoma nared. Uspešno je prestal tehnični pregled in registracijo ter seveda tudi prvi polet. Boštjan Pretnar je na veselem srečanju v blejskem bistroju Trst dejal, da so Alpe za balonarje precej zahteven kraj za letenje. Balonarstvo je dokaj varen šport, seveda ko spoznaš vse njegove zakonitosti in trike. Kdor bi se želel z balonarst-vom pobliže spoznati, bo storil najbolje, če pokliče kar Boštjana Pretnarja na mobilni telefon 041/715-039, v eni prihodnjih številk pa bomo skupaj z balonarji posebej za vas pripravili reportažo z balonskega potepa po Gorenjskem. U. Špeh ar 19. občni zbor Zveze šoferjev in avtomehanikov Žiri Uspešno delo v preteklem leto Gorenja vas, 16. marca - V soboto ob 19.uri so se v Gorenj| vasi sestali člani Zveze šoferjev in avtomehanikov Žiri, j" pokriva občine Žiri, Gorenjo vas - Poljane, Škof jo Loko i" Železnike ter šteje 190 članov. Povabilu na občni zbor so se odzvali številni predstavniki ostalih Zvez šoferjev in avtomehanikov iz gorenjske regije, iz Črnomlja, Metlike janje novega zakona °, varstvu v prometu, ki naj 01 začel veljati prihodnji mesec-Članom so predstavili tud' delo Policijske postaje Škof" in Semiča, predsednik Zveze j a Loka v preteklem letu 10 šoferjev in avtomehanikov tudi prometno dogajanje ria Slovenije Stane Kret in pod- področju Gorenjske, predsednik te zveze Franc Podelili so tudi števili13 Repš. Poleg tega pa še števil- priznanja: predstavniku A'' ni drugi gosti, med drugim: pine Žiri, ki je bil pred Jože Petrovčič, predstavnik leti glavni ustanovitelj l0 Policijske postaje Škofja finančni podpornik zveze 'P Loka, upokojeni inšpektor Antonu Kržisniku, predsedn1' za varnost v prometu, Ivan Demšar ter župan občine Gorenja vas - Poljane, Jože Bogataj. Člani so najprej pregledali poročila o delu Zveze v letu 1997. Lahko se pohvalijo, da se je zveza povečala za 30 članov iz bivšega združenja, po novem letu pa so sprejeli ku Zveze šoferjev in avtom6' hanikov Žiri za večletn? nesebično delo pri zvezj; Poleg tega so podelili tud* značke za 10, 15, 20, 35 m 40 let članstva pri zvezi, značke s srebrnim vencem, značke 2 zlatim vencem, plaketo tovar.' ištva in plaketo humanosti-Plaketo s srebrnim vencerj! tudi nov statut. Najpomemb- je med drugim prejel tud1 nejša naloga v letošnjem letu Ivan Demšar za dolgoletn0 pa je povečati preventivo in plodno sodelovanje z zvezo- varnost v cestnem prometu. Predsednik in podpredsednik Zveze šoferjev m avtomehanikov Slovenije sta predstavila delo te ograniza-cije ter s tem v zvezi nasta- Po končanem občne11! zboru je sledil še družabn' večer, za zabavo pa je poskrbel ansambel Zimzelen. ^' kupiček bodo namenili za nakup novih uniform. P.B' Nesreča nikoli ne počiva ali več sreče v gorah kot na cesti Gorenjca osvajata kanadske slapove Iz daljnega Lake Louisa v Kanadi sta se nam oglasila tržiška plezalca Aljaž Anderle in Klemen Premrl z novico, da sta preplezala kar nekaj slapov. Lake Louis, Kanada, 12. marca - V daljni Kanadi že vse od začetka meseca zaledenele slapove osvajata Aljaž Anderle in Klemen Premrl. Ob koncu prejšnjega tedna pa smo v uredništvo prejeli sporočilo, da je njuna mala odprava pri vzponu v severni steni Mount Pattersona v smeri Riptide, ki je ocenjena z VI/7 izpolnila vsa pričakovanja. Po štiriurnem gaženju snega sta vstopila v smer, kjer ju je čakal, kot sta zapisala v sporočilu, slab, gnil pa tudi krušljiv led. Za 220 metrov dolgo smer sta potrebovala 7 ur, smer pa je zelo spoštovana in nima veliko ponovitev. Vendar pa nesreča nikoli ne počiva, plezalca sta jo tokrat skusila na cesti. Potem ko je njun avto najprej pristal na snegu ob cesti, sta se istega dne z najetim avtomobilom še zaletela, sreča v nesreči pa je bila, da je bila zverižena le pločevina-Zaradi dodatnih stroškov, povezanih z novim najemom avtomobila, bo vsak spon-zorski prispevek še kako dobrodošel, nakažete pa ga lahko na žiro račun Planinskega društva Tržič s številko 51520-678-80992, sklicna številka 00240002 s pripisom za Aljaža in Klemena. Sicer pa sta Tržičana poleg smeri Riptide preplezala še kopico drugih slapov, dva z oceno 6+, tri z oceno 6, dva ocenjena s 5+111 enega s 4. Plezalca se bosta vrnila domov predvidoma 25. marca ob polnoči ua brniško letališče. • U. Špehar ^ Veterani dirkali na Zelenici Ce je treba, gremo tudi na kol Slovenski smučarji veterani, spodnja meja je bila petdeset let, so imeli na Zelenici državno prvenstvo. Prišlo jih je blizu petdeset, ki sporočajo manjkajočim: žal vam je lahko za prijetno tekmo in druženje. Zelenica, 17. marca - Drugo slovensko veteransko prvenstvo v alpskem smučanju (prvo je bilo pred dvema letoma na Rogli) so v soboto na Zelenici izvedli člani pred enim letom ustanovljene sekcije veteranov SK Tržič. Tekmo so, kot sta povedala Mišo Burger in Vinko Šarabon vključili v praznovanje 75. obletnice ustanovitve Smučarskega kluba Tržič, 35. obletnice skakalne sekcije, čeprav so bili smučarski skoki v Tržiču doma že pred vojno (skakalnico na Jožefu je gradil Rudi Finžgar) in prve obletnice delovanja veteranske sekcije. Žal je odpadel mednarodni FIS veleslalom, zato pa bo v Tržiču in okolici letos več drugih prireditev, od uradnih in družabnih srečanj do izida biltena in razstave ter slovesne akademije v dvorani kina. Tržičani so v soboto sprejemali čestitke za odlično izpel-lano tekmo na skoraj spomladanski in s snegom Pičlo založeni Zelenici. Pravico nastopati so imeli veteranke in veterani, ki so oziroma bodo letos dopolnili 50 let in starejši. "Letošnja zima je katastrofalna. Tako kopne Zelenice v tem času Drago Štefe in Janko Krmelj - Foto: J. K. Hedvika Kotar ne pomniva," sta povedala znana tržiška smučarja najstarejše generacije Janko Krmelj in Drago Štefe, rojena leta 1926 in 1925, ki sta se ^upaj s Francem Čenčičem iz Železnikov najboljše odrezala v najstarejši skupini vetera-nov, rojenih leta 1928 in starejših. Janko in Drago sta generacija Matevža in Slavka Lukanca, Janeza Štefeta, Janeza Kališnika in Tinčka Mu-leja. Sedaj bi moralo biti na Zelenici tričetrt metra snega, na plazu pa, zaradi sprožene lavine, najmanj dva metra. "Sneg bo še padel," je obljubil Štefe, manjka pa predvsem obilnejše novembrsko in decembrsko sneženje. Sneg iz te pošiljke je običajno zmrznil in držal do pomladi. Borbenost nastopajočih je bila spoštovanja vredna. Šlo je zares in na kol, ne glede na leta. Stare kosti se pač ne dajo. Med smučarji moderne dobe je bil posebej opazen oldtimer Jurij Košir iz Kovorja, ki je na jesenovih smučeh uspel prepeljati progo. Zaradi slabe zime je troje srečanj smučarjev oldtajmerjev odpadlo. Upa, da bo aprilsko srečanje na Kaninu uspelo. Na Zelenici smo slišali zanimive zgodbe. Francka Šturm iz Železnikov v mladosti sploh ni smučala, ampak je začela pri 37 letih, ko je mož privlekel domov smuči in odločil, da se bo treba gibati. Kljub poškodbi je tekmo speljala do konca. Hedvika Kotar iz Trbovelj je bila v mladosti odlična smučarka. Bila je generacija Sonje in Jožeta Gazvoda in Tržičank Eti Kur-nik in Maje Kramar. Na Zelenici že dolgo ni bila. Zadnjič, ko je tekmovala na mladinskem državnem prvenstvu. Tistim, ki se nam danes niso pridružili, je lahko žal, je povedala. Ludvik Sok-lič, domačin in športnik od glave do peta, je hvalil progo. Za veterane je bila ravno pravšnja. Mirko Klinar iz Plavškega Rovta, znano ime slovenske smučarske zgodovine, je pogrešal številnejšo udeležbo. "Tekma je pomembna, vendar je važnejše, da se po toliko letih srečamo," je poudarjal. Mirko je bil pravi dirkač brez strahu, generacija Blaža Jakopiča in Andreja Klinarja. Tekmoval je v letih Zelenica Mirko Klinar 1963 do 1977. Vmes se mu je marsikaj zgodilo. Leta 1967 je v Kitzbuehlu na smuku grdo padel. Dve sezoni ni tekmoval. Najhitrejši so dobili nagrade. Med ženskami letnik 1942 in starejše je zmagala Celjanka Vera Krošelj, Trži-šanka Katarina Markič pa je bila četrta. Med ženskami letnik 1942 do 1948 pa je slavila Kotarjeva iz Trbovelj, Šturmova iz Železnikov pa je bila druga. Med najstarejšimi moškimi so bili najboljši Janko Krmelj, Franc Čenčič in Drago Štefe (Janko in Drago sta iz Tržiča, Franc pa iz Železnikov), v skupini 29 do 34 pa je zmagal Gregor Hin-ko, Marjan Šarabon iz Tržiča pa je bil drugi. Tekma veteranov letnik 35 - 40 je bila ostra. Dobil jo je Ciril Čop (Golica), TržiČana Jože Hladnik in Ludvik Soklič pa sta bila tretji in četrti. V skupini veteranov 41 - 48 je zmagal Mirko Klinar (Golica), gorenjski uspeh pa sta dopolnila Tržičana Marjan Šivic in Niko Hladnik z 8. in 9. mestom. • J.Košnjek V petek je potekalo regijsko tekmovanje turističnih podmladkov Pozimi pa pridite na Bled na počitnice! Zmagal je turistični podmladek blejske osnovne šole z Zimsko pravljico, v kateri so si učenci zamislili, kaj vse bi ponudili obiskovalcu svojega kraja v zimski sezoni, nanizali so kopico dobrih idej, prepletli so tradicijo in sodobnost ter pravzaprav izdelali cel projekt za oživitev Bleda pozimi. Kranj, 15. marca - Turistični podmladek Osnovne šole prof. dr. Josipa Plemlja z Bleda bo zastopal Gorenjsko na državnem tekmovanju turističnih podmladkov v Šmarju nad Koprom. S svojo Zimsko pravljico so pokazali in dokazali, kako bi blejski turizem lahko oživili tudi pozimi, nanizali so kopico odličnih idej ter našli rešitve tudi za primere, ko zimska pravljica ni bela, temveč brez snega, zelena. Se bodo od mladih učili tudi "ta veliki" blejski turistični delavci? Da so mladi Blejci najboljši, je odločila posebna komisija na petkovem, že dvanajstem regijskem tekmovanju turističnih podmladkov na osnovni šoli dr. Franceta Prešerna v Kranju. Na njem je na počitnice v svoj kraj vabilo osem turističnih podmladkov z osmih gorenjskih osnovnih šol, in sicer Nakla, Preddvora, Žirov, Radovljice, Gorij, Bleda, Tržiča in Gorenje vasi. Vsak od turističnih krožkov je pripravil posebno raziskovalno nalogo na temo "Pridite k nam na počitnice", v kateri so učenci skupaj z mentorji raziskovali, kaj ponuditi turistom, da bi se odločili za obisk prav njihovega kraja. Poleg tega je vsaka od šol pripravila posebno razstavo, ki smo si jo lahko ogledali v kar pretesni dvorani Prešernove šole. Nekatere postavitve so bile prav izvrstne, izkazali so se denimo Tržičani s predstavitvijo črne kuhinje pod geslom "Obudili smo spečo Trnjulčico". Na stojnici so učenci delili prospekte, drobne spominke, razstavili so fotografije črnih kuhinj, obiskovalcem pa so ponudili celo potico, kruh in suhe klobase iz črne kuhinje. Izvrstno postavitev so pripravili tudi Gorenjevaščani, s seboj so imeli mlado klekljar-ico in harmonikarja, ponujali so domači mošt, štruklje in jabolčne krhlje. Žirovci so se predstavili s staro legendo o Lintvernu in Maršoti, Radovl-jičani s čebelarstvom in panjs-kimi končnicami, Naklanci in Gorjanci s kmečkim turizmom, Preddvorci so predstavl- Učenci blejske osnovne šole so v svojo igrico vpletli stari legendi o nastanku Blejskega jezera ter o Babjem zobu. Prva govori o plesu gorskih vil, ki so iz planin priklicale vodo, kije zalila vso dolino razen hribčka, kije gledal iz nje. Jama pod Babjim zobom pa je nastala tako, da je velikan Robavs izdrl zob sedmer oglov ega zmaja, zob se je odkotalil po hribu in se ustavil v majhni jami, kjer je še danes. j ali gozdno učno pot in jezero Črnava, Blejci pa zimsko pravljico. Po ocenjevanju razstav so sledile še odrske predstavitve, na katerih so učenci druge pa so svoj kraj predstavile na sodoben način. Komisija je točkovala vse tri dele tekmovanja, torej raziskovalno nalogo, razstavo Učenci osnovne šole Zali Rovt iz Tržiča so predstavili črno kuhinjo, za marsikoga so bili prav oni najboljši, precej obiskovalcev pa se je ustavilo ob njihovi stojnici prav po zaslugi četrtošolca Blaža Kemperleta (prvi z desne), ki je odlično odigral vlogo turističnega vodiča. Kot pravi zgovorni Blaž, bo - ko bo velik - verjetno izbral prav delo v turizmu. z igricami predstavili kraj in znamenitosti ter skušali prepričati turiste, naj letos pridejo prav k njim na počitnice. Nekatere šole so se ozrle v preteklost in so predstavile stare krajevne običaje, spet Blejska Zimska pravljica vabi Mladi Blejci so zmagali z zamislijo o zimskih počitnicah na Bledu, ki bi jih organizirali učenci sami, nanje pa bi privabili vrstnike iz drugih krajev Slovenije. V posebni zloženki so predstavili program petdnevnih počitnic. Prvi dan bi goste prijazno sprejeli, jim predstavili kraj, jih popeljali na sankanje, zvečer pa bi pripravili spoznavni večer. Drugi dan bi preživeli na Bohinjski Beli, se vrnili v preteklost s pravljico o Babjem zobu, v primeru slabega vremena pa bi goste zaposlili z različnimi delavnicami, od likovne, glasbene, gospodinjske, gledališke do ptičje. Dan pa bi končali s sladolednim partyjem. Tretji danje na sporedu tek na smučeh (oziroma delavnice, če ni snega), obisk Zasipa in Homa. snežni piknik, iskanje skritega zaklada, zvečer pa bi se obiskovalci pozabavali s karaokami. Četrti dan bi goste peljali drsat, s kočijami v Zako, pomerili bi se v zabavnih tekmovanjih, zaključni večer pa bi pripravili pižama party. Zadnji, peti dan počitnic pa bi odšli na pohod na Stražo ter se nato poslovili. Mladi Blejci bi v vlogi turističnih vodičev gostom predstavili grad, jezero z otokom, Hom in Zasip, jamo Banji zob ter jim razkrili pripovedke in legende o kraju in okolici. Gostom bi ponudili drsanje, sankanje, tek na smučeh, igre in tekmovanja ter številne ustvarjalne delavnice. in odrsko predstavo in se nazadnje odločila, da so bili najboljši Blejci s svojo Zimsko pravljico. Zlasti odlična je bila njihova raziskovalna naloga, v kateri so si učenci zamislili, kaj vse bi ponudili obiskovalcu svojega kraja v zimski sezoni, nanizali so kopico dobrih idej, prepletli so tradicijo in sodobnost ter pravzaprav izdelali cel projekt za oživitev Bleda pozimi. Kot je dejal Franc DoUtar z Gorenjske turistične zveze, pa so bili najboljši prav vsi tekmujoči podmladki, vendar se le eden lahko uvrsti naprej. Blejci bodo tako zastopali gorenjsko regijo na državnem tekmovanju turističnih podmladkov sredi aprila v Šmarju nad Koprom. Na njem se bo pomerilo dvanajst ekip iz vse Slovenije (sicer se je regijskih tekmovanj udeležilo kar 93 šol iz vse države). S tem pa tekmovanje ne bo zares končano, saj bo namen dosežen, ko bodo po njegovi zaslugi prvi turisti prišli na počitnice prav k vam, je sodelujočim dejal eden od predstavnikov komisije. • U. Peternel, foto: Tina Doki Moda Kravata Poslao Ta dobra zdrava hrana To, da je kravata dobila ime po hrvaškem regimentu, ki je leta 1660 prišel na Francosko, vemo, ovratno rutico, oziroma bolje širok trak, ki so ga takrat ti vojaki nosili za vratom, so hitro posnemali in jih najprej imenovali "Croate". Kasneje je iz tega nastala kravata, ki je ne nosijo le moški, temveč tudi ženske. Letošnjo pomlad pa bo kravata modna ob vseh priložnostih. Kravata se poda k čistemu, jasnemu, resnemu kroju, kot je tale naš model daljše črtaste jakne in hlače iz enakega blaga. Strogo črno-belo. Zraven se poda bela srajca in kravata. Elegantno in športno hkrati. Pri založbi Kmečki glas je te dni izšla prva in edina slovenska kuharska knjiga, ki bo resnično poskrbela za zdravo prehrano Slovencev, trdita bivši minister za zdravstvo dr. Božidar Voljč in dr. Dražigost Pokora; prvi je bil strokovni urednik, drugi pa strokovni recenzent knjige Ta dobra zdrava hrana. Izhaja namreč iz slovenske narodne in meščanske kuhinje, vendar ju korigira tam, kjer ni zdrava: pri nezdravih maščobah, kot sta svinjska mast in maslo, pri sladkorju, cvrtju in podobnem. Dodaja pa tudi nove recepte, ki so se doma in v svetu uveljavili kot zdrav način prehrane: obilo receptov z zelenjavo, ribami, kunci, perutnino, seveda vse v zdravi pripravi. Ministrstvo za zdravstvo je to knjigo o zdravem hranjenju začelo načrtovati že pred dobrima dvema letoma, pri njenem nastanku pa je sodelovala cela vrsta znanih slovenskih strokovnjakov živilske tehnologije. Knjiga ne prinaša le receptov za dolgo življenje -650 je vseh - temveč tudi napotke za zdrav način pripravljanja hrane, ki naj bi ne zajel le gospodinjstev širom po Sloveniji, temveč tudi gostilne, menze, hotele, zdraviliš- 1 ...... MAMINA MLEČNA KUHINJA MLEKO Z OREHI led, 1,5 dl svežega mleka, 3 j. ž. zmletih orehov, 2 j. ž. tekoče smetane, sladkor po okusu Z ledom vred vse zmešamo v električnem mešalniku, prelijemo v kozarec za limonado, povrh potrosimo zmlete orehe in ponudimo hladno. ča. Ne zahteva vegetarijanstva, ne ogiba se mesa. Ničesar ne prepoveduje, le opozarja, svetuje in je sploh zelo uporabna. Pisana je po načelu, naj bo zdravo tudi slastno. Pa poglejmo nekaj receptov iz knjige Ta zdrava hrana. Perutninska čista juha Za 4 osebe: 200 g govejega mesa III. kategorije (rebra, prsi), 300 g slabših delov starejše perutnine (vrat, peruti, hrbtišče), 80 g jušne zelenjave, poper v zrnju, muškatov orešek ali cvet, paradižnikova mezga, drobn-jak ali zeleni peteršilj, nekoliko soli in 1,25 1 vode. Goveje meso operemo, nasekamo in blanširamo. Prelijemo ga z mrzlo vodo, dodamo perutninske kose in kuhamo eno uro. Nato dodamo sol, zelenjavo in začimbe ter nadaljujemo s kuhanjem še eno uro. Kuhano juho razmas-timo, precedimo in jo, preden jo ponudimo, potresemo z zelenim peteršiljem. Ponudimo lahko čisto, z vložki ali zakuhami. Prleški zrezki Za 5 oseb: 5 telečjih zrezkov po 100 g, 10 g moke, 35 g olja, 2 žlici jogurta iz posnetega mleka, žlička jedilnega škroba, 150 g belega grozdja, 2 žlički sladkorja, sol, poper. Zrezek solimo, po eni strani potolčemo, na drugi strani pomokamo in v pomaščeni posodi spečemo na obeh straneh. Preložimo jih v drugo posodo in damo na toplo. Omako malo zalijemo, začinimo, pridenemo dobro razme-šan jogurt s škrobom in še malo prevremo. Na žlici olja prepražimo sladkor, sotiramo grozdne jagode. Pustimo jih nekaj minut, da pridobijo okus. Zrezke damo na ogrete krožnike, spodlijemo z omako in okrasimo z grozdnimi jagodami. Sodijo med praznične jedi meščanske kuhinje. Z njimi postrežemo za kosilo ali večerjo. Kot prilogo priporočajo palačinke, zrezane na široke rezance. Primerna priloga so TRGOVINA Kolodvorska 4,6230 Postojna tel. 067/25-781,25-651, fax: 067/25-780 COTONELLA Sanpellegrino NOGAVICE ♦ HLAČNE NOGAVICE K O I' A I. K E Domiselna novost na slovenskem tekstilnem trgu: akcija "GATE" STARO ZA NOVO V času sejma MODA - FASHION '98 v Ljubljani je vsekakor posebno pozornost pritegnilo podjetje LM KOCMAN iz Postojne. Ob dopadljivi stojnici so obiskovalce in radovedneže pričakale manekenke (videli smo tudi aktualno Miss Italije '97 Claudio Trieste in našega šampiona v metu diska Igorja Primca!) in ponudile anketne lističe, izmed katerih so izžrebali 100 privlačnih nagrad. Ob tem so vsak dan organizirali modne revije, glasbene in plesne nastope, izbor "naj" manekenke/manekena na razstavnem prostoru podjetja, spoznavanje in naročanje spodnjega perila COTONELLA in ženskih hlačnih nogavic Sanpellegrino in Oroblu preko internet aplikacije, zvečer prvega dne sejma so organizirali družabno srečanje v klubu Central v Ljubljani, naslednji dan pa še srečanje z mediji v znani restavraciji Močilnik na Vrhniki. Na Gorenjskem so izdelki podjetja LM KOCMAN na voljo v naslednjih trgovinah: CDS, d.o.o., Trgovina VALENTINA, Šutna 33, Kamnik Trgovina MERY, Šutna 16, Kamnik Trgovina DALIA, Ljubljanska 4, Bled Trgovina MAMBA, Ljubljanska 13, Bled Parfumerija SITRA, Spodnji Otok 23, Radovljica Lekarna META, Kranjska 4/a, Radovljica FELIX, d.o.o., Trgovina POINT, Glavni trg 12, Kranj ŠARMI, d.o.o., Tatjane Odrove 15/b, Kranj Trgovina PIKA, Ljubljanska 73, Domžale SINDA, d.o.o., Ljubljanska 86, Domžale Trgovina DIONA, Cesta talcev 1, Škofja Loka Trgovina POD GRADOM, Mestni trg, Škofja Loka Trgovina NA PRODU, Poljane 65, Poljane nad Škofjo Loko OTP, d.o.o., Trgovina TEPINA, Titova 112, Jesenice Trgovina TIA, Moste 80H, Komenda Podjetje LM KOCMAN, d.o.o., se ukvarja z veleprodajo in maloprodajo spodnjega perila, ženskih hlačnih nogavic znanih in priznanih svetovnih znamk. V svojem prodajnem asortimanu ima tudi ženske in moške kopalke lastne blagovne znamke KOCMAN MIX, ki sledijo trendom materialov, barv in krojev. So generalni zastopnik italijanskega proizvajalca spodnjega perila COTONELLA za blagovne znamke COTONELLA, GLICINE in EMMEDI, italijanskega proizvajalca damskega in dekliškega perila PIELLE in italijanskega proizvajalca ženskih hlačnih nogavic CSP International In-dustria Calze S. p. A za blagovni znamki SANPELLEGRINO in OROBLU. Na zgoraj navedenih prodajnih mestih lahko pridete do omenjenih izdelkov, do 30. aprila pa boste lahko vaše stare spodnje hlačke, katerekoli blagovne znamke, zamenjali za nove sp. hlačke COTONELLA, pri tem pa prihranili 400,00 SIT (1 STARE = 1 NOVE - 400 SIT). S starimi hlačkami vam tako ne bo treba več brisati prahu, ampak jih boste brez nerodnosti lahko še dobro vnovčili in uživali pri nošenju udobnega in kvalitetnega perila COTONELLA! Za bralce Gorenjskega glasa še nagradni vprašanji: 1. Za kateri dve blagovni znamki hlačnih nogavic je podjetje LM KOCMAN, d.o.o., iz Postojne ekskluzivni zastopnik za Slovenijo? 2. Za artikle katere blagovne znamke lahko v akciji "GATE" STARO ZA NOVO zamenjate katere koli spodnje hlače in pri tem privarčujete 400,00 SIT? Pravilne odgovore pošljite na naslov LM KOCMAN, d.o.o, Kolodvorska 4,6230 POSTOJNA do 28. 3.1998. Izmed prispelih pravilnih odgovorov bomo izžrebali pet praktičnih nagrad (spodnje hlačke Cotonella, ženske hlačne nogavice Sanpellegrino in Oroblu). tudi cmoki, svaljki, kuhan riž ali testenine. Obrok dopolnimo z različnimi solatami. Zgubljeno jajce v jogurtu Za 1 osebo: 1 dl jogurta, 20 g nemastne skute, 1 jajce ali 2 jajčna beljaka, sesekljana zelišča (drobnjak, kopre). Jajce ali beljaka ubijemo v luknjičasto zajemalko, ki smo jo potopili v rahlo okisan krop. Kuhamo 1 do 2 minuti. Jogurt rahlo osolimo, dodamo pretlačeno skuto, pomešamo in pustimo nekaj časa na toplem. Jajce položimo v sredo skledice in obložimo z jogurtom. Potresemo s sesekljanimi zelišči. Poširano jajce z jogurtom in skuto je beljakovinsko maš-čobna jed. Pripravimo jo za hladno začetno jed, osvežilno malico ali večerjo. Zraven ponudimo še škrobno jed: kruh (črn, ajdov itn.), pole-ntine rezine ali žgance. Široki rezanci s sirom in smetano Za 6 oseb: 500 g širokih valjanih rezancev, 150 g edamskega sria, 100 g gorgonzole, 2 dl smetane (z 10% mlečne maščobe), 1 dl nemastne zelenjavne juhe, vejica timijana. Obe vrsti sira narežemo na kocke. Smetano in juho zavremo ter vmešamo sir. Mešamo, da postane omaka kremasta. Začinimo s timijanom. Pripravljeno omako prelijemo po kuhanih odcejenih rezancih. Široki rezanci s skuto in sirom so bili cenjena ovčarska jed južne Primorske. Pripravili so jih s surovim maslom, posuli z naribanirm orehi, naribano sušeno skuto ali tudi z zrelim ovčjim sirom. Dandanes sta skuta in sir po celi deželi nepogrešljiva spremljevalca testenin. Široke rezance s sirom ponudimo kot začetno jed, z dodatkom solate ali sadja pa kot samostojni obrok za malico ali večerjo. Piščanec s česnom Za 5 do 6 oseb: 1 piščanec, težak do 1 kg, dva korenčka (100 g), 100 g očiščenega gomolja zelene, 20 g ali 4 žličke olivnega olja, vejica rožmarina, 5 strokov česna, sol, poper, sesekljan peteršilj* Piščanca narežemo na pet porcij, solimo in popramo in z vseh strani opečemo na vročem olju. Dodamo na rezance narezano zeleno in korenje, sesekljan česen in rožmarin, dolijemo malo vode in dušimo do mehkega. Piščanca pripravimo kot glavno jed. Primerna priloga je riž, za oblogo pa kuhana zelenjava. Radič z jabolki Za 4 osebe: 400 g rdečega radiča, neolupljeno jabolko* 20 g ekstra sončničnega olja* 5 g soli, kis, limonin sok. Radič narežemo, operemo: jabolko razpolovimo, odstranimo pečke in narežemo na tanke rezance. Radič pripravimo z oljem, kisom, limoninim sokom, soljo in potresemo z jabolki. Jabolčna čežana s kašo Za 10 oseb: 11/2 kg do 2 kg jabolk, 150 g kaše, približno 2 1 vode, 30 g sladkorja, soj* malo limonine lupinice, košček cimetove skorjice. Kašo večkrat operemo v topli vodi in jo damo kuhat v, vrelo vodo. Kuhani primeša' mo nakrhljana olupljena ja" bolka in kuhamo tako dolg0' da se razpuste. Medtem kašo solimo, jo sladkamo in odiša-vimo z limonino lupinico rfl cimetovo skorjico. Jed ponudimo kot navadno čežano aH kot močniku podobno jed, ki tekne tudi za zajtrk. _Ta mesec na vrtu Poskrbimo za vrtnice Ko marca tla več ne zmrzujejo, odstranimo ali vsaj zrahljamo zimsko odejo pri trajnicah. Pri tem seveda pazimo, da ne polomimo mladih poganjkov. Hkrati odstranimo tudi bolne in poškodovane dele rastiin. V zadnji tretjini marca poravnamo zemljo, s katero smo pokrili nizke vrtnice zoper mraz. V hladnejših predelih (višje) pa s tem Še nekoliko počakamo. Tla morajo biti tala, sicer poškodujemo poganjke. Položene in z zemljo pokrite visokostebelne vrtnice odkrijemo konec marca. Še naprej pa naj ostanejo na tleh-Hkrati vrtnice tudi obrežemo. Vrtnice cveto zlasti na tistih poganjkih, ki se razvijajo na lanskih, Krepki mladi poganjki z velikimi in lepimi cvetovi Se razvijejo samo takrat, če vrtnice sorazmerno močno obrežemo. Vrtnicam slabotne rasti pustimo samo po tri popke na vsakem poganjku, bolj rastljivim pa tudi pet do 6. Ob reži porežemo vse slabotne lanskoletne poganjke, na katerih tako ali tako ni lepega cvetja. Vrtnice spenjavke obrezujemo šele aprila. Če hočemo vrtnice posaditi na novo, je treba tla pripraviti že marca. Prerahljamo jih za dve lopat' globoko. Navadno vrtnice ostanejo dolga leta na istem mestu, zato moramo tla pognojiti s humoznimi snovmi. Najboljša sta preperel hlevski gnoj in Šota, dobra pa je tudi groba kompostovka. Vse te snovi morajo priti v zgornjo plast, ne globlje, ker ob pomanjkanju kisika nastaja slah humus. Dobro zalijmo rododendrone, azaleje! Dobro moramo namočiti vso zemljo, v kateri so korenine. Posebej je to nujno letos, ko je malo padavin. Do pomladi ni več daleč, koledarska nas obišče že konec tedna. Ker smo bili letos njenih značilnosti deležni že vso zimo, njen uradni prihod ne predstavlja kake opaznejše spremembe in iz tega ne delamo posebnega cirkusa. O ljubezni Živijo! kaj nam torej še ostane? Tudi na naši strani, namenjeni NAJSTnikom, zato ni čutiti večje pomladne intenzivnosti Morda jo bo potem, ko bo prelomni datum že mimo! Dotlej pa vam odkrivamo usodo, ponujamo pa tudi nekaj nasvetov, kaj in njej podobnih čustvih smo se razgovorili že na Valentinovo, tudi lahko v zvezi z življenjem in svojim mestom v njem storite sami, ptičjo ženitevje že napovedal za to "pristojni" svetnik, vključno s svojim zunanjim videzom seveda. Berite, luč smo v čast daljšega dne tudi že spustili po vodi, uživajte in naužijte se pomladi!!! Čao! NAJST nasveti Kratki lasje, tvoj pomladni videz Kratke frizure so IN. svoj imidž, se odloči je za to najprimernej Če že dolgo nosiš dolge lase, je odločitev verjetno težka. Zato jo kaže dobro premisliti. * Priporočilo poišči pri pravih ljudeh. Ni nujno, da je to tvoja najboljša prijateljica, ki ima na primer kodraste lase in ji kratka frizura izjemno pristoji. Raje se razglej po ulici, kjer se gotovo sprehaja veliko deklet tvojega tipa. * Pred striženjem se posvetuj s svojo frizerko ali frizerjem. Če ji (mu) zaupaš, ker pozna tvoj tip osebnosti, bo njen (njegov) nasvet najbolj zalegel, tvoja frizura pa bo v vsestransko zadovoljstvo. * Dogovorita se o glavnih točkah tvoje nove frizure: dolžina, vzdrževanje, imaš Čas in smisel za samostojno nadaljnje oblikovanje pričeske, si pripravljena na Če hočeš spremeniti za striženje. Pomlad si cas. Skrivnost bolne mastne kože Mozolji, ta nadloga! Ogrci ali komedoni Ogrci so v nivoju kože ali nad njim. Videti so kot črne pikice. Sestavljeni so iz strjenega kožnega loja, pomešanega z roževino notranjih ten lojnih kanalov, odmrlih celic, kožnega pigmenta in nečistoče površine kože. Najdemo jih na nosu, bradi in čelu. Na zgornjem delu iztisnjenega ogrca, ki je v obliki podolgovatega zamaška, se vidi črna pikica. Črna barva nastane zaradi oksidacije prostih maščobnih kislin in loja. Pri ogrcih gre prav tako kot pri mozoljih za povečano izločanje lojnic. Če je koža zdrava, pride loj na površino kože, jo zmehča, ščiti in ohranja elastično. Če pa pride do funkcionalnih motenj lojnic, loj ne prihaja na površino kože, temveč se nabira v kanalih, oksidira in sčasoma razpade. Ravno produkt razpadanja pa povzroča poškodbe notranjih sten izvodila, sekundarne infekcije povzročajo vnetja teh poškodovanih površin in to je vzrok nastanka aken. Ogrci so dveh vrst: globoki ogrci (na nosu in ušesih) ali plitvi ogrci (na licih, čelu in hrbtu). Prihodnjič: kako odstranimo ogrce. uporabo gelov, laka in drugih kemikalij, si spretna s fenom in krtačo... * S seboj prinesi slike, s frizerko si jih oglejta in izločita tiste, ki ti nikakor ne bi ustrezale. Ni dovolj le to, da ti je frizura všeč, temveč tudi, ali pristoji tvojemu obrazu in osebnosti. * K frizerju pridi vsakdanje oblečena in naličena, takšna, kot boš pač največkrat "nosila" svojo novo frizuro. * Če imaš vtis, da ti hoče frizerka vsiliti svoj tip frizure, ki ga nikakor ne želiš, se raje ne ostrizi. Če misliš, da v salonu strižejo po enem kopitu in ne želiš biti samo ena od "kloniranih" dekliških vzorcev, prav tako odkloni striženje. Ne obremenjuj se s tem, da si se zamerila frizerki. Končno si ti tista, ki boš z novo frizuro hodila okoli. In zanjo seveda tudi plačala! Mozolj, to velika rdeča pika, ki me tako pogosto mika Ajuveda masaža: kako si lahko sam pomagam proti stresu Ajuveda je sanskrtska beseda in dobesedno pomeni "znanost življenja" (aju= življenje, veda= znanost, znanje). Mnogo preobširna je aju-Veda, da bi jo v naših vrsticah dobro predstavili in ne sme-mo si dovoliti, da bi tisočletja staro modrost poenostavili. Cisto malo, za širjenje naše notranje biti, pa si je lahko Privoščimo. O pozitivni moči ajuveda masaže v profesionalnih strokah smo govorili zadnjič, danes pa nekaj praktičnih nasvetov, s katerimi si Pomagamo ublažiti nemir, Prebavne motnje, nespeč-n°st, obnovo kože. Osnovni Pnpomoček pri profesionalni a'i osebni uporabi je olje. Olje naj bo navadno (tisto Za dojenčke je čisto primer-n°) ali pa se poslužimo različnih naravnih olj, kot sta denimo sezamovo ali kokosovo. Zelo dobro se vpija pogreto olje, ki ga pogreje-mo tako, da stekleničko postavimo v pogreto vodo. Studio kozmetike za vse, ki pričakujejo več od obljub STIDIC Bleivveisova 6, Kranj (nebotičnik, IV nadstropje) S 226-794 Ob koncu delovnega dne si vzemite nekaj trenutkov zase, zaprite oči in se pomirite. Pripravljeno olje si vtrite v glavo in stopala. Z oljem si natrite teme in ga nekaj trenutkov masirajte s konicami prstov, potem pa si zmasirajte še čelo in senca. Sedite na tla, natrite podplate in jih masirajte nekaj minut, nato si obu-jte bombažne nogavice. Masirate lahko seveda tudi dlje, z ljubeznijo do sebe, prst za prstom, hrbtišče noge, počasi nežno podplate, odvisno od razpoloženja (naj vam to pomeni pot k samemu sebi: počasi in z ljubeznijo odkrivajmo lepoto svoje biti). Oljimo lahko tudi celo telo, vse je znova odvisno od razpoloženja. Tako, dragi moji, uči blagi Vzhod. Ni vse zato, kar se sveti, je pa prav, da uporabimo svojo modrost in pokukamo tudi v druge svetove ter se iz tega tudi kaj naučimo. Kadar se boste počutili slabo, se spomnite na ajuvedo in jo vsaj v "oljni obliki" uporabite na sebi. * Kozmetičarka Mojca Zaplotnik . JE* Šifra: Bela snežinka Spoštovana! Tvoja ravnodušnost je največji sovražnik tvoje ljubezni. Bodi še naprej taka do svojega partnerja kot takrat, ko si ga spoznala. Vrnil se je, torej te še vedno ljubi in ti njega. Vidim, da si kar precej raztresena v svojih čustvih. Bodi mirna v dobrem in slabem. Včasih si površna, včasih v vsem pretiravaš. Zato svetujem: pamet v glavo, da ne boš kasneje sama sebi rekla, zakaj sem izpustila iz rok dobre priložnosti. Ne skušaj spremeniti svojega partnerja tako. kot bi ga ti želela. To bi bil ponoven propad ljubezni. Ne Želiš velike ljubezni, temveč bolj prijatelja, s katerim boš delila dobro in slabo. Če je to prava ljubezen (v kartah vidim, da je), ti ne bo žal. Videti je tudi, da si v resni zvezi, hkrati pa želiš več svobode. V poslu in izobrazbi boš vse to nadoknadila. Leto 1998 bo za tvoje šolanje ugodno zlasti v prvem delu, tako za posel kot za uspeh v šoli. Potem pa ti usoda do konca leta napoveduje rizik. Pamet ti od marca naprej (to je vpliv Urana in Neptuna) omogoča uspeh in nov začetek, v vsem pa se bo treba zelo potruditi in imeti veliko volje. S silo ne boš spremenila svojega življenja, zato dobro premisli vsako svojo potezo. Zate je v tem letu največja sreča skromnost, čednost, rožice v travi, prijateljski nasmeh. Lep pozdrav. • Edita mit« za lelo 19 KOZOROG 22. december - 20. januar Zdravje: sicer boš zapadel svoj duševni mir. ljubezen: Močna čustva in težke preizkušnje, lani ti je ljubezen ponašala, kot bi te hotela kaznovati. Med marcem in aprilom se vrača tvoja ljubezen in tako bo ostalo. Obeta se ti privlačnost In zaželenost, Vsi kozorogi ohranite trdno zvezo, ki jo še imate. V novem razmerju bi doživeli samo razočaranja. Poed: Če želiš, lahko dosežeš vse. Jupiter te to leto sicer zapušča, vendar boš vseeno imel(a) uspeh pri delu. Dobil(a) boš nagrade, pohvale In priznanja za prejšnje dosežke. Poleti boš dosegel(a) nadpovprečen uspeh. Nezaposleni boste prve mesece v novem letu zadovoljni, saj boste sprejeti na delo. Vendar sreča ne bo sama potrkala na tvoja vrata. Ne smeš sedeti doma prekrižanih rok. Tvoj uspeh ali neuspeh bo odvisen od tebe samega), zato pojdi čimprej v akcijo za delom. Denar, lahko igraš 3. Sara Isakovič (Radovljica). 100 m prosto dečki: 1. Jernej Godec (Ilirija) 2. Matej Globočnik (Radovljica), 3. Luka Vrtovec (Branik); deklice: 1. Anja Klinar (Radovljica), 2. Sara Isakovič (Radovljica), 3. Nina Andrijašič (Celulozar Krško). 200 m prs«0 dečki: 1. Simon Bizjan (Triglav Kranj), 2. Aleš Herman (Ilirija), •>• Simon Ježovnik (Branik); deklice: 1. Sendi Lešnjak (Olimpija), 2-Jasna Ovsenik (Radovljica), 3. Sara Hojski (Celulozar). 50 fl* hrbtno dečki: 1. Jernej Godec (Ilirija), 2. Luka Turk (Radovljica). 3. Matej Globočnik (Radovljica); deklice: 1. Sendi Lešnjak (Olimpija), 2. Anja Klinar (Radovljica), 3. Sara Isakovtf (Radovljica). 100 m prsno dečki: 1. Simon Bizjan (Triglav), *; Aleš Logar (Fužinar Ravne), 3. Simon Ježovnik (Branik); deklic*' 1. Sendi Lešnjak (Olimpija), 2. Sara Hojski (Celulozar) 3. Jasna Ovsenik (Radovljica). 200 m prosto dečki: 1. Jernej Godec (Ilirija), 2. Luka Vrtovec (Branik), 3. Matej Globočnik (Radovljica); deklice: 1. Anja Klinar (Radovljica), ki je v tej disciplini v svoji kategoriji priplavala rekord, 2. Sara Isakovic (Radovljica), 3. Sara Hojski (Celulozar). In še štafete: na 4x 50 m prosto dečki so bili najboljši plavale' Ilirije Ljubljana, drugi Branik Maribor in tretji Radovljičani ( v postavi Turk, Globočnik, Noč, Štiherle), pri deklicah pa so se v Štafeti najbolje odrezale Radovljičanke (Isakovič, Ovsenik. Klemene, Klinar), za njimi plavalke Olimpije in na tretjem mest11 Mariborčanke. • D.Ž. V radovljiškem TAEKWON-DO klubu se je najpopolnejše borilne veščine učilo že okoli 350 mladih GORENJCI SO ZA TAEKWON - DO Primer Labovie je TAEKVVON DO-ju naredil veliko škodo, vseeno pa je zanimanje za to korejsko borilno veščino med mladimi zelo veliko - Letos državno prvenstvo, drugo leto mednarodno tekmovanje v Radovljici Radovljica, 16. marca - TAEKVVON DO je že zelo star šport, saj naj bi po nekaterih zgodovinskih odkritjih sodil že v četrto oziroma peto stoletje, že v šestem stoletju pa naj bi prva tekmovanja v Koreji. Ta, po trditvah poznavalcev, najbolj popoln med borilnimi športi, se je v bivši Jugoslaviji, natančneje v Zagrebu pojavil leta 1968, nato pa je počasi prodrl tudi v Slovenijo, najprej na Štajersko in v Prekmurje, zadnja leta pa ima vse več pristašev tudi na Gorenjskem, kjer imamo dva TAEKVVON DO kluba: v Kranju in še močnejšega v Radovljici. Radovljiški klub pa je bil prejšnji konec tedna tudi organizator državnega prvenstva za mladince, mladinke, člane in članice. Za tiste, ki TAEKVVON DO- iča, ki je učitelj telovadbe v ja ne poznajo je najlažja obrazložitev kaj ta šport pomeni, če razložimo pomen besede TAEKVVON DO. To je namreč veščina borbe z nogami (TAE), udarjanje s pestjo (KWoN) in cesta, po kateri hodimo (DO), kar hkrati pomeni tudi način življenja. "Zagotovo je TAEKVVON DO način obnašanja, način življenja. Je tudi najbolj atraktiven med borilnimi šport, čeprav moram priznati, da mu je "primer Labovič" pri nas naredil precej škode. Dejstvo je, da sta pri tem športu pest in noga lahko smrtonosno orožje, vendar pa seveda namen tega Športa še zdaleč ni pobijanje ljudi, saj niso dovoljeni udarci na "ful"," pravi trener TAEK-WON DO kluba Radovljica Zeljko Gvozdič, mojster TAEKVVON DO-ja, ki je po selitvi (poroka) na Gorenjsko, s to borilno veščino začel seznanjati tudi Radovljičane. "Sprva sem v TVD Partizanu začel vaditi v karate klubu, ker pa sem bil takrat že mojster TAEKVVON DO - ja, pa sem treniral tudi to in kmalu so se domačini začeli zanimati za TAEKVVON DO. Mnogi prijatelji, sorodniki, znanici, so me PrePričevali, da bi ustanovili ioo 'n iesern> novembra leta 1993, je tudi zaživel. Najprej z veliko pomočjo Borisa Mohor- osnovni šoli A.T. Linharta, kjer smo dobili telovadnico za vadbo. Sprva si nismo upali delati prevelikih načrtov o množičnosti, saj je jasno, da je v občini veliko kvalitetnih športov. Toda že takoj smo bili presenečeni, saj smo dobili okoli sto članov, od takrat do danes pa se ie veščin tega športa pri nas učilo že okoli 350 mladih. Nekateri so prišli tudi iz radovednosti, ko pa so ugotovili, da je to šport, ki zahteva veliko garanja, pa so klub zapustili. Vseeno je zanimanje še vedno veliko, sedaj vadimo v kar petih telovadnicah od Jesenic do Kranja, imamo pa tudi nekaj zelo uspešnih tekmovalcev, saj sta ravno sedaj dva že pred zaključnim izpitom za črni pas," pravi Željko Gvozdič. Ker je radovljiški klub mlad, je pred dvema letoma že organiziral državno prvenstvo za pionirje, prejšnji teden pa so se v novi telovadnici Gostinske in turistične šole v Radovljici na državnem prvenstvu pomerili tudi mladinci, mladinke, člani in članice. Na tekmi sicer ni nastopil najuspešnejši slovenski tekmovalec v TAEKVVON DO-ju Tomaž Barada iz mariborskega Branika (sicer evropski prvak in svetovni podprvak), kljub temu pa je bilo tekmovanje kvalitetno in atraktivno, 23 radovljiških tekmovalcev pa Za TAEKVVON DO je tudi med mladimi Gorenjci veliko zanimanja, saj je to res atraktivna borilna veščina. Na sliki pa je le del najboljših tekmovalcev radovljiškega kluba. % je osvojilo kar 21 kolajn. Naslove državnih prvakov so v disciplini forme (borba zoper namišljenega naspotnika) od Gorenjcev osvojili: - zeleni pas - Tina Močnik (Radovljica) med mladinkami, Grega Olaj (Radovljica) med mladinci, Sabina Potočnik (Radovljica) med članicami in Miha Bitežnik (Radovljica) med člani - modri pas - Aiija Tolar (Radovljica) med mladinkami in Rok Kna-felj (Radovljica) med člani -rdeči pas - Boris Kogovšek (Radovljica) med člani. Med tekmovalci s črnim pasom je bil Sakib Kašibovič (Kobra Kranj) tretji v članski konkurenci. V disciplini borbe so Radovl-jičani osvojili tri naslove državnih prvakov: Med mladinkami do 48 kilogramov je bila najboljša Verona Andreuzzi, med mladinkami do 60 kilogramov pa Anja Tolar. Med mladinci je v kategoriji do 52 kilogramov naslov prvaka osvojil Tomo Odar. "Res je naš klub še mlad in zaenkrat je seveda prvi v državi mariborski Branik Hvvarang, vendar pa hitro napredujemo. Delamo sicer na amaterski bazi, treniramo pa profesionalno. Samo za najem telovadnic letno porabimo okoli 10 tisoč mark. Iščemo tudi sponzorje kluba, vendar pa je to težaško delo. Vseeno nam ne manjka načrtov, saj se že v naslednjem letu pripravljamo na novo mednarodno tekmovanje pri nas v Radovljici, naši tekmovalci pa se udeležujejo tudi nekaterih pomembnih tekem v tujini. Tako je bil pred dvema letoma Dejan Šranc, takrat državni prvak v kategoriji do 58 kilogramov v reprezentanci, ki je nastopala na svetovnem mladinskem prvenstv v Pragi in osvojila tretje mesto. Uspešno pa smo nastopali tudi na večih mednarodnih prvenstvih," pravi Zeljko Gvozdič, ki se veseli še večje popularnosti tega športa z uradnim prihodom na olimpijske igre v Sidnevju. • V. Stanovnik Namiznotenisači Križ bodo v novi sezoni spet nastopali v prvoligaški konkurenci TOKRAT MED ELITO VEČ KOT ENO SEZONO Takšen je načrt kriških namiznotenisačev, ki so si s prvim mestom v drugoligaški konkurenci v novi sezoni že zagotovili nastop v prvi članski ligi - Mlada ekipa deklet zadovoljna s petim mestom Križe, 17. marca Namiznoteniški klub Križe sicer nima dolge zgodovine, vendar pa so se z resnim delom kmalu začeli dobri •"ezultati. Tako je mladi moški ekipi pred dvema letoma uspelo, *■ si je po kvalifikacijah priigrala mesto celo v prvi državni ligi, ki pa so jo po lanski sezoni spet zapustili. Kljub temu jim volje So napredku ni zmanjkalo, ampak so se znova resno posvetili elu in si za novo sezono spet prislužili igranje v elitni slovenski moški namiznoteniški ligi. "Naša moška ekipa vso sezo-no praktično ni poznala poraza, saj so fantje le enkrat nesrečno lzgubi]i z najmanjšo možno razliko. Tako so tekmovanje zaključili prav na vrhu drugoli-gaške lestvice, kar pomeni, da Jim za vstop v prvo ligo ni Potrebno nadaljevati s kvalifikacijami, ampak so se vanjo zvrstili neposredno," pravi predsednik Namiznoteniskega klu-b« Križe Mitja Snedic Kljub uvrstitvi' v višji rang tekmovanja bo ekipa NTK Križe v novi sezoni ostala Podobna, kot je bila letos, morda bodo do prestopnega roka skušali poiskati le enega kvalitetnega tujca. "Tokrat je naš cilj, da v prvoligaški konkurenci ostanemo več kot eno sezono, zato računamo, da bi bili ob koncu uvrščeni nekje Ekipo kriških pionirjev, kt so osvojili naslov državnih prvakov so sestavljati' Klemen Mark, Žiga Jazbec, Matija tort In Matej Krevs. Mlada, a perspektivna ekipa kriških namiznotenisačia Ana Perko, Mateja Muztk, Maja Rozman, Anja Grum in trener Janez Muzik :'4 m 1 . T iif --— med petim in osmim mestom. Prva štiri mesta so pač oddana za bistveno izkušenejše in kvalitetnejše ekipe, mi pa si bomo za začetek predvsem skušali ohraniti prvoligaški status, " načrtujejo vodilni v klubu. Ti so ponosni tudi na uspeh svoje mlade pionirske ekipe, ki si je že drugič zapovrstjo priborila naslov državnih ekipnih prvakov, Žiga Jazbec pa je tudi slovenski pionirski prvak med posamezniki in član slovenske pionirske reprezentance, ki jo vodi klubski trener in igralec članske vrste Edvard Vecko. Med mladimi slovenskimi re- Čjansko moštvo NTK Križe: Žiga Jazbec, Matej Polanšek, Matjaž "aH ter trener Edvard Vicko. Nastopal je tudi Klemen Snedic prezentanti je tudi Matija Verč, med reprezentantkami v pionirski konkurenci pa sta tudi dve dekleti članske kriške ekipe Anja Grum in Maja Rozman. V Križah so namreč ponosni tudi na svoje mlade igralke, ki so osvojile peto mesto v drugi slovenski namiznoteniški ligi. Ob uvrstitvi članov v elitno slovensko ligo in ob drugih uspehih kluba je vodstvo Namiznoteniskega kluba Križe prejšnji teden pripravilo srečanje z igralci in novinarji pri enem svojih zvestih sponzorjev, v gostišču Smuk. "Brez sponzorjev pač v teh časih ne gre," pravijo v Križah, kjer se za pomoč zahvaljujejo tudi tistim, ki občasno pomagajo pri delu kluba, predvsem pa Pizzeriji Košuta, Kontaktu P, Učilom, Športni zvezi Tržič, pa tudi Alpetourju, ki jim je z nakupom kombija po ugodnih pogojih pomagal, da se varno vozijo na tekme. V. Stanovnik, foto: T. Doki ALPINIZEM KAMBIČEVA IN MALI NA FITZ R0YJU Mengeš, 16. marca - Članica AO Mengeš Monika Kambič je v navezi s Klemenom Malijem (AO Kamnik) kot prva Slovenka stopila na 3441 metrov visoki vrh gore Fitz Rov v Argentini. To se je zgodilo 14. februarja 1998, ko je naveza uspešno končala svoj drugi poskus v Francosko-argentinski smeri. Zaradi nemogočih razmer na gori sta namreč opustila prvotni načrt, da bi preplezala Casarottov steber. Le tri ure za kambičevo in Malijem sta na vrh Fitz Royja priplezala še člana ptujske sekcije AQ Kozjek Sandi Kelnerič in Boštjan Šterbal. • S. Saje ŠPORTNO PLEZANJE Alenka Jerala z Brega je uspešno nastopala v Ameriki SKALA POLETI, LED POZIMI Kranj, 17. marca - Pred kratkim se je z eno in pol mesečnega plezanja v Severni Ameriki vrnila 25-letna članica alpinističnega odseka Kranj, Alenka Jerala. V tem času je v Ameriki (Colorado, Wyoming in Kanada) splezala kar 37 različnih smeri, večinoma zaleđenih slapov (do 6. stopnje), nekaj kombiniranih smeri (do M7) in nekaj smeri v kopni skali (do 5.10b/c). V Ouravju v Colc adu se le udeleži' Artic VVolf Ice Festiv la, kjer je na dvodnev tekmi, najprej v lede nem in nato kombinh anem plezanju, zasedla odlično drugo mesto za Američanko Jeniffer Stevvart in pred tretje uvrščeno trekmovalko, prav tako Američanko, Kim Revnolds. Med moškimi je zmagal Francoz Bruno Sour-sak. Kot je Alenka povedala po prihodu do mov, poleti rada pleza v skali, pozimi pa jo že precej Časa navdušuje plezanje v ledu. Seveda pa si dolgega delovnega obiska v Ameriki ne bi mogla privoščiti brez sponzorjev: AO Kranj, KA, Sava Kranj, Pet-rol, Porenta, d.o.o., Mital, Pepelka, Julija na Kranjska Gora, Elektroinštalacije Čarni in Planike, ki se jim za podporo najlepše zahvaljuje. • V.S. KOLESARSTVO SAVČANI NASTOPILI V ITALIJI Kranj, 16. marca - Konec tedna so člani savske ekipe kolesarjev nastopali na Trofeji Popolarissima. Med 230 kolesrji se je najbolje uvrstil Matej Stare s 14. mestom, Tadej Valjavec pa je bil 20. Tadej Križnar je bil 2. v točkovanju letečih ciljev, Valjavec pa je bil skupno tretji pri točkovanju gorskih ciljev. Starejši mladinci so v San Vitu nastopili na prvi dirki letošnje sezone v Italiji. Med 83 kolesarji je bil najboljši Savčan Rok Jerše na 10. mestu. • V.S. TENIS ' PETRA NARED ZA NOVE PODVIGE Po skoraj dva meseca trajajoči poškodbi Ahilove tetive je Žirovka Petra Rampre končno lahko mirna in pripravljena na nove uspehe. Bojazen, da se ii bo ponovila lanska nočna mora, ko je zaradi podobne poškodbe zapestja izgubila polovico sezone, je zdaj odveč. Bolečine, ki sojo spremljale na vseh letošnjih turnirjih in ji onemogočile doseči vidnejše uspehe, so le še bled spomin. Tako je načrt za naslednjih nekaj turnirjev že narejen. Najprej turnir z nagradnim skladom 25.000 $ v Franciji, nato pa kot priprava na igranje na zunanjih peščenih igriščih in pridobitev tekmovalnega občutka, še nekaj manjših 10.000 $ turnirjev. B. Mulej V spomin ALENKA FRELIH Le malo preden bi upihnila enajsto svečko na tortici, je v prometni nesreči umrla Alenka Frelih. mlada Spormica iz Ljubne-ga. Že kot otrok je imela rada šport, ker pa v domačem kraju ni bilo drugega za redno vadbo, se je j odločila za namizni tenis. Kmalu je spoznala, da se je dobro odločila, saj ji je šlo iz meseca v mesec bolje, namizni tenis pa se ji je res priljubil. Članica "NTK Ljubno Steelplast" je postala leta 1996, ie po šestih mesecih pa so se začeli uspehi. Do njenega zadnjega udarca z žogico na Ptuju 1. marca, je dosegala vidne rezultate tako v regiji kot v državi, bila pa je tudi zelo vesma in vzor drugim soigralcem. Vedno se je že vnaprej veselila novih in novih tekmovanj. Z zadnjega tekmovanja žal m prišla, usoda je hotela drugače. Za vedno pa bo ostala z nami kot vzoren otrok, vzorna soigralka ter odlična špormica, katere praznino bo težko zapolniti. • Športno društvo Ljubno milili us ODE PREJELI SMO Zamudniki Branko Grims, zunanji sodelavec Za Izraelce velja, da imajo precej smisla za humor. Ena boljših je njihova šala o zamudnikih. Nekemu izraelskemu trgovcu je zgorel lokal, ki je bil zavarovan za nenavadno veliko vsoto denarja. Zavarovalnica namernega požiga ni mogla dokazati, zato je trgovcu poslala le poučen dopis: "Spoštovani gospod! Svojo trgovino ste proti požaru zavarovali za izjemno veliko vsoto denarja včeraj ob 10.30 uri. V uradnem zapisniku o včerajšnjem požaru, ki je povsem uničil vašo trgovino, smo lahko prebrali, da je ogenj izbruhnil šele popoldne ob 17.00 uri. Prosimo Vas, da nam na kratko pojasnite vzroke te nepotrebne zamude." Ko so prejšnji teden poslanci odločali o izvolitvi g. Krapeža za novega obrambnega ministra, je bil večji del razprave popestren s precej podobnimi besedami, kot jih je v svoj zgoraj navedeni dopis zapisala zavarovalnica. Toda smejal se ni nihče. Vsakomur, ki je lahko dogajanje v parlamentu opazoval vsaj deset minut, je bilo hitro jasno, v katerem grmu tiči zajec. Postalo je očitno, da ima marsikatera -blago rečeno - nenavadna odločitev dosedanjega obrambnega ministra g. Turnška povsem racionalen vzrok. Obstoj tajnega meddržavnega varnostnega sporazuma z Izraelom sedaj ne poskuša tajiti več niti slovenska vlada. Na osnovi tega sporazuma že poteka obsežno meddržavno in še posebej vojaško sodelovanje. Poznavalci govorijo o več sto milijonih dolarjev vrednih poslih v Izraelu. Kdor bo besedo "posli" prevedel iz diplomatsko-politične latovščine v slovenščino kot "nakupi orožja", ne bo veliko zgrešil. V času vojne za Slovenijo in še nekaj let po njej se je Slovenija povezovala predvsem z Nemčijo. To zavezništvo je imelo več prednosti, med drugim je bila čez vse dragocena nemška politična podpora pri mednarodnem priznanju, pa tudi pri prvih dogovorih o vključevanju v Evropsko unijo. Če bi Slovenija po letu 1994 z lastno nedoslednostjo ne zapravila vse nemške podpore, ne bi bilo treba sprejemati neumnosti tipa "španski kompromis" in na vrat na nos spreminjati ustavo... Toda še v času, ko obrambni minister g. Janša še ni bil razrešen, sta predsednik države Milan Kučan in g. Jelko Kacin že skupaj potovla v Izrael. Kdor danes zagovarja tezo, da je visok vladni uslužbenec podpisal tajni sporazum z Izraelom brez vednosti predsednika države g. Kučana, ministra Kacina in po vsej verjetnosti tudi predsednika vlade, najbrž nima pojma o teh stvareh ali pa namerno zavaja. Na obstoj tajnega varnostnega sporazuma med Slovenijo in Izraelom je parlament opozoril šele vodja varnostne službe g. Sečnik. Povedal je, da za podpis ni bilo dano pooblastilo vlade in da sporazum ni bil sklenjen in ratificiran po predpisanem postopku. Še posebej pomembno je opozorilo g. Sečnika, da se sporni tajni sporazum v Sloveniji že uporablja (!), država Izrael pa se na navedeni sporazum sklicuje celo pri sklepanju ostalih meddržavnih sporazumov in različnih oblikah sodelovanja. Pri tem je potrebno povedati, da po slovenski Ustavi tajnih meddržavnih sporazumov ne sme biti. Vse tovrstne listine morajo biti javno objavljene, pred tem pa jih mora potrditi (ratificirati) parlament. Dokler se to ne zgodi, ne smejo takšni sporazumi imeti nobenih posledic ne znotraj in ne zunaj naših meja. Uporaba "pravno neobstoječega" meddržavnega sporazuma je torej zavestna kršitev Ustave in v normalni državi bi za nekaj takega skupaj z drugimi odgovornimi letel tudi predsednik vlade. In to brez prestižnega posebnega aviona, ki ga že nekaj časa kupuje vlada... Seveda bo (sedaj že bivši) minister Turnšek na ves glas zanikal, da je imel v obrambnem ministrstvu predvsem nalogo poskrbeti, da izidi skupinskega turizma g. Kučana in g. Kacina ne bi prišli v javnost. Ostaja le upanje, da se bo g. Krapež v zadnje čase precej blatnem tolmunu obrambnega ministrstva naučil plavati prej, preden mu poide sapa, sicer bo tudi sam postal "zamudnik". Za javnost pa ostane spoznanje, da tudi v Sloveniji še kako veljata Murphyjevi prvi politični načeli: "Ne glede na to, kaj vam pripovedujejo, vam vsega ne bodo povedali po resnici. In ne glede na to, o čem govorijo, govorijo v bistvu o denarju." Kdo bo na koncu plača za posledice izraelsko - slovenskh tajnih sporazumov, pa že tako ali tako veste. Branko Grims je član SDS Izjava ob izidu zgoščenke Bitchcraft Podoba Marije Pomagaj z Brezij je za veliko število -mogoče celo za večino - Slovencev svetinja, ki jo spoštujejo, saj je povezana z upi in skrbmi, trpljenjem in zaupanjem mnogih naših prednikov in sodobnikov. Ne glede na to, ali je kdo katoličan ali ne, je za številne Slovence ta podoba narodna svetinja. Spodaj podpisani študentje in študentke Teološke fakultete v zvezi s podobo Marije Pomagaj z Brezij na naslovnici zgoščenke skupine Strelnikoff izjavljamo sledeče: Svetno (profano) - za razliko rod svetega - ne zbuja posebnega spoštovanja. Nad svetnim čutimo oblast, z njim lahko razpolagamo in ga porabljamo zase. Pred svetim pa čutimo spoštovanje, strah in občudovanje. Je sad določene religiozne kulture in religioznega sistema, znotraj katerega pride do delitve na sveto in svetno, sakralno in profano. Danes mnogi ljudje, ki niso religiozni, spoštujejo določene svetinje, jih cenijo in se iz njih ne norčujejo; na primer iz spomina na svojo mater, domovino, zgodovino. Sveto je. v tem smislu vse, kar je nedotakljivo in vredno vsega spoštovanja. Iz svetega se ne moremo norčevati. Tudi vsak narod ima svetinje, ki imajo podobno vlogo kot sveto. Zato podpisani odločno odklanjamo in obsojamo dejanje skupine Strelnikofff in ga imamo za neciviliziran napad na eno izmed naših svetinj. Ta napad nima nič opraviti s svobodo in demokracijo. Naslovnica zgoščenke mora vsakega poštenega Slovenca postaviti pred vrsto vprašanj: "Kakšen je moj odnos do svetih stvari? Ali so moji nagibi pri določanju za dejanja v odnosu do svetega razumsko utemeljena? Ali je v naši sodobni demokratični in pluralistični družbi sploh še prostor za sveto? Ali je kaj takega, kar bi v nas zbujalo spoštovanje?" Slovenci, ne sramujmo se svoje kulture in zgodovine! Ne sramujmo se tega, kar so nam predniki zapustili! To, kar so nam na srca polagali, spoštuj- mo in ohranjajmo! S takim dejanjem, kakor je oskrunitev podobe Marije Pomagaj z Brezij na naslovnici zgoščenke, so njeni storilci postavili pod vprašaj našo kulturnost in samospoštovanje. Če namreč ne bomo najprej spoštovali sebe, svoje preteklosti in svojih svetinj, jih tudi drugi ne bodo. V Ljubljani, 10. marca 1998 Za združenje študentov Teološke fakultete, Poljanska 4, Ljubljana Boštjan Guček Gojmir Rudolf Južnič in dvesto podpisanih študentov in študentk Teološke fakultete v Ljubljani z oddelkom v Mariboru Spirala provokacij ali nadaljevanje vojne z drugimi sredstvi V zadnjih dneh smo čitali ali slišali v javnosti, da je upodobitev Marije pomagaj na Brezjah s podgano v naročju višek provokacij, ki jih je deležna slovenska katoliška cerkev, posebno, odkar jo vodi odločen nadškof in metropolit dr. Rode. Bojim se pa, da to še ni višek, sploh pa ne konec provokacij in izzivanj slovenske katoliške cerkve, njenih voditeljev in seveda tudi vernikov in s tem velikega dela naših državljanov. Provokacije si sledijo preveč, redno in se po vsebini stopnjujejo v strmi spirali, da ne moremo več verjeti, da ne tiči za tem dogajanjem poseben sistem. V tem sistemu izzivanja cerkve in igranja s čustvi ne samo vernikov, ampak vseh ljudi, ki pošteno razmišljajo, igra pomembno vlogo osrednji slovenski dnevnik Delo. Delo ni samo provladni časopis, ampak daje svoje dragocene strani vedno bolj na razpolago marionetnim piscem, ki jih vodijo osebe iz političnega zakulisja. Posebno Sobotna priloga je postala priljubljeno transportno sredstvo za umotvore raznih šarlatanov, ki ponujajo bralcem svoje prispevke kot resne družbenopolitične razprave. Med njimi prednjači Spomenka Hribar, ki je ravno pred kratkim objavila svoje javno pismo našemu nadškofu in metropolitu dr. Rodetu. Iz pisma, ki je bilo objavljeno v dveh delih, je razvidno predvsem to, da je napisano posil- jeno in, da je bil njegov glavni namen blatenje. V njem pazljiv bralec ne najde kančka iskrene Želje po spravi in toleranci. Človek se na kraju čudi, od kod podpisnici tega pisma akademski naslov, ki si ga je pripisala poleg svojega imena. Že na drugi strani pa "zaskrbljujoči" prispevek dr. Janeza Šmidovnika: "Čigavi bodo cerkveni gozdovi?" - v že znanem stilu. Kmalu za tem je v javnost odjeknila Jelinčičeva izjava o volivcih dr. Bernika kot golazni, ki bi jo morali pobiti. Reakcija javnih občil na to fašistoidno izjavo je pripomogla k temu, da so lahko nekateri še podprli to genocidno in protiustavno izjavo. V Sobotni prilogi Dela je bil Zmago Jelinčič celo počaščen s "portretom tedna" in to s samim dvornim novinarjem Pušenja-kom, ki je zelo pazil na to, da "portretirani" ne bo moralno odškodovan. Ko je za tem izbruhnila še do sedaj verjetno najhujša provokacija z brezjansko Marijo, ki ji je sledila, milo rečeno, zelo mlačna in nejasna izjava predsednika države Milana Kučana, postaja vedno bolj jasno, da tiči za celo zadevo verjetno skrbno izdelan scenarij. Večini bralcev je gotovo bolj ali manj znana krilatica, da je vojna le nadaljevanje diplomacije z drugimi sredstvi. Tisti, ki pozna nepristransko zgodovino druge svetovne vojne pri nas, to se pravi obdobje fašistične okupacije ve, da je bila cerkev in njeni člani cilj hudega pritiska s strani komunistične partije, ki si je prilastila vodstvo tako imenovane osvobodilne fronte. Ta pritisk se je izražal na ta način, da so komunisti izrabili vojno stanje za to, da so se lahko na preprost način fizično znebili "razrednih" sovražnikov. To so pa bili predstavniki rimskokatoliške cerkve, kmetje, podjetniki in nekomunistično usmerjeni intelektualci. To se pravi, komunisti so poskušali z drugimi sredstvi doseči v času okupacije tisto, kar jim v miru, pod normalnimi političnimi pogoji ne bi uspelo. Slovenska cerkev se je zavedala, da preti njen in slovenskemu narodu največja nevarnost s strani komunizma, saj za fašizem se je takrat že vedelo, kakšen konec ga čaka. To je jasno pokazala španska državljanska vojna, predvsem pa odnos komunistov do cerkve v takratni Sovjetski zvezi, kjer se je negativno stališče do cerkve zrcalilo celo v ustavi SSSR od leta 1936. Tam je v 124. členu državljanom izrecno dovoljena protiverska propaganda. Tako je bilo vsakemu poznavalcu komunističnega sistema v SZ jasno, da lahko s cerkvijo vsak počne, kar hoče. Ker pa so bili jugoslovanski in tako seveda tudi slovenski komunisti pod neposrednim vplivom sovjetskih, je bila usoda posledica tega začeta vojna slovenskih komunistov proti slovenski cerkvi Tako smo se znašli v državljanski vojni. Po končani fašistični okupaciji so v Jugoslaviji s pomočjo SZ in zaradi ravnodušnosti zahodnih zaveznikov, prevzeli diktaturo komunisti. Po opravljeni temeljiti čistki v cerkvi, je IZ razumljivih razlogov bila oblast zainteresirana za normaliziranje odnosov do cerkve. Včasih so se zdeli odnosi celo dobri, čeprav primerjave s svobodnim svetom seveda ne bi vzdržali. Seveda se narn danes upravičeno postavlja vprašanje, zakaj niso odnosi med državo in cerkvijo danes še boljši, če že v času komunistične diktature niso bili tako slabi? Mislim, da razloge lahko iščemo v dejstvu, da komunisti nikoli niso sklenili s cerkvijo končnega miru in je nikoli niso priznali kot pomemben sestavni del naše družbe. Iz današnjega vidika lahko sklepamo, da je komunistična oblast leta 1945 sklenila s cerkvijo le premirje, da si lažje utrdi oblast in pridobi zaupanje prebivalstva. In to premirje je držalo le toliko časa, kot je to prijalo oblasti. Takoj, ko so se komunisti pO volitvah 1990 počutili ogrožene, da lahko celo izgubijo oblast, so takoj prekinili to premirje in začeli nadaljevati v letu 1945 prekinjeno vojno. Seveda z drugimi sredstvi! Zato lahko pričakujemo, da se bo spirala provokacija Še naprej strmo vzpenjala k višku. Z obzirom na to, kako se na takšne provokacije odzivajo javna občila, vladni politiki iti sodstvo, si lahko predstavljamo, da se bo vedno več nasprotnikov katoliške cerkve počutilo poklicane, da vržejo še svoj kamen na njo. Za slovenski rimskokatoliško cerkev, njene voditelje, vernike in vse Slovenke in Slovence, k{ želijo svoji domovini zagotovit1 mir in varno pot še v krhko demokracijo, je v tej situaciji najvažnejše obdržati mirno kri- Franci Kindlhofer, Rebr 11, Zasip 228 Darij Erznoznik - ko človek zmore, če hoče Darij je učil tudi mojo generacijo in zato so se mi tisti večer, ko sem ga obiskala, prav po šolsko tresle noge. Zdelo se mi je prav smešno, saj se ga nisem nikoli bala. Toda "rešpekt" je bil, očitrtb, globoko vsajen v spomin... Kje so že leta, ko smo z velikim zanosom nosili vkup kamenje za košarkarsko igrišče? Spomnim se tudi, da je bilo pozimi rokometno igrišče vklenjeno v led, da se je dalo imenitno drsati. Tudi tega, kako me je, revo, hotel spraviti na bradljo, ne bom nikoli pozabila. Verjetno sem bila eden redkih neuspehov, ki jih je doživel v svoji karieri! Jej, jej, kako sem se učila tiste vzporednike, pa poldnevnike in stopinje! Kot pesmico jih je bilo potrebno zdrdrati pred tablo, drugače je padel tak cvek, da je bilo joj! Ampak tiste smešne črte z zemljevida mi potem nikoli več niso delale težav! Ko sem bila šolarka, mi je bilo zmeraj všeč, ker je imel tako odločen in smel korak, ko je stopal po šolskih hodnikih. Nikoli se ni "vlačil", kot so to počeli mnogi. Držal se je pokonci in le sem ter tja se je komu prijazno nasmehnil. Marta, njegova žena je bila zame neskončno lepa. Saj poznale listo otroško nevoščljiv ost, ko se pogledaš v ogledalo in USODE P i še: Milena Miki a v č i č veš, da ne boš nikoli nič posebnega. In vse to se mije motalo po glavi, ko smo se usedli za mizo. Kot prijatelji, ki se na željo vseh, najdejo na kratek klepet. Resnici na ljubo, se nista dosti spremenila. Ali pa sta le njuna prijaznost in topel ter veder nasmeh zastrla srebrne niti v laseh? Kdo bi vedel? Darij se je malce jezil, ker ni našel vseh papirjev, katere mi je želel pokazati. Spričevala, diplome in najrazličnejša priznanja je sicer imel lepo zložene v mapi. Toda o času, o katerem sva se želela pogovarjati, naj bi bilo nekej založeno še nekaj drugih stvari. Vprašali me boste, zakaj sem želela predstaviti prav njega. Razlog je zelo preprost. Darij je začel kot čevljar, toda s pridnostjo (katero so v zgodovini in še danes Žirovcem radi pripisovali) je dosegel fakultetno izobrazbo in s tem pravzaprav dokazal, da je največkrat potrebno le volja, malo trme in seveda velika želja, pa se lahko v življenju doseže marsikaj. Darijevo generacijo je zajela vojna v 3. ali četrtem razredu osnovne šole. Nekaj časa so obiskovali nemško šolo, v petem razredu pa je bilo šolanje približno zaključeno, saj so bili prestari, da bi obiskovali partizansko šolo, ki je "pobrala" mlajše letnike. "Doma nas je bilo 15 otrok. Nekateri so se že odselili, tako da smo ostali pod domačo streho le še najmlajši. Vojne je bilo konec, leta so tekla in ves čas sem imel v sebi neprijeten občutek, da sem nekaj zamudil, da so vse dobre priložnosti prav zaradi vojne zdrsnile mimo mene. Kaj naj naredim, sem se spraševal. Bratje so šli vsi študirat, le jaz ne. Ni bilo enostavno. Da ne bi šlo preveč časa v nič, sem se vpisal na čevljarsko obrtno šolo, ki so jo leta 1946 organizirali v Žireh. Naslednje leto sem se šel učit za čevljarja, obrtno šolo pa sem končal prej, preden sem delal izpit za čevljarja. Tako sem bil celo med tistimi, ki so jih za nagrado poslali iz Strojarne delat v Alpino," je na svoj prijeten način pripovedoval Darij. Spominja se, da je v šoli poučeval ravnatelj nižje gimnazije Albin Završnik. Darij trdi, da je imela čevljarska obrtna šola v Žireh vrhunski kader. Učitelji so z vseh vetrov iz najrazličnejših vzrokov "pristali" v Žireh in posredovali svoje bogato znanje tako, da so dali učenem dobre in trdne temelje. Tega se je Darij zavedal še pozneje, ko je začel študirati. Še prej pa je svoje pridobljeno znanje preizkusil v Alpini. "Takrat, ko sem začel delati, so v Alpini že bili trakovi. Toda delo za njimi je bilo ubijajoče. Zelo rad sem delal, moram priznati, dosegal sem tudi normo, toda v meni je še zmeraj tlela želja, da bi študiral, da bi postal učitelj športne vzgoje." Darij je odprl mapo in preden sva nadaljevala s pogovorom, mi je pokazal spričevala. Previdno sem obračala že por-umenele liste in si predstavljala mladega, nadobudnega fanta, kako se je boril za čimboljši uspeh, ki mu je potem res odprl vrat v srednjo šolo. "V času, ko so želje po izobrazbi postajale vedno večje, so v Ljubljani odprli srednjo fizkulturno šolo. Ravnatelj Završnik je poznal moje želje. Opozoril me je na enkratno priložnost. Bilo me je malce strah, saj sem vedel, da nimam zadostnega znanja. Toda če sem hotel študirat, res sem se zavzel Najprej sem moral narediti nižjo gimnazijo. Študij mi je vzel vsako prosto minuto. Včasih sem bil tudi utrujen, toda nisem odnehal Sproti sem spoznaval, da smo v obrtni šoli konec koncev le dobili zelo dobro osnovo. Vse od januarja do septembra sem resnično garal: osem ur sem delal in potem prav toliko ali še več, študiral." Splačalo se mu je. Naredil je tudi maturo. "Vem, da se je šola začela na začetku septembra, 7. septembra. Pisalo se je že leto 1949, jaz pa sem bil nagrajen za svoj trud, saj sem dobil v roke tudi spričevalo mature." Glas se mu je kar malo zatresel. Časi, ko se je to dogajalo, so bili drugačni od današnjih. Ljudje so lična, da bi bila, vsaj po finančni plati, uresničljiva. Nadaljevanje prihodnjič ovor na pismo CPK V rubriki "Prejeli smo" ste v vašem časniku objavili pismo delavcev jeseniške železarske družbe CPK, v katerem obtožbe in terjatve letijo na Zvezo svobodnih sindikatov Slovenije oziroma zaposlene v Zvezi-Obtožbe v pismu so krivične in tem funkcionarjem ne gredo. Da sem dovolj jasen: govorim o Zvezi in zaposlenih na Zvezi. Osebno mi je žal, da se problemi teh zaposlenih delavcev rešujejo na način, kot pravijo delavci v tem pismu, da prosjačijo za svojo plačo, svojo socialno varnost in perspektivo zase in Za svoje družine ter pravice, ki bi O 0 _ H j TELE-TV Kranj GORENJSKA TELEVIZIJSKA PREDSTAVITEV JE NAJBOLJŠA ODLOČITEV GORENJSKA TELEVIZIJA Nikole Tesle 2, p.p. 181 4001 KRANJ E-mail: tele-tv-kr@ siol.net Internet: http^/www.tele-tv^i TELEFON: 064/33-11-55 TELEFAX: 064/32-73-13 Kontaktni tel. - TV STUDIO: 064/33-11-56 UREDNIŠTVO: 064/33-11-59 FAX-POROČILA DESK 064/33-12-31 sicer v socialni in pravni državi bile same po sebi umevne. Z gotovostjo lahko trdim, da Zveza svobodnih sindikatov Slovenije in funkcionarji, ki so zaposleni v Zvezi, iz tega denarja, o katerem govorijo delavci, niso prejeli niti tolarja. Namreč, funkcionarji Zveze svojo plačo dobivajo iz tistega deleža članarine, ki ga namenijo sindikati dejavnosti znotraj Zvez po aktih, ki to določajo. To je iz višine 10 %, ki zvezi pripada. Zato ponovno poudarjam, da je Zveza napačen naslov za terjatve v višini petih milijonov tolarjev, ki naj bi jih porabili. Še posebej pa bi mi bilo žal, če bi delavci, kot se v pismu trdi, ne prejeli januarskih plač zato, ker naj bi ta denar prejela Zveza svobodnih sindikatov Slovenije. Če ta denar je obtičal na naslovu enega od pravnih subjektov znotraj Zveze, ali morda celo pri posameznem funkcionarju, je treba to nemudoma razčistiti in denar vrniti tja, kamor sodi, funkcionarji pa bi, če to drži, kar pravijo delavci, morali zato tudi odgovarjati. Vsi skupaj pa moramo poskrbeti, da se denar vrne, če je bil odtujen, preprosto iz razloga, da delavci prejmejo plačo in drugič, da ne pripisujemo dejanja tistim, ki so za to izvedeli iz časnikov in jim je ta stvar čisto nova in do včeraj neznana in tuja. In tretjič, za vse to je preprosto, iz števinih razlogov - pravnih in moralnih, potrebno odgovarjati. Verjamem, da se boste po tem odgovoru obrnili na pristojne organe Sindikata kovinske in elektroindustrije, katerega člani ste, in da bodo, v interesu delavcev, problematiko ustrezno rešili. Zveza Svobodnih Sindikatov Slovenije Rajko Lesjak, sekretar Popravek Kranj - V zvezi s člankom "Zavrnili delitveno bilanco kot škodljivo za Kranj" ne drži trditev "ostale štiri občine so ga Gorenjski glas - Več kot časopis VESELO V POMLAD V Breznikovern domu na Križu v soboto, 21. marca, ob 20. uri. Nastopili bodo: ansambla Blegoš in Obzorje, harmonikarji, pevci in drugi. Presenečenje bo tudi gost srečanja in žrebanje vstopnic. Predprodaja vstopnic v Gostišču Lovski hram in uro Pred začetkom koncerta v Breznikovern domu na Križu. Vabijo gasilci in krajevna skupnost Križ ter Gorenjski glas - Več kot časopis. U_ __ doslej že sprejele, Mestna občina Kranj pa mu nasprotuje." Iz materiala, ki so ga svetniki Mestne občine Kranj prejeli za izredno sejo, je razvidno, da sta osnutek Dogovora sprejela le občinska sveta Naklo in Šenčur. Predstavnik občine Preddvor še do danes ni podpisal osnutka Dogovora, občina Cerklje pa je dala o tem dokumentu le mnenje. Jože Javornik predsednik Komisije Festival koračnic v Mengšu Mengeš, 16. marca - V občini Mengeš bo let tudi festival koračnic. Lani začeto zamisel bc orkestrov v opuščenem kamnolomu oziroma let prvi sestanek, na kat Mengeš, ki bo izvedb Na prvem usklaje\ orkestrov. Prijavijo s< Pozdravljena Sloveni) oziroma srečanje plhć Kontaktni osebi za inl 737-216 ali pa Lado , srečanja pihalnih orke 77 prazniku na programu reditve prepustila društvt m sestanku so se opr iko iz vse Slovenije. Na /torja Vinka Štrucla in v •azširili na srečanje išču. Pred dnevi je b že drugega srečanji ilov sejem. za nastop desetih itavitvi bo obvezna Založbi Ervina Hartmana. skladba Festival ® >> MERKUR TC DOM Cesta na Okroglo 8, 064 488 303 NOVI PODALJŠAN DELOVNI ČAS pon - pet: od 8.00 - 20.00 sobota: od 8.00 do 13.00 POSEBNA PONUDBA sadike vrtnic v lončkih steblne vrtnice 2.924,00 mnogocvetne vrtnice 950,00 čajevke 950,00 vzpenjalke 1078,00 vsa semena za solate, kumare in druge povrtnine Dotto 130,00 Zlata kolekcija Gold 165,00 Semenarna Kalia 110,00 Semenarna ADC 120,00 Valentin 160,00 zemlja za vrtnice, 50 litrov 1.990,00 SVETUJE VAM Slavko Zgonec presajanje, varstvo in gnojenje rastlin petek, 20. 3. od 10.-14. ure Vabljeni! v okviru praznika občine Mengeš bo 30. maja letos. \tefanBorin, Mengeš, te!.: 061/738-834 , faks: 061/ š, tet.: 061/738-888. Med pokrovitelji letošnjega 2. $u bo tudi Gorenjski glas. • A. Žalar Po sadike, čebulnice in semena... ❖ sadike vrtnic ❖ cvetoče grmovnice: magnolia, Forsithia, Spirea, azeleja, rodoclciulron ❖ zelene grmovnice: Junipems, Berberis, tuja, lovorikovec ❖ čebulnice: lilija, dalija, kana, Fresia, gloksinija, begonija, gladijola, iksija, amarilis, Astilba, Anemona v semena za solate, kumare in druge povrtnine ❖ dobra ponudba gnojil za trate, iglavce, vrtnice in drugo cvetje ter zelenjavo, folij za prekrivanje, šotnih lončkov in drugih pripomočkov za pn>a spomladanska vrtnarska opravila NOVO: oprema za ribnike Noč tatov Zgodaj zjutraj so me zbudili žvenketanje Veng, cepetanje številnih nog, glasni udarci m sunki. Ob stopnicah na boku ladje, ki so segale do gladine morja, so pristajali novi in novi čolni. Celoten promet se je odvijal preko njih in nato preko centimeter debele-Sa železnega stropa nad mojo kabino. Začetno jezo je razblinilo sonce in zavest, da sem v Afriki. Na palubi je vrelo mravljišče. Črne postave so hitele sem ter tja, sedele za ladijskimi dvigali in si dale dela z razvezovanjem in privezovanjem verig okoli debel. Tretje spet so silno pomembno mahale zdaj onim in drugim delavcem in na vsak način skušale pokazati, da obvladujejo ln vodijo človeško mravljišče. Podroben Pogled je pokazal, da številni črnci, tako Kot jaz, vso stvar le nemo opazujejo. Med nJimi so bili prekupčevalci, lahka dekleta in nepridipravi, kot se je izkazalo kasneje. Vsako noč je z ladje izginil kos jeklene Vrvi, platneno pregrinjalo.... Tretjo noč me je lZ postelje vrgel ladijski alarm. Tatovi so Porezali najlonske vrvi, s katerimi smo bili Povezani na plovce sredi kanala. V nekaj Minutah je bila posadka na delovnih mestih. Medtem ko nas je zanašalo proti obali, smo Se obupno trudili zagnati gromozanski tadijski motor. Uspelo nam je. Za las smo ušli katastrofi. Posledica nočne more so bile Podvojene straže in kraje so prenehale. Druga za nas koristnejša in potrebnejša Polovica črnih domačinov so bili delavci, a n e Jaki Črna dežela Srečanje z mestom Končno je nastopil moj dan. Skočil sem iz dostavnega čolna, kije vzdrževal zvezo med ladjami in kopnim. Ubral sem jo po prašnem kolovozu mimo razmajanih barak proti cesti, ki je vodila v mesto. V navdušenju sem skoraj pohodil trop golih otrok, ki so skupaj z domačimi prašiči rili po luži na prekupčevalci in lahka dekleta. Prekupčevalce sem že prvi dan uporabil. Visokemu črnemu fantu v dolgi sivi halji, ki mu je segala vse do preprostih iz kože pletenih sandal, sem prodal tihotapsko blago. S kupčijo sva bila zadovoljna oba. Za cigarete sem dobil dvojno ceno. Fant revnega videza s culo polno denarja, ki jo je privlekel iz gub svojega plašča, pa ni mogel skriti nasmeška. Od zelenca je kupil blago ugodnejše kot običajno. Prvi dnevi so minili. Sumljivi tipi so si ogledali teren in se porazgubili. Trgovci so s kupljenim blagom tudi odšli. Ostali so samo delavci in ženske, ki so se pogodile za vsako ceno, in seveda jaz. Kazalo je, da bo moja Afrika črna ladja obdana z drevesnimi debli. Škripci so ogromne hlode pridno nakladali, toda majhni vlačilci so privlekli vedno nove. Mrtvemu gozdu ni bilo ne konca ne kraja. Vroči dnevi so minevali v ubijajoči enoličnosti. Taval sem brez volje med ladijsko strojnico, palubo, nakladalnimi vitli in zopet nazaj. Komaj sem dočakal prosti dan, že je med menoj in mestom vstala prepreka v osebi oficirja stroja, ki me. je hotel imeti ob sebi v primeru izpada električne energije. Čaša grenkosti se je , polnila, prav tako se je razblinila moja NaseVa revmh Javljajo hmee, narejene iz lepenke, praznih konzerv in predstava o ladji kot odprtem oknu v svet. podobne sare. boto: Andreja Svete poti. Ostala je od nočnega naliva in se z zadnjimi močmi upirala vročemu soncu. Center Abidjana sestavljajo poslovne stavbe in lepa državna palača, ki sta jo stražila postavna črnca v beli uniformi. Ob široki cesti s palmovim drevoredom se vrstijo gosposke hiše in stanovanjski bloki. Med njimi vabijo restavracije in lokali utrujenega in zbitega popotnika k počitku. Proti jugu, umaknjene od prometnega vrveža, se bohotijo prostorne hiše in vile v kolonijalnem stilu. V njih stanuje smetana afriške družbe, številni Francozi in Libanonci, ki še vedno držijo gospodarske vajeti trdno v svojih rokah. Nasproti tega prebivališča bogastva in moči se na drugi strani mesta kakor v posmeh in slabo vest širi mesto v mestu. Naselje revnih sestavljajo hišice narejene iz lepenke, praznih konzerv, zabojev in starih desk. Te dajejo zavetje črncem, ki so prišli iskat srečo v mesto iz oddaljenih vasi. KRMtML Varnostnik zasačil vlomilce Škofja Loka - V noči s torka na sredo so neznanci vlomili v osem osebnih avtomobilov, parkiranih garažni hiši v Frankovem naselju. Iz vseh so pobrali avtoradie in zvočnike, ki pa jih na srečo lastnikov niso uspeli odnesti s seboj. Dve minuti čez drugo uro zjutraj je namreč varnostnik kranjske družbe Varnost "na delu" zalotil tri neznance, stare od osemnajst do dvajset let. Fantje so se varnostnika ustrašili, sedli v bel yugo in se odpeljali. Varnostnik si je zapisal registrsko številko in policisti so nepridiprave hitro prijeli. Vse za lov... Ljubelj - V četrtek popoldne sta iz Avstrije z osebnim avtomobilom pripotovala na mejni prehod Ljubelj slovenska državljana. Pri pregledu vozila so policisti našli dele lovskega orožja, strelivo in daljnogled. Ker je manjkalo nabavno dovoljenje, so jima prepovedano blago zasegli. V hišo skozi pritlično okno Moste - V soboto, 14. marca, se je neznanec skozi pritlično okno pritihotapil v stanovanjsko hišo v Mostah pri Žirovnici. V spalnici je našel denarnico z denarjem in dokumenti, ki jo je odnesel s seboj. Lastnika je prikrajšal za okroglih 50.000 tolarjev. Izginil črni BMW Podvin - V nedeljo je med 22.30 in 23.22 je s parkirišča pred restavracijo Grill v Podvinu izginil osebni avto BMW 520i črne barve, italijanske registracije UD 610... Zadnje tri številke niso znane, kar je svojstveno čudo, saj lastniki jeklenih konjičkov običajno vedo, kaj piše na tablicah. Kakorkoli že, policisti bi bili veseli vsakršnih obvestil o izginulem BMW ali nepridipravu, ki je avto odpeljal. Avto je vreden 2,250.000 tolarjev. Tiralica se je splačala Brnik - Na podlagi tiralice so policisti v nedeljo na letališču Brnik prijeli 26-letnega državljana Slovenije Deranima R. in 44-letnega ruskega državljana Victorja D. Tiralica torej ni bila razpisana zaman. Heroin dajal drugim Kranj - Kriminalisti iz urada kriminalistične službe in kranjski policisti so ovadili 35-letnega D. S. iz Kranja zaradi utemeljenega suma, da je storil kaznivo dejanje omogočanja uživanja mamil. Več ljudem naj bi dajal v uživanje heroin, za nedovoljen "beg v sanje" pa jim je dal na voljo tudi svoje stanovanje. V hišni preiskavi so kriminalisti pri osumljencu zasegli tudi štirinajst gramov heroina. Po 48-urnem policijskem priporu so ga pospremili na zaslišanje k preiskovalnemu sodniku. Tržičanka kradla v Stražišču Kranj - Prejšnji torek, 10. marca, je neznana ženska iz stanovanjske hiše v Stražišču ukradla nekaj nakita, sončna očala ter osebne dokumente lastnice, ki jo je s tem oškodovala za skupaj 80.000 tolarjev. Kranjski policisti so z zbiranjem obvestil odkrili osumljenko. Gre za 21-letno L. Č. iz Tržiča. V hišni preiskavi so dobili nekatere predmete, ukradene v Stražišču, sledi kazenska ovadba na državno tožilstvo. Prikolico zdaj ima Šenčur - Nekdo je očitno potreboval avtomobilsko tovorno prikolico, pa je presodil, da bo najceneje, če jo kar "spelje". Ponjo je odšel v Srednjo vas pri Šenčurju. Na prikolici je registrska tablica z oznako KR Z7-373, prikolica, vredna okrog 90.000 tolarjev, pa je znamke IMV, tip A 600. Toliko v vednost tistim, ki bi jo morda videli in poklicali na številko 113. • H. J. SREDNJA GRADBENA ŠOLA KRANJ, Cankarjeva 2 Srednja gradbena šola Kranj razpisuje vpis v programe za odrasle za šolsko leto 1998/99 t PROGRAM PREKVALIFIKACIJE IN DOKVALIFIKACIJE ZA NASLEDNJE POKLICE: - slikopleskar, zidar, tesar, pečar (IV. stopnja) 2. PROGRAM ZA PRIDOBITEV PRVEGA POKLICA - slikopleskar, zidar, tesar, pečar (IV. stopnja) 3. PROGRAM DELOVODJA -SLIKOPLESKARSKI DELOVODJA, GRADBENI DELOVODJA (V. stopnja) Pogoji za vpis in dokumentacija: Pod 1. - spričevalo o pridobljenem poklicu, prijavnica za vpis (obr. DZS 1,20) Pod 2. - spričevalo o končanem 8. razredu osnovne šole, prijavnica za vpis (obr. DZS 1,20) Pod 3. - končana triletna poklicna šola (slikopleskar, zidar, tesar, pečar) 5 let delovnih izkušenj v poklicu, spričevalo o pridobljenem poklicu, prijavnica za vpis (obr. DZS 1,20). Vsa dokazila o izolnjevanju pogojev za vpis v programe izobraževanja pošljite na naslov Srednja gradbena šola Kranj, Cankarjeva 2, 4000 Kranj. Rok prijave 15 dni od dneva razpisa. O začetku izobraževanja bodo kandidati pisno obveščeni. Policisti poostriti nad Nin Gort osu Podobno kot v vsej artavi, je tudi na Gorenjskem letos precej več Žrtev prometa, kot jih je bilo v enakem času Iml Kranj, 17. marca - Zato so gorenjski policisti nadzor v prometu še bolj poostrili. V petek, soboto in nedeljo in v skupni akciji prežali predvsem na pijane in prehitre voznike, torej tiste, zaradi katerih se zgodi največ hudih prometnih nesreč, tudi smrtnih. V akciji Natakar, taksi, postopek sodnikom za pre- prosim! so zaradi hujših krši- krške kar 81 voznikov, od teh tev cestnoprometnih predpi- 30 zaradi pretiranega gledan- sov sklenili predlagati v ja v kozarce. 154 voznikov so Suspendirani policist Prodajal ukradene mobitele Kranj - Kriminalisti so razkrinkali neznanca, ki je konec lanskega leta, med 24. in 29. decembrom, vlomil v podjetje Koch, d.o.o,, in odnesel 23 mobilnih telefonov. Podjetje ima sedež na Celovški cesti v Ljubljani, po vlomu pa je bilo siromašnejše za 1,832.100 tolarjev, kolikor so bili vredni mobilni telefonski aparati. Kriminalisti iz urada kriminalistične službe UNZ Kranj so izsledili storilca. Kaznivo dejanje velike tatvine naj bi zagrešil 23-letni P. N. z Jesenic, do nedavnega zaposlen kot policist na eni od policijskih postaj na Gorenjskem. Pri njem so dobili nekaj ukradenih telefonov, ki jih je sicer prodajal. Ker imajo policisti v svojih vrstah radi red, so osumljenega kolega takoj po končanem postopku, ki se je zaključil s kazensko ovadbo na državno tožilstvo, suspendirali. • H. J. Čiščenje jezera Crnava Preddvor, 8. marca 1998 - Hotel Bor v Preddvoru se že mrzlično pripravlja na otvoritev letošnje sezone. Zato urejajo tudi okolico hotela, ki bo gostom nudila kar največ užitkov ob pogledu na urejeno naravo. Zato ni pomemben samo hotel in njegova neposredna okolica, ampak širše območje jezera Črnava, brez katerega Preddvor ne bi bil to, kar je - turistični kraj. Jezero Črnava je lani doživelo velik poseg, ki je omogočil, da sploh še lahko obstaja. S sanacijo vodne zapore pa so opravili tudi nekaj temeljitih posegov na njegovem dnu. Poglobili so ga in sedaj globina na spodnjem delu presega štiri metre. Ker pa je za nami zimska sezona, ki je prinesla tudi nekaj dni drsalnih užitkov, je bilo vseeno potrebno pogledati, kaj so v teh nekaj mesecih novega življenja jezera za seboj pustili "ekološko usmerjeni" obiskovalci. Zato so potapljači reševalne enote Podvodne reševalne službe Slovenije, člani Društva za podvodne dejavnosti Kranj v nedeljo izvedli pregledno - čistilno vajo, z namenom ugotoviti, kaj se je v preteklega dobre pol leta spremenilo. Pri čiščenju podvodne okolice hotela se je kljub kratkemu času nabralo za tri večje vreče odpadkov civilizacije. Pa tudi precej predmetov, ki so bili drugače namenjeni ureditvi okolice jezera, se je našlo. Ti so očitno nekatere obiskovalce tako močno motili, da so jih morali prestaviti v vodo. Poleg čiščenja je potapljače močno zanimalo, kakšne posledice je poseg v jezersko dno pustil na življenju v vodi. Z veseljem smo ugotovili, da se je življenje vrnilo v jezero. Podvodni bregovi so že lepo obraščeni s podvodnim rastlinjem. Račje zeli, ki se je hotelirji in turistični delavci močno bojijo, ni bilo opaziti. Zato pa je jezero zopet polno rib. Tudi žabji zarod bo letos obilen, kar pomeni, da žaba na tem predelu še ne izumira. To pa pomeni, da sta voda in njena okolica še vedno neonesnaženi. • Vojko Artač radio triglav 4270 JESENICE TRG TONETA ČUFARJA 4 telefon: 064 861 012, fax: 064 861 302 kontaktni studijski telefon: 064 862 862 frekvence: UKV 96,0 89,8 101,1 101,5 Mhz denarno kaznovali, 35 pa napisali plačilne akcije. V drugih dveh skupinskih nadzorih, v katerih so razen pijančkov lovili tudi dirkače, so 48 voznikov poslali k sodnikom za prekrške (od teh 27 zaradi alkohola), 36 so jih denarno kaznovali, desetim izročili plačilne na- loge. V tej akciji so policist' ujeli tudi dva skrajno prehitra voznika. Prvi je po Ljubljanski cesti v Kranju drvel 113 kilometrov na uro, drugi pa P° Bleiweisovi celo 142 kilometrov, na obeh je hitrost omejena na 60 kilometrov na uro. H. J- s h i (irski: Mt.utmi Z zračnico v steber vlečnice Zelenica - V četrtek, 12. marca, je bilo na Zelenici tekmovanje v smučanju in različnih igrah na snegu, med drugim tudi v spustu z zračnico. Po tekmovanju sta se sestri, 33-letna Damjana P. in 37-letna Ida A., spustili z zračnico l polovice smučarske proge Ciciban. V izteku sta trčili v nosilnj steber vlečnice. Pri tem je Damjana P. z glavo udarila v nosiln' steber in se ranila. Pomagali so ji člani tržiške GRS, nato pa so jo z reševalnim vozilom odpeljali v Klinični center v Ljubljano. Ob pregledu proge so ugotovili, da kovinski stebef vlečnice ni zavarovan Z mrežami oziroma blazinami. Padec ukrajinske reprezentantke Soriška planina - V petek okrog devetih dopoldne je mlada smučarska reprezentantka Ukrajine med vožnjo za trening zapeljala s proge, se z levo nogo zapletla v bližnje grmičevje, in si pri padcu zlomila stegnenico. Odpeljali so jo v kliničn1 center. Nesreča tudi na Krvavcu Krvavec - V soboto dopoldne je 19-letni Marko T. me" smučanjem na Zvohu na t.i. Podgradišču izgubil ravnotežje i*1 se zaletel v označevalni kol. Po prvi pomoči so ga reševalnim vozilom odpeljali v Klinični center. • H. J. Planinca zdrsnila Kranj - V soboto ob štirih zjutraj je 26-letni Anton K. # Nove Gorice s prijateljem odšel na gorsko turo s planin*3 Kuhinja proti Batognici v Tolminskem delu Julijcev. Zaradi poledenelega snega sta uporabljala dereze. Ko sta prečila sedlo med Batognico in Vrhom nad Peski, Je najprej spodrsnilo prijatelju, nato paše Antonu K. Oba sta zdrsela po ledeni strmini približno 50 metrov v kotanjo, kjer sta se ustavila. Prijatelj jc dobil odrgnine, Anton K. pa j si je zlomil desni gleženj. Prijatelj je odšel po pomoč proti Krnu. Člani GRS j Kranj, ki so imeli zimski tečaj, so ranjenega Aniona opoldne po naključju našli. Dali so mu prvo pomoč, nato pa ga je policijski helikopter odpeljal v jeseniško bolnišnico. • H. J. Požar v Zvezdi Kranj - V petek, 13. marca, pet minut čez četrto ur« zjutraj je zagorelo v tovarni Zvezda v Kranju. Delavca sta v sušilno napenjalnem stroju pripravila tkanino za obdelavo. Ko sta pognala stroj, je v eni o& komor prišlo do požara. Požar je na začetku vstopne komore pogasil defavec, škode je za sto tisoč tolarjev. Še enkrat: Tožilec (še) ni terjal nobenih dodatnih dokazov Kranj - "Zadeva Oman" in z njim povezana mednarodna tiralica, ki jo je preklicalo okrožno sodišče v Kranju* očitno še buri duhove. Prejšnji torek smo povzeli izjavo načelnika UNZ Kranj Jaka Demšarja, ki je v zvezi s preiskavo proti podjetniku iz Grimšč Nicholasu Omanu odgovarjal na nekatere očitke, ki so se pojavili v medijih na račun dela gorenjske policije. Med drugim je Jaka Demšar tudi dejal, da državni tožilec ni terjal nobenih dodatnih dokazov, s katerimi bi morali kriminalisti podkrepiti navedbe v trinajstih kazenskih ovadbah, kolikor so jih kranjskenjU tožilstvu poslali v "zadevi Oman". Pri tem je očitno prišlo do dvojnega tolmačenja izjave; tožilec (še) ni terjal nobenih dodatnih dokazov v času po preklicu mednaf' odne tiralice, so včeraj pojasnili iz urada kriminalistične službe. • H. J. belsad Torek, 17. marca 1998 AKCIJA TELEVIZIJ DEŽELE KRANJSKE IN GORENJSKEGA GLASA PRESENEČENJE z Dragom Paplerjem PONOVNO MED GLEDALCI V PETEK, 20. 3. 1998 2 BICIKLA ŠE NA SMUČARSKO KOLO Vsi na kolo za zdravo telo, velja tudi pri Freli-hovih v Škofji Loki. Drago Frelih se zadnje čase navdušuje tudi nad gorskim tekom iz Škofje Loke na Lubnik ali pa iz Preddvora na vrh Storži-ča, kamor priteče, verjeli ali ne, v poldrugi uri. Še vedno pa rad zajaha kolo in v presenečenju sva se Podala na izbrano etapo iz Kolesarskega priročnika, z zmernim tempom iz škofje Loke po prelepi Selški dolini navzgor. Šampion je pojasnil moštvene taktične poteze pri dirki in razporeditev moči, ki jih hrani kolesar za vzpon. Teorija 7 nasveti je postala dejst-Vo in praksa, ko sva se podala v zavoje in napeto desetkilometrsko strmi-no proti Soriški planini. V klancu se porabi največ moči in tam se izkaže kondicija. Vse je odvisno le od lastne vzdržljivosti, vztrajnosti in trme. V Groharjevi vasici Sorica je napetost nekoliko popustila na fazpotegnjenem cestišču, potem Pa se je začel breg s še večjim naklonom. Iz pomladanskim razmer sva prihajala v vse bolj zimske, premagala tudi zadnje Preizkušnje in prispela na cilj. Po Pričakovanjih je zmagal veteran Drago, ki je menil, da jc zmagovalec pravzaprav vsak, ki premaga samega sebe in prikolesari v kolesarskem sedlu na vrh sedla... Frelih kot vetran in jaz kot amater se ne moreva primerjati, Pomembnejša je akcija in odločitev za njo. ARION ODGOVA ŠIFRA: LEVINJA Lep pozdrav vam in GG. Lepo, da so nekaj prostora namenili za to rubriko. Sem mamica ene hčerke, ločena. Imam prijatelja, zaradi katerega je doma s starši veliko prepirov. Kaj mi kažejo zvezde? Povejte mi še kaj o zdravju, službi in bežno o prihodnosti mojega življenja. Hvala in lepo pozdravljeni. ARION: Hvala za prijazno pisemce, zdaj pa k vašim vprašanjem. Partnerstvo je za vas tako pomembno, kot zrak, ki ga dihate. V preteklem letu se sicer izkazuje, da je bilo večkrat vir preizkušenj, se posebej zaradi vmešavanja staršev. Letošnje leto je, vsaj kar se ljubezni tiče, veliko bolj stabilno, nekako boste postali center njegovega življenja, kar vam je najbolj všeč. Vse do prihodnjega marca boste čutila velik pritisk, da se stvari končno uredijo in obeta se vam zelo lep in srečen zakon. Napeto bo še zadnje dni aprila in v prvi polovici maja, potem pa lahko pričakujete mirnejše obdobje. Konec leta bo tudi službenih obremenitev manj, nekako lažje boste zadihali. Zelo ugoden čas za dela, morebiti celo napredovanje vas čaka konec avgusta ali v začetku septembra. Denarja bistveno več ne bo, vendar si lahko še do aprila uredite posojilo, kar vam bo pomagalo lažje dihati. V zdravstvenem smislu je zelo občutljiv živčni sistem z dihali vred, hrbtenica v ledvenem predelu ter spodnji del nog. Cirkulaciji krvi morate posvetiti večjo pozornost, zaradi občutljivejših ledvic pa vam svetujem, da pijete vsaj 2 litra navadne vode dnevno. Predlagam vam tudi, da uživate dodatno še magnezij, njegovo pomanjkanje se vam lahko kaže v tem, da slabo spite in imate tudi mišične krče. Napetosti, ki jih lahko občutite v bližini srca, so stanje viška živčne energije. Sprostitev vam je zelo potrebna, ena od odličnih oblik za vas bi bila aerobika. Glede staršev je nujno urediti predvsem odnos z očetom, kajti tu vidim pri vas blokado. Fizična selitev bi vam zelo pomagala in astrološka karta jo nakazuje. V prihodnje vam želim vse lepo. Ampak, če je šampion mislil, da se je gorska dirka končala na parkirišču Soriške planine, se je pa pošteno zmotil. Kot izzivalec sem mu pripravil še eno presenečenje, kjer sva bila bolj enakovredna po predznanju. Namesto bicikla s kolesi, je za super finale dobil prototip ski kolesa inovatorja Matije Ropreta, ki je imelo namesto kolesov nameščene smuči. Z njim sva na smučišču Soriške planine izmenično preizkušala spretnosti v ravnotežju in zavijanju... Prvič sem uporabljal smučarsko kolo in se je super obneslo, še boljše kot smuči... je povedal ob zaključku Drago Frelih, D.P., foto: D. P. TV KRANJSKA Dokumentarni Program - Skupni Projekti KUPON ARION ODGOVARJA Rojstni datum:.........................Ura in minuta rojstva:................. £2 in'priimek'\n"^W^'^'^'^'^^ ni trba spor°Čiti): kuoone' pošljite na GORENJski GLAS, p.p. 124, 4001 Kranj, Zoisova 1. ASTROLOGIJA PREROKOVANJE 090-42-66 TZ^T^ci^ - 156 srr VSAK DAN OD 9. DO 03. URE ASTROLOGIJA PREROKOVANJE 090-42-64 ARION LTD, CANKARJEVA 8, CELJE a 1063/481-891 CENA 1 MIN - 156 SIT VSAK DAN OD 9. DO 03. URI AKCIJA GORENJSKEGA GLASA IN TELEVIZIJE MEDVODE GLASBENIKI MESECA pripravlja Andrej Žalar Xa zdaj predvsem oprema s° seHnf'jčreŽ'na *e SV0J Prvi nastoP 8 preurejenim programom, za katerega s'ter v 2- 1 po treh usPesnin ,etin delovanja, že imel minuli konec tedna in 0|»doh mpav°vem holem na LJubeUu- Potrdili so, daje tudi start v naslednje PredstJC-|S *ak*n'm Programom zelo obetaven. Torej Svežina se je uspešno avila in zagotovo bo kaj kmalu presegla dosedanji okvir svojih nastopov. boh'IČ smo Podstavili vodjo in bilo ti3 Gorana Polugo. Vse je Stada • kot smo zaP'sali> tudi |e no nie9ovega rojstnega dneva, VčaclPorazum Je bil Pri zaposlitvi. *dai • bil zaP°slen v peku Tržič, dstavii1' več' Danes Pa vam Pre" in £1 ° dnj9ega člana ansambla Pri ~®r Marjana Bartolaca, basista tudi ^amblu- Tako kot vsi člani je Pred t Vokalist- Tri leta že igra bas, kitaro m pa Je od časa do časa sSpominjam S6i da smo ime,j Pri Tv?*ražni ansambel v Loki ra»'l*lču> ko sem hodil v šesti nek»ba Morda Di bili to la"ko *erW 1 m°P 9'asbeni začetki, Pokii sem se Potem odločil za kon LP°?taria' 9|asba Pa ie *abavo« 9ram PravzaPrav za tudi iMar[an °b Prostem času Basist Marjan Bartolac Poštar d '• ne samo kot rnu vg" vPa tudi ples in glasba sta nastopali do zdaj. Tako kot vsaka na ° nedavna je "prisegal" glasbena skupina pa si seveda tudi 9'asbo vno." rock in countrv v Svežini tako v instrumentalni kot ra2|jA°.', Zadpje čase, ko igrajo v v celoviti vokalni zasedbi želijo S62nakrajih, pa je precej dobro čimveč nastopov. 9'asbn n tUdi z narodno zabavno Marjan Bartolac je član Svežine 0 u i:1 tri leta. Doma je iz Tržiča. Star je 30 Svežh skladbah v ansamblu let in ima družino. Pravi, da je v PraviinHza zdaJ ne izmišljajo, vseh ozirih zelo prilagodljiv. Pornemk sta zanJe ^enutno bolj Vprašanja za ansambel nam lahko hov ™pna oprema in izgled. Nji- sporočite po telefonu na številko Prihod - pa ie' da bi tudi v 223-111, ali pošljete na dopisnici hadaiiI1J6m obdobju nekako tako na naslov: Gorenjski glas, 4001 sevali tako, kot so delali in Kranj, p.p. 124 DVE NAGRADNI VPRAŠANJI NOTRANJSKEGA RADIA LOGATEC: 1. Agrometal, Gorjupova 11, Ljubljana - Dolgi most, 061/123-68-20 Vprašanje: Od katerega leta je omenjeno podjetje prisotno na tržišču? Nagrada: 5 litrov olja Agip Universal & koledar 2. Liko Vrhnika d.d., 061/754-295 Vprašanje: Ime jedilnice, ki jo izdeluje Liko Vrhnika? Nagrada: sobno vratno krilo Odgovore pošljite vsakega na svoji dopisnici do petka, 13. 3. 1998, na naslov NTR LOGATEC, Tržaška 148, 1370 Logatec, za oddajo "99 minut za obešanje, 81 minut za grde, umazane, zle". Nagrajenca z dne 1. 3. 1998: - PE Modiana, Ljubljana - VIČ: Marjan Čučnik, Brestanica - Gostišče ob Jezeru, Jezersko: Stanislav Jakop, Velenje Iskrene čestitke! Prevzem nagrad direktno pri pokroviteljih z osebnim dokumentom brez našega pisnega obvestila. Dodatne informacije tel. 061-741-498. Spremljate nas lahko: Gorenjska Tele TV Kranj, Kanal 2 TV Vrhnika, Notranjski radio 107,1 & 91,1 MHz. Pokličite 061/741-632 ob nedeljah med 20. in 23. uro, ter preizkusite svoj pogum na vislicah. Zanko okoli vratu vam zategujemo - Šerif iz Oklahome - Ognjena Puščica - Jutranja Zarja NOTRANJSKI RADIO LOGATEC D.O.O 0 ~ D «=» 0 <8>"27 O^D-Oaz Logatec • Triaika 148 • tel.:0« 1/74I «2 • ftuciO« I /741612 GLASBENIKI MESECA - KUPON Ar*ambel Svežina igra: narodno, zabavno, narodno-zabavno glasbo lrne 'n priimek Naslov.......... Kranj. Pošta prožite vaš odgovor in nam pošljite kupon na Gorenjski glas, p.p. 124, TA DOBRIH 10 RADIA TRŽIČ Živio! Najprej povejmo to, česar še ne veste. Vsi tisti (in kar dosti vas je), ki vedno iz tedna v teden predlagate isto, svojo (najljubšo) skladbo, pa jo še niste ugledali na lestvici, dajemo na znanje. Razlogov je lahko več: 1. želena skladbica se je že odvrtela (kar velja v večini primerov!), 2. želene skladbe še ni v naši fonoteki (tudi to se zgodi!), 3. tudi najbolj znana imena in naslovi melodij niso vedno v prednosti pred manj znanimi in zato nič slabšimi izvajalci. Veste pa sledeče: Radio Tržič, Balos 4, 4290 Tržič je naslov, kamor do 21. 3. pošljite glasovnice s predlogi, kajti spet bomo z vami že to soboto ob pol treh Tomaž, Dušan in Mojca. Pa srečno! P. S.: Nagradi prejmeta Špela Mrak iz Nakla in Danijela Markizeti iz Tržiča. LESTVICA TA DOBR'H 10 RADIA TRŽIČ 1. S. VVeiss in A. Mežek - Vsa ljubezen (2) 2. Nagelj - Jodlmix (2) 3. M. Zore - Pojdi z njo (2) 4. Gimme 5 - Matahari (4) 5. Dolores - Kje dobri ste ljudje (2) 6. SARA - Solze sreče (novost) 7. ANDREJ ŠIFRER - Šum na srcu (novost) 8. DOMINIK KOZARIČ - Vsemu se odpovem (novost) 9. HAJDI - Vso ljubezen sem ti dala (novost) 10. REMI BAND - Ostani z nami (novost) KUPON Glasujem za: Rad-a bi slišal-a: TUDI DRUGJE JE LEPO • oddaja vsak Četrtek ob 16.50 - na Radiu Tržič > torek v Gorenjskem gla.su- in reivji Otrok in družina Obudili smo spečo Trnuljčico - črno kuhinjo. Nekega dne je v razred vstopila učiteljica in nam povedala, da si je to šolsko leto OS Lom Izbrala temo, ki jo bomo raziskovali vse leto. Podrobneje naj bi spoznali alpsko hišo in črno kuhinjo. Vsi smo bili zelo navdušeni. Nobeden pa ni zaslutil, kako bo zanimivo. Znanje in izkušnje o črni kuhinji smo si nabirali v šoli, v Kurnikovi hiši in na obisku po črnih kuhinjah v Lomu. Kustos, g. Šter nam je veliko povedal o Kurnikovi hiši, spoznavali pa smo tudi dediščino naših dedkov in babic ter brskali po črnih kuhinjah obujali v novo življenje (kot je princ obudil Trnuljčico}. To so bile uvodne besede Mance iz Loma pod Storžičem, skupaj z Metko, Majko, Veroniko, Igorjem, Rokom, Špelo smo vas v četrtkovi oddaji popeljali v svet Kulturne dediščine in predstavili raziskovalno nalogo "črna kuhinja" - OŠ Lom pod Storžičem (OŠ Zali Rovt). Pol urce klepeta ob živahni družbi Je hitro minilo, povedali smo le delček. Če želite še več obiščite jih in radi vam bodo razkrili bogato zakladnico zgodovine. POKROVITELJ DANAŠNJE ODDAJE pomarančni sok 239 sit, alpsko mleko 131 sit, 900 g bomboni 439 sit, moka tip 500 363 sit, prašek Ariel 3.6 kg 889 sit, kozmetika, čistita, hrana za domače živali, živtla, tekstilni izdelki... SE SPRAŠUJETE, KJE DOBITE VSE TO K & G v TC BPT v TRŽIČU VSAK DAN OD 8. - 19. ure - v soboto 7.30 -13. ure NE POZABITE MAJHEN MOŠNJIČEK - POLNI VOZIČEK IZ TRGOVINE K & G V TRŽIČU Nagradno vprašanje: Kotiko otrok je bilo v našem studiu v četrtkovi oddaji 13. 3. a) 4 . b) 7 0)8 Janja, Dušan VAŠA PESEM w RADIO, OGNJIŠČE ce. Za Vaso v oddaji po da izpolnite ugnjisce, Štula 23, p.p. 4, 1200 Ljubljana - Šentvid. PREDLOGI TEGA TEDNA 16. 3. 1998 Popevke: 1 POVEJ MI, ZAKAJ - MARTA ZORE 2. ZAKAJ ODŠEL SI - OBVEZNA SMER 3. PESEM ZATE - AURORA Zmagovalni pesmi prejšnjega tedna: 1 TI SI ZAME VSE - TJ ASA ŽN1DARIČ 2. MOJE ŽELJE - ans. OBZORJE Nfc - viže: 1 PRAVI SLOVENEC - ans. BOBRI 2. MLADOST IN LJUBEZEN - VESELE ŠTAJERKE 3. JOKAL BI S TEBOJ - ŠTIRJE KOVAČI VAŠA PESEM # GLASUJEM ZA Popevko: Narodnozabavno vižo: Ime in priimek: Naslov: Pošta: KOLOVRAT DOMAČIH - vsako nedeljo na Radiu Tržič ob 14.30 - vsak torek v Gorenjskem glasu Poslušate nas lahko na frekvencah 88,9 FM in 95.0 FM stereo. Ljubezen je v zraku, dragi. Ljubezen je v zlatu, draga. Po zlatih izdelkih Zlatarne Tatjane Rangus Žerovc, Kranj, Prešernova 13, tel. 222-337. Zlatarna Rangus je tudi pokrovitelj nedeljske odaje. Vabijo k nakupu daril za materinski dan. Velika izbira zlatih verižic, zlatih zapestnic, poročnih, damskih in moških prstanov, okrašenimi z dragimi unikatnimi kamni, kravatne priponke iz uvoza, zlati obeski, uhani... Popusti pri drugem oz. nadajnjih nakupih. Del. čas: 8.30 - 12.00 in 15.00 - 18.00 sobota 8 30 - 12.00. Dobrodošli v ZLATARNI RANGUS ŽEROVC v Kranju! Z ZLATOM IZ ZLATARNE RANGUS ŽEROVC! KUPON i Odgovor KAUIU Naslov: umi Nagradno vprašanje: Koliko vrst artiklov lahko kupite pri pokrovitelju? Odgovore pošljtie čimprej na naslov Radio Tržič, Balos 4, s pripisom "za Kolovrat domačih". Nagrado GOSTIŠČA JEZERO na Jezerskem prejme Zelnik Marija, Predoslje 129b. Drage matere, ob vašem prazniku, materinskem dnevu, vam iskreno čestitam! Nasvidenje čez teden dni voditelj oddaje Marijan Murko GLASBENA LESTVICA ZALOŽBE Kosovelova 29, 1410 Zagorje, telefon/fax: (0601) 71-300 Vsako sredo ob 13. uri na Radiu Ognjišče. Obkrožite številko skladbe, ki vam je najbolj všeč, izrežite, nalepite na dopisnico in pošljite na naslov: ZLATI ZVOKI, P.P. 46, 1410 Zagorje.. NAGRADE SO PREJELI: - Stanka Zupan, Smledniška 1, 4000 Kranj - Darja Korošec, Dežmanova 4, 4248 Lesce - Berginc Angelca, Markovičeva 15, 2000 Maribor Nagrade prejmejo izžrebanci po pošti. KUPON ŠT. 10 1 ŠTIRJE KOVAČI: Mama, jokal bi s teboj 2 SLOVENSKI MUZIKANTJE: Nocoj se veselimo 3 JOŽE BOHORČ S PRIJATELJI: Viteški pohod 4 FRANC KOM PARE: Naj nihče me ne zbudi 5. ans. LAUFARJI: Trentarska domačija 96 S HALO - HALO GORENJSKI GLAS S 064/223 111 Mar •ili© ta ob (ovo iprejemam* po telefonu 064/223-111 .faksu 064/222-917 ali osebno na Zoisovi I v Kranju oz. po pošti • da ponedeljka do 12.30 in do srede do: 12.30 uro! Cena oglasov in ponudb v rubriki: Izredne ugodna. AVTO ŠOLA B&B KRANJ - RADOVLJICA - JESENICE TEL.: 22-55-22, 714-916, 86-33-00 ZAČNITE Z UČENJEM VOŽNJE V AVTO ŠOLI B&B ZDAJ! DOBITE LAHKO GSM JANUS - MOTOROLA KATEGORIJE A, B, C, D, E NAKUPOVALNI IZLETI V1UEM TURIST, s.p. turistični prevozi oseb AVTOBUSNI PREVOZI DRINOVEC, 731-050 NOVO-NOVO VIUEM TURIST, s.p. turistični prevozi oseb HOKO - kombi prevozi tel. 53-876/57-757 GLOBINSKI SESALNIK VALZER METEOR Cerklje Remic tel.: 422-781 Cilka tel.: 411-510 REKREACIJSKO DRSANJE MAREC V ŠTORKLJI Tavčarjeva 16, Kranj Tel.: 211-050 Palmanova tovarna čokolade 19.3., Trst 14.4., Madžarska - Lenti 21.3., 28.3., Planica 22.3., Rozman, tel.: 064/715-249, Šenčur: 411-887 Nakupi: Muenchen (ugoden nakup artikla za hujšanje - brez recepta), Rosenheim, Freising vsak ponedeljek in soboto, vsako sredo in petek. Palmanova, Portogruaro. Tel.: 451-542, GSM: 041/670-673 Nakupi: Madžarska - četrtek, sobota in vsak drugi torek v mesecu; Nemčija - torek, petek; Italija - sreda. Prijave vsak dan od 16. do 22. ure. Tel.: 451-542, GSM 041/670-673 IZLETI, POTOVANJA, NAKUPI - LENTI čet., sob. CELOVEC, pon. pet. TRST, PALMANOVA, Najugodnejši - s priborom - 95.500 SIT ali na obroke do enega leta, dobava takoj, brezplačna dostava. Zahtevajte prospekt. BENT Domžale, tel. 061/372 285,161 23 21. 21. 3. Lenti, 26. 3. Italija (velikonočni nakupi), 26. 3. do 28. 3. Češka - Brno, GSM: 041/660-658 BLED: do 19.4. drsališče obratuje vsak dan od 10. do 11.30., sobota in nedelja od 18. do 19.30., vstopnina - odrasli: 500 SIT, vstopnica - otroci do 10 let: 300 sit, izposoja drsalk 500 SIT, brušenje drsalk 300 SIT. JESENICE Podmežakla: sob., ned. 14. do 15.30. Vstopnina za otroke 200 SIT, odrasli 400 SIT. Ljubljana - hala Tivoli, tor., pet. od 20.30 do 22., sre., čet., sob. od 20. do 21.30, sob.., ned. od 10. do 11.30 in od 14. do 15.30., prazniki sobotni urnik VSTOPNINA: odrasli od pon. do pet. 500 SIT, sob., ned. in prazniki 550 SIT, otroci do 10. leta 350 SIT. KRANJ: NE OBRATUJE VEČ! VELIKO PROMOCIJSKO ZNIŽANJE CEN znamke "CAM"; od 13. do 31. marca (jedilniški stolček s 16.477 na 12.686, voziček "marela" s 23.690 na 18.233, komb. voziček s 53.241 na 40.977, avtosedež s 16.237 na 12.497). Podobno tudi stajice, hojice, previjalne mize in ostalo iz programa CAM. V DOBRNI SE VEDNO NEKAJ DOGAJA Kulturne prireditve: v sredo, 25. marca, ob 20. uri bo v dvorani Zdraviliškega doma koncert Moškega I pevskega zbora PD Dobrna. Slikarske razstave: do 3. aprila v avli hotela Dobrna razstavlja grafike Jože Žlavs. GLASOV KAŽIPOT It Izleti Pohod na Porezen Cerkno - Planinsko društvo Cerkno organizira triindvajseti zimski pohod na Porezen. Organizatorju se pridružujejo enote NOV, ki so bile udeležene v bojih na Poreznu 24. in 25. marca, to so borci Brigade Srečka Kosovela, XXXI. divizije in Gorenjskega vojnega področja. Pohod na Porezen bo v nedeljo, 22. marca, organiziran pa je v spomin na padle v boju na Poreznu in okolici v zadnji ofenzivi na Gorenjskem in Primorskem. Pohod bo ob vsakem vremenu iz smeri Cerkno, Železniki, Podbrdo, Petrovo Brdo in Jesenice. Na velikonočne nakupe Cerklje - Društvo upokojencev Cerklje vabi na dva izleta po velikonočnih nakupih. Izlet na Madžarsko bo 21. marca, z odhodom ob 2. uri, za izlet v Italijo 2. aprila pa bo odhod ob 6. uri. Prijavite se pri poverjenikih ali po tel.: 422-241. Kranj - Škofja Loka Kranj - Sekcija za pohodništvo pri Društvu upokojencev Kranj organizira v četrtek, 19. marca, pohod iz Kranja do Škofje Loke po gozdovih. Ob 8.30 uri se boste zbrali na avtobusni postaji Kranj, ob 8.40 uri pa se boste odpeljali z rednim avtobusom proti Škofji Loki. Izstopili boste v Staržišču pri Ješetu, zato naj pohodniki iz Stražišča počakajo tam ob 8.45 uri. Zmerne HOTEL TRANSTURiST ŠKOFJA LOKA SPOŠTOVANI! £Č Dovolile, da Vas v soboto, 21. marca, "tV%v povabimo na nas tradicionalni Ifeilr Za dobro razpoloženje in zabavo bo poskrbel ansambel OBVEZNA SMER kot gost večera pa se nam bo predstavil vedno bolj popularni VILI MSNIK Rezervacije in informacije dobite na tel.:064/624-()26, 624-038,624-174 hoje bo za dobre tri ure, nazaj v Kranj se boste vrnili z avtobusom. Na Krim Kranj - Planinska sekcija Društva upokojencev Kranj organizira planinski izlet na Krim (1107 m), ki bo 26. marca, z odhodom ob 7. uri izpred Kina Center v Kranju. Skupne hoje bo za približno 4 ure. Pot ni zahtevna. Kdor se ne bo čutil zmožnega za celotno pot na Krim, se bo lahko peljal z avtobusom do Rakitne. Prijave in vplačila sprejemajo do zasedbe avtobusa v pisarni društva. Predavanja Yt Po Avstraliji Kamnik - Matična klnjižnica Kamnik vabi na potopisno predavanje z diapozitivi. Po deželi Avstraliji bo jutri, v sredo, ob 19. uri s sliko in besedo vodila Mateja Grilje. Objadraia sem svet Škofja Loka - Jutri, v sredo, se bo ob 18. uri v klubskih prostorih Hotela Transtur-ist začelo predavanje z diapozitivi z naslovom Objadraia sem svet, predstavitev knjig Morje in ljubezen in srečanje z avtorico Milanko Lange - Lipovec. Nova Zelandija Kranj - Klub študentov Kranj vabi jutri, v sredo, na predavanje Žive Jelnikar o Novi Zelandiji. Predavanje se bo v Modri dvorani gradu Khislstein začelo ob 20. uri. O sejmih na Slovenskem Jesenice - Danes, v torek, 17. marca, ob 18. uri bo v okviru muzejskih večerov dr. Janez Bogataj v Kosovi graščini na Jesenicah predaval o sejmih na Slovenskem. V Glavni trg 6, 4000 Kranj tel.: 064/222-681 Blagajna: vsak delavnik od 10. do 12. ure ob sobotah od 9. r'o 10.30 ure ter uro pred predstavo. Slavvomir Mrožek: POLICIJA Režija: Jaša Jamnik Igrajo: Tine Oman, Pavel Ra-kovec, Gregor Čušin, Barbara Vidovič, Matjaž Višnar, Uroš Potočnik "Red in disciplina - to naša je vrlina!" PREMIERA bo v soboto, 21. marca 1998, ob 19.30 uri za IZVEN Od 1. do 10. aprila 1998 bo potekal v Prešernovem gledališču festival TEDEN SLOVENSKE DRAME. Razpored predstav bo objavljen v Gorenjskem glasu v petek, 20. marca! | PLANINSKO DRUŠTVO RADOVLJICA Planinsko društvo Radovljica išče kuharico in pomočnico v kuhinji za Pogačnikov dom na KRIŠKIH PODIH. Prijave pošljite na naslov: Planinsko društvo Radovljica, Gorenjska cesta 31, 4240 Radovljica. četrtek, 19. marca, ob 18. uri pa Muzejsko društvo Jesenice vabi na predavanje z barvnimi diapozitivi, ko bo prof. Stanko Klinar v sliki in besedi predstavil Karavanke. Spoznajmo Sicilijo Žirovnica - Kulturno-prosvetna sekcija pri Društvu upokojencev Žirovnica vabi na predavanje Spoznajmo Sicilijo, ki bo danes, v torek17. marca, ob 18.30 uri v rojstni hiši Matija Čopa v Žirovnici. Predaval bo g. Miro Feldin. Preprečimo bolečine v križu Cerklje - Društvo upokojencev Cerklje vabi na predavanje z naslovom Preprečimo bolečine v križu, ki bo danes, v torek, 17. marca, ob 16. uri v zgornji dorani zadružnega doma v Cerkljah. Prireditve a Muzejski večer Jesenice - V Kosovi graščini bo danes, v torek, ob 18. uri o sejmih na Slovenskem predaval znani slovenski etnolog prof. dr. Janez Bogataj. V četrtek, 19. marca, ob 18. uri pa bo prav tako v Kosovi graščini muzejski večer z naslovom Karavanke v sliki in besedi. Predaval bo prof. dr. Stanko Klinar. Slikarka o slikanju Radovljica - V dvoranici radovljiške knjižnice bo danes, v torek, ob 19.30 akad. slikarka Brigita Požegar ob ob svojih najnovejših slikah govorila o vračanju k naravi skozi umetnost. Kekčevi dnevui Jesenice - Združenje gledaliških in lutkovnih skupin Gorenjske, Zveza kulturnih društev Jesenice in Gledališče Toneta Čufarja Jesenice vabijo na Kekčeve dneve 98. V gledališču T. Čufar se bodo v petek, 20. marca, predstavili: ob 8.30 dramski krožek gledališča Tone Čufar s predstavo Dežela sonca, ob 9.30 uri dramska skupina Živčki z Naklega s predstavo Pevsko tekmovanje zajcev na Goljavi, ob 10.30 dramski krožek OŠ Staneta Žagarja Kranj s predstavo Čiren čaj in juha kokos pokos kvak kvak, ob 11.30 OŠ Venclja Perka Domžale s predstavo Zveza diamantnega čuka, ob 12.30 dramska skupina Živčki Naklo s predstavo Veseli večer slovenskih šaljivih in narodnih pesmi. V soboto, 21. marca, se bodo na Kekčevih dnevih 98 predstavili: ob 8.30 dramski krožek gledališča Tone Čufar s predstavo Užaljeni medvedek, ob 10. uri Loški oder Škofja Loka s predstavo Mala čarovnica, ob 11.30 uri dramska skupina Vigenjc iz OŠ Staneta Žagarja Lipnica s predstavo Mozartova mis, ob 12.30 dramska skupina Linhartovi čuki iz OŠ A.T. Linharta iz Radovljice s predstavo Cesarjeva nova oblačila. Ure pravljic Jesenice - Na otroškem oddelku jeseniške knjižnice bo v četrtek, 19. marca, ob 17. uri na sporedu pravljica bratov Grimm z naslovom Bratec in sestrica. Pripoveduje zgodbico o bratu in sestrici, ki sta imela mačeho. Ni bila dobra z njima, zato sta se odpravila po svetu. Le kaj vse sta doživela? Tržič - V Knjižnici dr. Toneta Pretnarja bo v četrtek, 19. marca, ob 17. uri na sporedu pravljica z naslovom Medvedji piknik. Pripovedovali jo bosta Nina in Mojca Mavric, prostovoljki Centra za socialno delo. Veseli tobogan v Kropi Kropa - Danes, v torek, ob 18. uri so prebivalci Lipnišpke doline vabljeni na zabavno prireditev Veseli tobogan, ki bo v Sindikalnem domu v Kropi. Učenci Osnovne šole Staneta Žagarja Lipnica bodo z besedo, pesmijo in glasbo predstavili šolo, kraje, preteklost, narečja, med gosti pa bo nekdanji Upniški učenec in svetovni mladinski prvak v veslanju Luka Špik. Predstavitev avtorice Pike Nogavičke Bled - V Knjižnici Blaža Kumerdeja bo v petek ob 19.30 uri predstavitev jubilejne bibliografije, ki je nastala ob 90-letnici popularne mladinske pisateljice in avtorice Pike Nogavičke Astrid Lindgren. Knjigo bo predstavil Marjan Marinšek, izvrsten poznavalec pisateljičinega življenja in dela ter organizator Pikinega festivala v Velenju. Proslava ob materinskem dnevu Radovljica - V Linhartovi dvorani v Radovljici bo v petek, 20. marca, ob 17. uri proslava ob materinskem dnevu. Nastopali bodo učenci Glasbene šole, Čuki iz osnovne šole in skavti. Obvestila !► Občna zbora Žabnica - Društvo upokojencev Žabnica vabi člane na občni zbor, ki bo v četrtek, 19. marca, ob 15. uri v Zadružnem domu v Žabnici. Po občnem zboru bo družabno srečanje. Radovljica - Gasilska zveza Radovljica sklicuje občni zbor, ki bo v petek, 20. marca, ob 18. uri v Lovskem domu v Ribnem. Delegate prosijo, da pri vhodu oddajo pooblastilo, udeležba za gasilce pa je v svečani gasilski uniformi. Razstave □ Razstavljajo učitelji likovne pedagogike Škofja Loka - V Galeriji Loškega muzeja bodo v četrtek, 19. marca, ob 18. uri odprli razstavo z naslovom Iz ateljejev učiteljev likovne pedagogike Pedagoške fakultete v Ljubljani. Razstavljajo: Mirko Bratuša, Dragica Čadež, Črtomir Frelih, Tomaž Gorjup, Boris Jesih, Sergej Kapus, Bojan Kovačič in Ivo Mršnik. Na otvoritvi bo igral dixieland orkester Ljubljanske korenine. Stiki Svedska-Slovenija Ljubljana - V NUK bodo jutri, v sredo, ob 12. uri odprli razstavo Kulturni stiki med Švedsko in Slovenijo, Likovna dela Mihaele Žakelj Kranj - Jutri, v sredo, 18. marca, ob 20. uri bo v Cafe galerije Pungert otvoritev razstave likovnih del Mihaele Žakelj. Krojač za dame Jesenice - V Gledališču Toneta CM bodo v četrtek, 19. marca, ob 'J premierno uprizorili komedijo Krojač dame avtorja Georgesa Fevdeauja. KiselFestival '98 Kranj - V Lutkovnem gledališču Ki bodo v četrtek, 19. marca, ob 1'rJJ, uprizorili staro Grimmmovo pravljico J in Metka. Nastopa lutkar Cveto Sever. Nova monodrama Kranj - V dvoranici Društva u[ cev, Tomšičeva 4, bo v petek, 20. marca, 18. uri Zdravko Kaltnekar krstno upro-svojo novo monodramo Ja, gospod soa Damski krojač .,■ Jesenice - Gledališče Tone Čufar va» četrtek, 19. marca, na premiera ko« Georgesa Faydeauja Damski krojač.»<°l Matije Milčinskega jo bodo zaigrali jeser« gledališki igralci. Predstavo si lahko 09 date tudi v soboto, 21. marca, ter tore* sredo, 24. in 25. marca ob isti uri. Koncert D Gledališče El Big band RTV Slovenija Radovljica - V Linhartovi dvorani bo četrtek, 19. marca, ob 20. uri koncert ^ banda RTV Slovenija pod vodstvom A« Arnola. Nastop vrhunskega g|a?^e5 ansambla bosta popestrili še pevki vfflh na Golavšek in Mia Žnidarič. Program j povezoval Janko Ropret. Vstopnic6 predprodaji pri TD Radovljica in uro P koncertom v Linhartovi dvorani. MEGAMILK Planinski odmev S kolesom po Bovškem Dobra sta, še bolj pa nora, bi nama verjetno očital marsikateri povprečni Slovenec. Vseeno sem tudi sam počasi prišel do tega spoznanja. Le kdo bi se še podal s stokilskim kolesom čez Vršič na kampiranje ob zeleni Soči? Le kdo na planinarjenje? Kot iznenada sva se znašla sredi Bovca in v kajakaškem kampu. Šotor je bil v hipu postavljen in , « pripravljen za spanje, v kuhinji pa je argo juha že trepetala za svoj obstoj. Ob večen so nastajali načrti za prihodnji dan. Z veseljem sva se zbudila v mehak puh in začel« sanjati o prvih jutranjih žarkih. Bolj slabo spiš, bolj ceniš prve zvoke dneva, sem s' mislil in imel sem prav, zjutraj je bilo nepopisno lepo. Dan je minil še prehitro in prelepo. Zvečer sva bila že polna energije za novo jutro, novi dan. Sonce je žgalo in vlivalo polno življenja. Človeška trma in zobniki koles so se upirali fizikalni^ naporom, misli pa so bežale tja nekam daleč stran čez skale in gozdove v raj. r° tridesetih kilometrih vzpona sva se nasmehnila vsemu vesolju, pojedla krekerje in & spustila k užitkom. Skozi temne predore sva rezala mangartsko meglo, prepusw° sva se usodi. Bilo je skoraj grozljivo. Le kam naj greva, preden se ulije, sva premišljevala. V Lepeno poiskati še zadnje spomine realnih sanj. Pogledati na drug0 stran. Pozabiti na vse in živeti kot nam je bila prvotna usoda. Kar iznenada koneC; slovo od tabora, od Bovca, Soče. Pozdravljena strma cesta Predela, "bongorm0 Italija. Log, Strmec in spust k Rablju, plavemu koščku površine med smrekami skalami. Po prijetnem kravljanju sva razprostrla armaflekse in se spraševala o dolg poti do doma. A trma je zmagala, pripeljala naju je domov v prepričanju, da se bov8 še vrnila. Anže Vogelnik OBVESTILO Obveščamo vse bivše zaposlene v tovarni Veriga Lesce,*' menijo, da imajo kakršnokoli terjatev do tov. Verig Lesce, d8& zglasijo v tov. Veriga Lesce v sindikalni pisarni (poleg vratarja' 770) do vključno torka, 24. 3. 1998, od 8.00 - 12.00 ure. J seboj prinesite vsa dokazila o vaših terjatvah (fotokop'r potrdila o premoženjskem stanju in ecujev). Vse ostaTRoj, nekaj pohištva in 3 usnjene genske plašče. ©401-466 4464 Prodam CIRKULAR Tajfun in nekaj jfga za grušt. ©327-067_5402 Prodam RABLJEN OLJNI GORILNIK ^JC, cena ugodna. ©66-492 5577 Prodam DALJNOGLED Carl Zeiss ^na Binoctem 7x50. ©241-596 5640 Prodam 100 I bazen za mleko ter j^Pim 200 I bazen. ©421-171 5642 Prodam SKOBELNIK SKIL Evrope BV 92 MA, nov, po ugodni ceni. g328-854_ 5680 Prodam TRAK za gnoj in sekular za obžagovanje tramov, motor 11 KW, 2 "ton šajbe 1 m. ©718-340 5707 Za simbolično ceno 30.000 SIT Prodam PEČ za centralno kurjavo, [nato rabljeno 40.000 CL. ©58-791 Ugodno prodam šrotar - mlin. Q312-225 5723 Odkupujemo SMREKOVO in BOROVO HLODOVINO. 13641-412 4047 Kupim KOMBINIRKO, šir. skoblarja 30 cm ali več- ©682-353 5627 LOKALI GLASBILA . Ugodno prodam DIATONIČNO HARMONIKO. ©241-623 5584 HARMONIKA Anton Zgonc DURI ES.AS, DES dobro ohranjeno, progam zelo poceni. ©312-327 5590 Prodam dobro ohranjen JUKE BOX. g7l2-523_5623 GR. MATERIAL Suh, SMREKOV in BOROV OPAŽ ter LADIJSKI POD, različne dimenzije, u9odne cene, možnost dostave ^641-103_ 4048 Prodam nova OKNA z žaluzijami 556oX120 cm Jel°vica. ©310-189 Prodam 3 kom dobro ohranjene tesene stožnike za kozolec. ©725- g63 _5564 Nova VRATA stilna hrast 95x200 s Podboji, bojler 5 I, prodam. ©742-25u 5573 Prodam TRAMIČE 8 in 10 cm, porove vereje, smrekove rante IN ^EKLJE- Hajnrihar, Koritno, ©77- ^ _ 5589 Ugodno PRODAM SMREKOV opaž, ^SEN SILOS, BANKINE IN PUNTE. ^641-222_5639 ŠPIČAK betonski 4800 kom., rabljen, °ddam. ©803-037 5651 ^ZOBRAŽEVANJE 'ščete pomoč za svojega šolarja?. ^9lasitese 731-176 5569 Instruiram matematiko, mehaniko, Jg'ko za osnovne, srednje šole. ^31^279_5578 Instrukcije angleščine ZA VSE STOPNJE IN PRIPRAVE NA MA-'URO. ©222-561 5638 Prodamo v Kranju nove PROIZVODNE PROSTORE, skupaj 650 m2, od tega 420 m2 v pritličju, KRANJ trgovino 22 m2, v I. nads. za 35.000 DEM. K3 KERN d.o.o. ©221-353, 222-566 in fax 221-785 462 KRANJ KOKRICA v prizidku hiše trgovski lokal (68 m2+20 m2) s skladiščem in parkirišči, KRANJ cca 150 m2 pisarniških površin v i. nads. poslovne stavbe, PRODAMO KRANJ 60 m2 v pritličju in 60 m2 v I. nadstr. za proizvodno dejavnost na dobri lokaciji. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650-123_2314 KRANJ CENTER ugodno prodamo več poslovnih površin za mirno dejavnost v atriju meščanske hiše, cca 1000 DEM/m2, KRANJ CENTER v pritličju meščanske hiše prodamo NOVrgovski lokal, 70 m2,1550 DEM/ m2, KRANJ Primskovo, ob cesti pritličje hiše z garažo, skladiščem in parkirišči, 160.000 DEM, KRANJ Center, pritličje3 hiše cca 120 m2 + klet, za mirno dejavnost. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650- 123 2315 ODDAMO KRANJ CENTER 22 m2/l za mirno dejavnost, 500 DEM/mes, željeno predplačilo, KRANJ Jelenov klanec manjši trg. lokal, cca 30 m2, 400 DEM/mes, poli, predplačilo, KRANJ Center več trgovskih lokalov in poslovnih površin za mirno dejavnost v maju 98, KRANJ Center v starejši hiši potrebni obnove cca 200 m2 za razne dejavnosti za 10 let, najemnina po dogovoru, ŠENČUR nov trgovski lokal z izložbo. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/ 650-123_ 2316 Prodamo nov GOSTINSKO - TURISTIČNI OBJEKT.v Preddvoru nad jezerom na parceli 1000 m2 za 250.000 DEM. K 3 KERN, 221-353, 222-566 2736 POSLOVNE PROSTORE ODDAMO KRANJ Labore 67 m2/PR, pisarne, CK, tel., 600 DEM/mes. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650- 123 _2744 NAJAMEMO KRANJ najamemo 30 m2 pisarniških površin v hiši s CK, dostop z avtom obvezen. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/ 650-123_2345 ODDAMO v Kranju skladiščne prostore 19 m2, v Kranju trgovino 20 m2 v pritličju in skladišče ali pisarne v nadstropju za 500 DEM/ mesvv; v bližini Kranja delavniške prostore in trgovino z živili. K 3 KERN, 221-353, 222-566 FAX 221-785 _3294 ODDAMO Orehek pri Kranju poslovni prostor 60 m2 + skladišče 20 m2 za trgovino ali servisno dejavnost, cona 12 DEM/m2. K 3 KERN, 221-353, 222-566, fax 331-785 3295 ODDAMO KRANJ v poslovnem centru na Planini prostore za pisarniško dejavnost, cena 15 DEM/m2, KRANJ 120 m2 za pisarno, 1000 DEM/mes.. K 3 KERN, 221-353, 222-566, fax 221-785 3296 POSLOVNE PROSTORE ODDAMO: KRANJ Center v bližini sodišča oddamo pritličje hiše 100 m2 in kletne prostore 100 m2 za odvetniško ali zdravstveno dejavnost, KRANJ center v bližini občine oddamo cca 80 m2/l, za mirno dejavnost. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/ 650-123 3877 POSLOVNE PROSTORE ODDAMO Kranj Šorlijevo naselje: na dobri lokaciji oddamo 2 pisarni s souporabo WC, KRANJ RUPA oddamo delavnico 200 m2, 600 DEM/mes. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650-123_4321 V Kranju prodamo POSLOVNO-STANOVANJSKI OBJEKT z dobro vpeljano poslovno dejavnostjo mesarske stroke. GSM 041/647-5474552 ODDAMO KRANJ - v Stražišču 130 m2 POSLOVNEGA PROSTORA, cena po dogovoru. K3 KERN d.o.o., ©222-566, 221-353 in fax 221-785 4735 Prodam dekliško GORSKO KOLO 20". ©733-216 5637 Prodam mestno kolo Unis na 18 prestav za 13.000 SIT. ©731-376 5730 MOTORNA KOLESA Ugodno prodam MOTOR HONDA CR 80 CROSS, I. 95, cena 2500 DEM. ©246-673, od 15. do 17. ure 5499 Prodam APN 6, nov za 1000 DEM. ©041/668-619 5626 Prodam APN 6, letnik 1992, zelo dobro ohranjen, vsa dodatna oprema. ©411-363 5699 Prodamo Kranj - ob glavni cesti obnovljeno HIŠO s trgovino v pritličju za 340 000 DEM, BITNJE - novejšo HIŠO z ločenim gospodarskim poslopjem na parceli 1450 m2, za 360 000 DEM. K3 KERN d.o.o. ©221-353, 222-566 in fax 221 -785 450 Prodamo v bližini Lesc 20 let staro hišo za 130 000 DEM, GORENJA VAS - obnovljeno poslovno stanovanjsko HIŠO na parceli 789 m2 za 158 000 DEM. K3 KERN d.o.o. ©221-353, 222-566 in fax 221-785 Prodamo ŽIROVNICA - stanovanjsko HIŠO s parcelo 1200 m2, za 390 000 DEM, Kranj - nadstropno HIŠO do 3. GF, parcela 2500 m2 za 300 000 DEM. K3 KERN d.o.o., ©221-353, 222-566 in fax 221 -785 452 PIA NEPREMIČNINE JESENICE telefon: 064/863-145 Na Jesenicah prodamo POSLOVNE PROSTORE v izmeri 240 m2, cena 1100 DEM/m2 v celoti ali po enotah. Na Jesenicah prodamo POSLOVNO ZGRADBO z 893 uporabne površine, cena 1000 DEM/m2. Na Jesenicah v ind. coni prodamo 12500 m 2 zaz. zemljišča v dveh delih ali po parcelah. rrvv^rrf/Arr^r&r/i ^L. c=> -i— Os| OBVESTILA Prosi se gospa doma iz Hrastja, ki je bila na poti k jutranji maši udeležena pri avtomobilski nezgodi (trku) v nedeljo 1. marca med 7. in 8. uro pri gostilni Labore. ©332-717 560s Popravila in novi slušni aparati se dobijo od Asisa na Jesenicah, Titova 68, v Društvu invalidov v torkih od 9-11, 20.3, 3. in 24.4. 8. in 22.5. 5«36 OBLAČILA Prodam MATURANTSKI ©241-590, dopoldan OBLEKI. 5155 Oddajno opremljene PISARNIŠKE PROSTORE s telefonom, brez predplačila, na Planini II. Kranj, najemnina 14 DEM/m2. Tel.: 331-683, od 9. do 14. ure Prodam fantovsko birmansko OBLEKO (črne hlače, turkizni suknjič in srajco). ©411-93 7 5586 Prodam KIMONO za judo št. 50-52, cena 5000 SIT. Bercko Pintarjeva 14, Kranj 5620 Maturantsko moško obleko (kratek suknjič - hlače) prodam. ©245-478 5666 UN Hitro in poceni i informacije: TeJ.:061/841-846, Mob Prodamo večji gostinsko turistični objekt na Jezerskem. K 3 KERN, 221-353, 222-566_4953 V Radovljici oddamo 12 + 12 m2, dovoljenje za "halo pizza". ©738-029, po 15. uri .. 5570 KRANJ oddamo več poslovnih prostorov različnih velikosti. VVILFAN nepremičnine, 360-270 5658 POSLOVNE PROSTORE ODDAMO KRANJ Center manjši trgovski lokal primeren tudi za storitveno dejavnost, netto 900 DEM/mes, predplačilo. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650-123 5733 POSLOVNE PROSTORE PRODAMO KRANJ 1500 m2 posovlnih površin za storitevno dejavnost. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650-123 5734 V Stražišču prodamo obnovljeno poslovno stavbo s proizvodno dvorano, pisarnami in pomožnimi prostori. Cena: 1.300 DEM /m2. SVET NEPREMIČNINE, 330-112._ V okolici Radovljice prodamo POSLOVNO INDUSTRIJSKI objekt, 900 m2, za 360.000 DEM, ali samo zgornjo etažo, 450 m2. za 155.000 DEM. SVET NEPREMIČNINE, 330-112._ Pod Mohorjevim klancem v Kranju ODDAMO cca 90 m2 poslovnih prostorov, primernih za zdravstveno ordinacijo, odvetniško pisarno ipd. Najemnina 12 DEM/m2. SVET NEPREMIČNINE, 330-112. 4 ™0 0609/629-514 Poroka, obhajilo - prelepe svečane obleke - Izposojevalnica Rija, možnost izposoje od 16-19. ure ©472- 737 5706 OTR. OPREMA Oddam otroško KOLO in VOZIČEK do treh let, poceni. ©327-040 5720 OSTALO Prodam PAST za divjadi. ©58-791 lovljenje (večjo) 5618 Prodam železno tehtnico, ploh 300 kg, novo. Sp. Brnik 37, Cerklje 5643 Če ste ostali sami, imate hišo ali kmetijo, vas 3-članska družina vzame v oskrbo. Šifra: POŠTEN DOGOVOR 5681 Prodam vrtne mize in stole iz trdega lesa, ugodno. ©731-257 5696 OPREMO 5697 Prodam KONJSKO (kompletno). ©731-257 Ugodno prodam več PLASTIČNIH GAJBIC. ©330-461 571S PRIDELKI JABOLČNI KIS, IZPOSOJA HILTI ORODJA za "štemanje". ©411-808 po 13. uri 4755 Prodam SENO in OTAVO. 5559 f310-010 KOLESA Prodam beli KIFELČAR. Zalog 41, Cerklje 5594 Prodam kvalitetno SENO in drobni KROMPIR desire, carling fort. Podbrezje 218, 731-302 5598 Prodam žensko GORSKO KOLO ROG 18 prestav. Cena 15000 SIT. ©76-543 5622 Prodam uležan povsem naraben. ' HLEVSKI GNOJ, 3802-040 5611 Teh: 222-800 ATEJA Kranj Nudimo vam veliko izbiro pizz, zrezkov, špageti, kraški rezanci, žabji kraki, postrvi, zelenjavni krožnik, sladice .... DOSTAVA MALIC VSAK DAN od 9. do 16. uro VSE TO IN ŠE VEČ VAM PO NAROČILU HITRO IN TOPLO PRIPELJEMO NA DOM VSAK DAN od 8.30 do 22.30 ure, , NEDELJA IN PRAZNIKI od 11. do 22. ure. g^jZ* Prodam VOZ SENA in OTAVE. Kocjančič, Krnica 3, Gorje, 725-172 Prodam SENOjorve in druge košnje. ©721-083 5695 Prodam JABOLKA bobovec. 9, Zg. Besnica Njivica 5705 VRTNO PRSTpresejano zelo lepo, kvalitetno, za zelenice, vrtove ali rože. Prebačevo 32 a, 326-426 5719 Prodam kvalitetno SENO in silažne bale. ©58-729 5721 POSESTI LESCE - hiša v izgradnji do prve plošče na večji parceli 800 m2, 115.000 DEM. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650-123 2289 Prodamo v bližini Kranja staro HIŠO z gospodarskim poslopjem, parcela 1300 m2, za 120 000 DEM. K3 KERN d.o.o., ©221-353, 222-566 in fax 221- 785 ' 457 Prodamo: na Bledu VISOKOPRI-TLIČNO podkleteno HIŠO, do 3. GF, parcela 1200 m2, za 250 000 DEM. K3 KERN d.o.o., ©221-353, 222-566 in fax 221-785 460 Prodamo v bližini Kranja ZAZIDLJIVO PARCELO, 2000 m2, primerno za poslovno dejavnost, Orlove glave pri Trsteniku zazidljivo parcelo 930 m2 za 60.000 DEM. K3 KERN d.o.o. ©221-353, 222-566 in fax 221-785 1531 Prodamo Kranj - v mestnem jedru prenovljeno HIŠO za 270 000 DEM, v bližini Kranja, novejšo visokopritilično podkleteno hišo na parceli 662 m2 za 440.000 DEM. K3 KERN d.o.o., ©221-353, 222-566 in fax 221-785 1669 PRODAMO: med Kranjem in Šk. Loko obnovljeno STANOVANJSKO HIŠO z gospodarskim poslopjem, parcela 1760 m2, cena 280 000 DEM. K3 KERN d.o.o., ©221-353, 222- 566 in fax 221 -785 2042 Prodamo: Mojstrana visokopritlično, 20 let staro HIŠO, parcela 600 m2, cena 270 000 DEM. K3 KERN d.o.o., ©221-353, 222-566 in fax 221-785 2043 ODDAMO KRANJ: v mestnem jedru 29 m2, v 1. nadsr., 150 m2 neizdelanega podstrešja in 110 m2 v dveh etažah. K3 KERN d.o.o., ©221-353, 222-566 in fax 221 -785 2045 KRANJ CENTER pritličje hiše in klet, brez vrta, 120 m2+30 m2 primerno za poslovno dejavnost, KRANJ Center enodružinsko hišo na manjši parceli, 149.000 DEM, BLED ZASIP dvosta-novanjsko hišo s 140 m2 poslovnih prostorov na parceli 900 m2, KRANJ Struževo 1/2 hiše (pritličje) z vrtom in garažo, 95000 DEM, PREDOSLJE dvostanovanjsko hišo v III. gr. fazi z delavnico na parceli 500 m2, VODICE novo dvostanovanjsko hišo + 2 garaži na parceli cca 900 m2, KRANJ S vmirnem okolju manjšo visokopritlično hišo z vrtom. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/ 650-123 2309 KRANJ Čirče, novejšo lahko dvo-družinsko hišo na parceli cca 500 rr>2, KRANJ Primskovo 1/2 hiše (PR+K) z manjši vrtom in garažo, 160.000 DEM, ŠENTURŠKA GORA pod Krvavcem, enodružinsko hišo s sadovnjakom v bližini, KRIŽE obnovljeno pritlično hišo z manjšim vrtom, 130.000 DEM. DOM NEPREMIČ-NINE, 22-33-00, 0609/650-123 2310 KUPIMO pod Krvavcem vikend ali zazidljivo parcelo, KRANJ ENODRUŽINSKO HIŠO Z VRTOM, GORENJSKA STAREJŠO HIŠO Z VRTOM, BLED ENOSTANOVANJSKO NA LEPI, MIRNI LOKACIJI. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650- 123 _ 2311 ŠENTURŠKA GORA pod Krvavcem, zelo lepo zazidljivo parcelo, cca 800 m2, MAČE nad Preddvorom, cca 500 m2, sončna vikend parcela, 50 DEM/ m2, HOTEMAŽE več manjših parcel ob zelenem pasu, RADOVLJICA tri parcele z lok. dok., cca 800 m2, 70 DEM/m2, BRITOF cca 700 m2 z lokacijsko dokumentacijo, KOVOR večjo zaz. parcelo z gozdom, DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/ 650-123 2312 KUPIMO KRANJ okolica do 15 km, večjo gradbeno parcelo na lepi lokaciji, KRANJ in okolica večjo parcelo na robu naselja, GORENJSKA KUPIMO VEČ MANJŠIH PARCEL ZA ZNANE KUPCE. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650-123 2313 HIŠO KUPIM na relaciji KRANJ LJUBLJANA ali KRANJ BLED kupim manjšo hišo z vrtom ali nadomestno gradnjo, brez posrednika. ©228-088 Prodamo na Bledu: visokopritlično podkleteno HIŠO 9 x 11.5 m, z delavnico 6 x 8 m, parcela 1150 m2, za 210 000 DEM. K3 KERN d.o.o., ©221-353, 222-566 in fax 221-785 2538 Prodamo v bližini Tržiča atrijsko hišo v 3. gr. fazi, na parceli 1300 m2 za 180.000 DEM. K 3 KERN, 221-353, 222-566 fax 221-785 3292 Prodamo KRANJ starejšo hišo na parceli 700 m2 za 160.000 DEM, KRANJ atraktivna podkletena hiša na parcel 670 m2 za 595.000 DEM. K 3 KERN, 221-353, 222-566, fax 221-785 3293 ŽIROVNICA - prodamo lepe, sončne ZAZIDLJIVE PARCELE, namembnost urejena.MANDAT ©22-44-77 3833 STRAŽIŠČE - prodamo dvostanovanjsko, novejšo HIŠO na parceli 480 m2. MANDAT ©22-44-77 3834 HIŠE PRODAMO LJUBLJANA DRAVLJE prodamo nadstandardno atrijsko hišo, 340 m2 bivalne površine + atrij. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650-123 3876 Prodamo Kranj - 30 iet staro HIŠO z deiavnico v kleti, parcela 570 m2, dve garaži ločeno za 350 000 DEM. K3 KERN d.o.o., ©221-353, 222-566 in fax 221-785 4215 HIŠE PRODAMO BLED okolica dvostanovanjsko hišo na parceli cca 900 m2, 250 m2 bivalne površine, 20 let, 337.000 DEM. DOM NEPREMI-ĆINE, 22-33-00, 0609/650-123 4320 ŠKOFJA LOKA - Podlubnik, mirna lokacija, prodamo STANOVANJSKO HIŠO z lepo parcelo. Samo resne ponudbe GSM 041/647-547 4551 Prodamo Kranj - v pritličju obnovljene hiše poslovne prostore, primerne za različne dejavnosti. K 3 KERN.d.o.o. ©221-353, 222-566 in fax 221-785 _4952 Prodamo v Stražišču poslovno stanovanjsko hišo ob glavni cesti, v pritličju so proizvodni prostori, 230 m2, v mansardi, stanovanje iste velikosti, objekt ima garažo, parcela 1100 m2, cena 300000 DEM. K 3 KERN, 221-353, 222-566_4954 HIŠE PRODAMO: LESCE v mirnem urbanem okolju prodamo nedokončano vis.pritlično hišo z vrtom, 320.000, POKLJUKA Jereka, prodamo manjšo hišo (401.) potrebno obnove na parceli cca 400 m2, SP. Gorje prodamo starejšo hišo na parceli 877 m2, 135.000 DEM. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/ 650-123_5077 Prodam GOZD v Nemiljah in Lajšah. ©66-939 5110 PODBREZJE-NAKLO na obronku vasi prodamo več PARCEL, velikosti 700-2000 m2 po ceni 10-20 DEM/ m2. Agencija, 0609/626-810 5444 Prodam LESEN VIKEND 5x4 m. Cena po dogovoru, 682-268 5555 Oddam PARCELO 13000 m2 brezplačno za celoletno KOŠNJO. Možna tudi prodaja, ©733-783 5633 KUPIMO zazidljivo parcelo cca 600 m2 v okolici Bleda, Radovljice, Lesc. K 3 KERN, 221-353, 222-566, fax 221 -785 5648 GORENJSKA kupimo več hiš za znane interesente. VVILFAN Nepremičnine, 360-270 5653 RADOVLJICA okolica, zazidljiva parcela 721 m2, prodamo, GORENJSKA zazidljive parcele 800-2500 m2 prodamo. VVILFAN nepremičnine 360-270_5654 HIŠE PRODAMO LESCE starejšo hišo na prometni lokaciji, primerno za trgovsko ali storitveno dejavnost. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00 0609/650-123 5735 V Cerkljah ali okolici kupimo zazidljivo parcelo ali samostojno starejšo hišo z vsaj nekaj zemljišča, za že znanega interesenta. AGENT Kranj (064) 365-360 ali (064) 365-361 V okolici Kranja prodamo dvostanovanjsko hišo, uporabne površine je cca. 320 m2, na 500 m2 zemljišča, cela podkletena, dve garaži, cena 300.000 DEM. AGENT Kranj (064) 365-360 ali (064) 365-361 iiiiillllMIMlIft '7^fH:'ilrf[|j|»y 260JHMP***' , za telefon Faksi, 1 vrvičtii in ISDN telefoni, ^analogne in ISDN centrale, CAT S, zaščite in montaže. tel.: 064/24 21 21 KRANJ Sučeva 27. LJ WTC:061/168 60 26 e-mail; telephone@le-tehnika.si http://www.le-Jehni_ka.sl brezvrvič GSM: SGH200, SGH250 MALI OGLASI RADU* jg& mZMmr ZA GORENJKE pp^^ it :or ■ 24 UR DOBRE GLfISBE!!! V Kranju prodamo polovico hiše stare cca. 50.let, uporabne površine je cca. 95 m2, z vsemi priključki in pripadajočim vrtom 400 m2, vseljivo po dogovoru, cena 150.000 OEM. AGENT Kranj (064) 365-360 ali (064) 365-361_ V okolici Kranja, Škofja Loke smer Ljubljana, kupimo manjšo vseljivo hišo na vsaj nekaj zemljišča do 250.000 DEM za znanega interesenta. AGENT Kranj (064) 365-360 ali (064) 365-361_ V okolici Kranja prodamo hišo staro 22 let dimenzije 8 x 8,5 m, zraven je še prizidek dimenzije 10 x 5 m, zemčjišča je 780 m2,vseljivo po dogovoru, cena po dogovoru. AGENT Kranj (064) 365-360 ali (064) 365-361 _ V ŠENČURJU prodamo novo nedokončano vendar vseljivo vrstno hišo. Cena: 245.000 DEM. SVET NEPREMIČNINE, 330-112. V ČIRČAH prodamo 2/3 starejše hiše na 177 m2 veliki parceli, za 90.000 DEM. SVET NEPREMIČNINE, 330-112. mpnEMicNim Odomplan kranj, d.d. kranj,bleiweisova 14 p.p.139, tel.064/268-700.. Iax:064/211-864 uprcr/ljanje in vzdrževanje stanovanj Promet z nepremičninami Odgovornost in strokovnost zagotavljata zanesljivost in uspeh V KRANJU na odlični lokaciji prodamo 1/2 hiše, 130 m2 z ločenim vrtom 250 m2, vhodom in ostalimi priključki, možnost poslovnih prostorov. Stara je 23 let, cena: 160.000 DEM. SVET NEPREMIČNINE, 330-112. V KRANJU prodamo komfortno stanovanjsko poslovno hišo, 250 m2 uporabne površine, na parceli 670 m2. Cena: 595.000 DEM. SVET NEPREMIČNINE, 330-112. V STRAŽIŠČU prodamo večdružins-ko hišo, 250 m2, na mirni, sončni legi, parcela 480 m2, cena: 290.000 DEM. SVET NEPREMIČNINE, 330-112. V okolici Kranja prodamo ZAZIDLJIVO PARCELO, 761 m2, sončno, ravno, ob zelenem pasu pod gorami. Cena: 80.000 DEM. SVET NEPREMIČNINE, 330-112._ V SENIČNEM prodamo 10 let staro vikend hišo brunarico, na sončni lokaciji ob robu gozda. Cena: 290.000 DEM. SVET NEPREMIČNINE, 330-112. V ČEŠNJICI pri Kropi prodamo 60 let staro obnovljeno hišo z drvarnico in garažo, na 586 m2 veliki parceli. Idilična lega ob potoku, bazen. Cena: 150.000 DEM. V račun vzamemo stanovanje. SVET NEPREMIČNINE, 330-112. V dolini ZAVRŠNICE pri Žirovnici prodamo sodobno grajeno brunarico, primerno za vikend, stalno bivanje ali gostinsko dejavnost. Klet, garaža, 120 m2 uporabne površine, parcela 543 m2, telefon, SATV, blizu jezera in asfastirane ceste. Cena 195.000 DEM. SVET NEPREMIČNINE, 330-112. %ATM ELEKTRONIK d.o.o. 4280 KRANJSKA GORA, SAVSKO NASFUE J J ieL/Iax:064/881-910, 881-484 UGODNE CENE OGLAŠEVANJA NA VVIDEOSTPANEH IN MED PROGRAMOM V okolici BLEDA prodamo lepo urejeno dvodružinsko hišo z 250 m2 uporabne površine, na parceli 650-m2. V nadstropju so turistični apartmaji. Cena: 337.000 DEM. SVET NEPREMIČNINE, 330-112._ Na Bledu prodamo manjšo hišo, staro 12 let, opremljeno. Parcela 129 m2. Cena: 220.000 DEM. SVET NEPREMIČNINE, 330-112._ RATEČE prodamo večjo hiše potrebno adaptacije, ugodno ! POSING 064 863 150_ ŽIROVNICA - ZABREZNICA novo urejeno hišo, 180 m2, na sončni parceli, zelo ugodno prodamo, cena 220.00 DEM POSING 064 863 977 DOVJE enodružinsko ali vikend hišo, 110 m2, na sončni parceli na 750 m2, ugodno prodamo, cena 160.000 DEM.POSING 064 863 150_ KRANJ OKOLICA, ŠKOFJA LOKA OKOLICA, KUPIMO SAMOSTOJNO HIŠO Z VRTOM, VRSTNO HIŠO ALI DVOJČEK I TEL. 064 22 72 02KRANJ OKOLICA, ŠKOFJA LOKA OKOLICA, KUPIMO STAREJŠO HIŠO POTREBNO ADAPTACIJE ALI ZA NADOMESTNO GRADNJO. TAKOJ KUPIMO ZAZIDLJIVO PARCELO ZA GOTOVINO I TEL. 064 22 72 02 PRIREDITVE GLASBO ZA OHCETI in ZABAVE nudi TRIO BONSAY. Informacije na «421-498 m Odkupujemo DELNICE Krke B, Telekom, PID Triglav, Lip Bled. «491-487 5662 Odkup DELNIC podjetij in investicijskih skladov. «041/724-166 5686 DELNICE SKLADOV in PODJETIJ, odkupijemo. Gotovina takoj ha domu. «041/676-170, 041/706-645 5709 GOTOVINSKI ODKUP delnic podjetij in skladov. «041/719-077 5712 DELNICE: Save, Telekom, Color, Gorenje,- Merkur, Živila, Gorenjski tisk, Krka, Petrol, Union, odkupujemo. Pridemo na dom, plačilo takoj z gotovino. «312-385 22825 POZNANSTVA POMLADNI VETER -dekleta in žene! Agencija STIK vas pričakuje. Spoznajte nove prijatelje. Pokličite na 090-43-01, 156 SIT/min; ali nam pišite na Agencijo STIK, p.p. 4210, 1001 Ljubljana. Veseli vas bomo! 3287 POMLADNI VETER 38 letna mamica želi spoznati nevezanega prijatelja, najraje z otroki. Prosim pišite mi Agencija STIK, p.p. 4210, 1001 Ljubljana ali pokličite 090-43-01, 156 SIT/min. 5576 RAZNO PRODAM Suha bukova DRVA in SMREKOVE PLOHE, prodam. «061/613-2284491 LESTVE iz lesa vseh vrst in dolžin dobite. Zbilje 22, «061/611-0784872 TRAKTOR TV 521 I. 79, GOLF I. 77, trifazni cirkular, prodam, mizo za tenis. «864-285 sssi Suha bukova DRVA in OTROŠKO KOLO KEKEC, prodam. «423-015 5595 Oddam 3 jogije, štedilnik 2 p + 2 e, pralni stroj Gorenje. Vse rabljeno. «718-800 sem Prodam borove PLOHE in DESKE ter 100 I bazen za mleko. «422-171 5602 Prodam SKRINJO LTH 300 I, in FIČOTA 850 za dele. «864-484 5825 Celovečerni koncert največjega DALMATINSKEGA ROMANTIKA OUVERJA DRAGOJEV1ČA s skupino Oelfini ŠPORTNA DVORANA ZLATO POLA sobota, 21. 3., ob 19.30 uri Predprodaja vstopnic: Kranj: Malooglasna služba Gorenjskega glasa, Music snop Aligator, Jesenice: Turistična agencija Meridian, Škofja Loka: Turistično društvo __I V BOHINJSKI BISTRICI prodamo 40 let staro hišo, tloris 8 x 12 m, parcela cca 500 m2, primerno za vikend ali stalno bivanje. Cena: 140.000 DEM. SVET NEPREMIČNINE, 330-112. PEVKA išče duo za igranje. 263 1212- 5102 kDSSTEREO DUO S PEVKO IGRA NA OHCETIH, OBLETNICAH ali sam s harmoniko. «731-015 5131 RADIO SORA DUO BON-BON s priznano pevko narodonozabavna-novejša glasba za vse priložnosti. Bahun, Podljubelj 204, Tržič 5572 Narodno zabavni TRIO vam popesti vaše praznovanje z dobro glasbo in petje. «312-327 ssoi Narodno-zabavni duo s pevko ali sam s harmoniko, igra za ohceti, obletnice, zabave. «731-015 sem POSLOVNI STIKI NE PRODAJAJTE DELNIC AMPAK JIH ZASTAVITE KER ČASOVNO PRIDOBIVAJO NA VREDNOSTI. «0609/611-454 .%so Odkupim vse sklade - Pide, plačam takoj, pridem na dom. «715-096 4585 UGODNA GOTOVINSKA POSOJILA NA PODLAGI ZASTAVITVE VSEH VRST DELNIC uredimo takoj! «0609/611-454_4742 Odkupujemo delnice Telekoma, Save in ostale. «310-537, GSM 041/68-68-19 5028 RAČUNALNIŠTVO Ugodno prodam RAČUNALNIK 486. «226-642 5585 Prodam AMIGO 2000, jovstick, 250 disket, tipkovnico + 2 miški. «325- 504 5841 STAN. OPREMA Otroške sobe, pisalne mize, kuhinje ter hrastove ali bukove stopnice -zelo ugodno. «422-193 4154 Poceni prodam ŠTEDILNIK 3+1, rjav, 2+2 bel, kuhinjska miza+5 stolov. «736-684 5563 Prodam MARKIZO tendo dolgo 5 mx1,7 m. «733-891 5690 Za 10.000 SIT prodam vzidljivo KOPALNO KAD 140x70 Silba s sedežem Novoles Novo mesto. «622-795 5693 ŠPORT ROLERJI - staro za novo, ugodni plačilni pogoji. RUBIN Kokrica, 245- 478 5665 STORITVE TV-VIDEO-AUDIO-HI-FI ZASTOPSTVO iN PRODAJA; & Ptoftteet 0Shenweod| PIONEER j 44Mi m $X>203RO$ PIONEER 51,710 SIT UGODEN NAKUP OO i 12 ČEKOV BREZ OBRESTI PIV NAS M D£NA* VHEDEN womo več CANKARJEVA 5, KRANJ TSL.:064 222-055 TV SERVIS VSEH ZNAMK - tudi na domu. Montaža in servis TV in SAT ANTEN. PRODAJAMO TELEVIZORJE GORENJE PO NAJNIŽJIH CENAH - brezplačna dostava in priklop. «738-333 ali 0609/628-616 SERVIS PEN - PRIDEMO TAKOJ! Popravila pralnih, pomivalnih, sušilnih strojev, štedilnikov, bojlerjev. «242-037 in 041/691-221 3 TV, VIDEO, VIDEOKAMERE, CD, STOLPE in ostalo popravimo v PROTON servisu, Bleivveisova 2 (kino Center), Kranj, «222-004 131 Strokovno obrezovanje sadnega drevja, trte, okrasnega grmičevja, vsa vrtna dela. «714-282 2450 S svojim ali vašim materialom OPRAVLJAMO VSA GRADBENA DELA, vse vrste fasad, notranjih ometov in TLAKUJEMO DVORIŠČA. «718-845 in 0609/622-946 2859 Izvajamo sanacije dimnikov z rostfrei tuljavami, cene ugodne in vsa notranja in zunanja pleskarska dela ter zidarska. «0609/637-010 2979 Ekspres popravila GOSPODINJSKIH STROJEV. «431-650 3542 Asfaltiranje in tlakovanje dvorišč, dovoznih poti in parkirišč. Polaganje robnikova ter pralnih plošč. «061/ 813-642, 041/680-751 3635 Saniramo dimnike z nerjavečimi tuljavami. Dimniki so primerni za trdo gorivo, kurilno olje, plin. «0609/643-925, GSM 041/643-925 3844 Obnavljamo kopalnice in opravljamo vsa vodovodarska dela. «81-124 STROJNI TLAKI - ESTRIH1 tel.:0609 6Z5 474 061 812 608 Tlakovanje dvorišč, dovoznih poti £ parkirišč. Polaganje robnikov, šolan« in betoniranje škarpe. »326-819^ 041/711-842_ Pokličite «041/671-519, če željt« sanirati vaš dimnik z nerjav cevmi. ećimi 3912 INOX DIMNIKI - imate madeže, rosenje na fasadi ali v stanovanju Opravljamo VRTANJE, INSTALACIJ DIMNIKOV, tudi novogradenj. In«* macije in naročila: INOX «0609/6^ 581__ POLAGANJE VSEH VRST PARKER z vašim in našim materialom. 4262 teta in ugodne cene zaogtovlje1 r041/720-806 MONTAŽA OSTREŠIJ TER OBDELAVA MANSARD, ZAŠČITNI PRt. MAZI ZA LES IN KOVINO TUDI J* VIŠINI. VIŠINSKA DELA, «064//B. 220 (744-220)_ Polaganje keramike, marrnorj8' granita in adaptacije kopalnic «041/683-284 Zastekljujemo vse vrste - BALKO NOV, TERAS, VETROLOVOV £ OPRVUAMO OSTALA STEKLAR' KA DELA. «061/272-381, 041/6'8 168 440I ČISTILNI SERVIS METOD vam n^ spomladansko čiščenje tekstiP'' talnih oblog, čiščenje in prti** vseh vrst talnih površin, čišceni stekla. «326-969 (Ml ŽIČNE MREŽE ZA OGRADITE]' VRTOV IZDELUJEM IN MONTIRAJ friic, 332-100 BAMBUS RATAN pohištvo - OSNO VIMO HITRO, KVALITETNO IN fV CENI, ODKUP-OBNOVA-PRODAJ£ Pričakujemo vaš klic. «061/5'° 533, 0609/652-477 41» PIA NEPREMIČNINE Ljubljana, Tacenska 95 tel.: 061/15-22-284, 15-22-274 VAM NUDI: sestavo pogodbe, cenitve, projektiranje (gradbeni, elektro in strojni projekti, statični izračuni), gradnjo, obrtniška dela in nadzor nad gradnjami; NOVO: TRIDIMENZIONALNO PROJEKTIRANJE VAŠIH NEPREMIČNIN - ARCHICAD; NATAŠA HLADNIK - OBLAK dipl. ing. arh. ARHITEKTA Studio, vodi projektiranje in svetovanje v zvezi z gradnjo in notranjo opremo. PIA ŠKOFJA LOKA 3:623-117,622-318 1. škofja Loka prodamo 4 ss mansardno, 90 m.2, garaža + klet 2. Prodamo Škofja Loka zazidljivo parcelo 610 m2 3. Prodamo Železniki starejšo stan. hišo 149 m2 bivalne površine, potrebna adaptacije 4. Prodamo na Gorenjskem 34.7000 m2 zeio kvalitetnega smrekovega in bukovega gozda 5. Prodamo šk. Loka stan. hišo z manjšim gost. lokalom, 300 m2 stan. pov„ hiša v celoti obnovljena 6. Prodamo Šk. Loka, Partizanska c, 3 ss, opremljeno, 75 m2 7. Prodamo Podlubnik 1 ss, 36 m2, 6. nadstropje in 1 ss, 37 m2, II. nad. 8. Prodamo Šk. Loka Podlubnik 2 ss + kabinet, cena ugodna 9. V bližini Žirov stanovanjski vikend z lepo parcelo 10. Prodamo Stari vrh nad šk. Loko nov bivalni vikend z lepo parcelo 11. Prodamo Partizanska Šk. Loka 2 ss 55 m2,8. nadstropje 12. Prodamo Šk. Loka - Novi svet, manjše 3 ss, 57 m2, II. nad., nizek blok 13. Prodamo Šk. Loka, Partizaska c. 1 ss, 32 m2, V. nadstropje 14. Prodam Šk. Loka starejšo hišo z lok. dokumen. za nadom, gradnjo PIA KRANJ S 312-622 1. Prodamo garsonjero 31 m2 II. nad., 65.000 DEM ter 26 m.2 I. nad. 52.000 DEM, Šorlijevo naselje 2. Kupimo več eno in dvosobnih stanovanj za znane kupce v Kranju in okolici 3. Prodmao 3 SS 96 m2, Gospos- vetska ul. pritličje, UGODNO 4. Prodamo 3SS + kabinet, visoko prit., 94 m.2, velik balkon, sončno, CK, tel. 135.000 DEM 5. Prodamo 2SS ' 2 kabineta, 92 m2, dva balkona, sončno, V. nad., lepo, 135.000 DEM 6. Prodamo v okolici Tržiča pritlično hišo, popolnoma obnovljeno, 135.000 DEM 7. Prodamo visoko pritlično hišo v Bitnjah, staro 12 ket, 180.000 DEM 8. Kupimo dvosobno stanovanje za znanega kupca Drulovka, z gotovino, NUJNO 9. Najamemo več garsonjer in večjih stanovanj v Kranju 10. Oddamo poslovne prostore, 67 m2, Labore, 1000 DEM/mes. in v Stražišču 130 m2 za pisarne ipd. 11. Oddamo 60 9in več m2 poslvo-nih prostorov v Stražišu, dobra lokaicja, UGODNO 12. Oddamo 2,5 SS v vrstni hiši, opremljeno, komfortno, 600 DEM/ mes. in 3SS v spodnji etaži hiše, lepo, neopremljeno 13. Oddamo 212 m2 v I. nad. in 203 m2 v II. nad. v centru Kranja, odlična lokacija 14. Prodamo poslovno-stanovanjski objekt v obrtno-industrijski coni Kranja v izmeri 750 m2 PIA JESENICE & 863-145 PIA KRANJSKA GORA a 881-326 1. Od Jesenic do Kranja kupimo več starejših stanovanjskih hiš 2. Na Bledu - center kupimo posl. -trgovski lokal, do 30 m2 3. Na Jesenicah - Podmežakla prodamo parcelo 612 m2 4. Na Jesenicah prodamo stan. hišo na lepi lokaciji 5. Od Mojstrane do Žirovnice (BI. Dobrava - Javornik - Kor. Bela) kupimo več manjših stanovanjskih hiš na parcelah do 700 m2 6. Kupimo novejšo hišo na območju Jesenic 7. V Kranjski Gori ali Podkorenu kupimo 1 SS in 2 SS 8. V starejših blokih na Jesenicah kupimo več stanovanj 9. Od Hrušice do Radovljice kupimo več zazidljivih parcel - cca 500 m2, lahko nadomestna gradnja 10. Na Jesenicah kupimo več 2 s in 3 sobnih stanovanj za znane kupce 11. Na Jesenicah najamemo več garsonjer, 1-sobnih in 2-sobnih stanovanj za znane najemnike 12. Na Jesenicah - center najamemo posl. prostor za živilsko ind. 13. V Mojstrani prodamo zidan vikend na parceli 350 m2 14. Na Jesenicah in okolici kupimo več garsonjer in 1 SS PIA RADOVLJICA 10. V Radovljici oddamo nove prostore 63 m2 11. V Begunjah, Zgoši, Gorjah kupimo 1 sobno stanovanje 12. Na Gorenjskem vzamemo v najem gost. lokal 13. V Radovljici najamemo več 1 'n 2 sobnih stanovanj PIA TRŽIČ S 714-363 1. V Lescah prodamo stan. hišo 2. V Radovljici ali okolici vzamemo v najem kmetijo za daljše obdobje z možnostjo kasnejšega odkupa 3. Na Bledu kupimo gradbeno parcelo 4. Oddamo v najem 3 ss v Radovljici + garažni boks, 500 m2 5. 1 ss v Lescah menjamo z doplačilom za 2 ss v Ljubljani, bližina Kliničnega centra 6. Prodamo ali damo v najem kmetijo z obstoječo hišo, lopo, gosp. poslopjem, 5 ha zemlje in 4 ha travnika 7. V Radovljici ali okolici kupimo stanovanjsko hišo do 150.000 DEM 8. V Radovljici ali okolici kupimo zaz.o parcelo za gradnjo stan. hiše 9. V Radovljici, Lescah ali okolici kupimo stanovanjsko hišo S 51-109 1. V Bistrici najamemo 1 sobno stanovanje, nujno! 2. V Slavoniji - Daruvar prodamo nizko pritlično hišo, lepo obnovljeno s 7000 m2 vrta, 60.000 DEM 3. Bistrica - Tržič prodamo 3 ss, 8° m2,97.000 DEM 4. V okolici Tržiča prodamo na zelo lepi lokaciji izredno lepo visokopritlično HIŠO na parceli 650 m2 z 360 m2 bivalne površine ter z vso opre" mo, cena zelo ugodna 270.000 DEM 5. Kupimo starejšo hišo v okolic Tržiča 6. Kupimo 1 ss v Bistrici pri Tržiču 7. V okolici Tržiča ali Kranja vzamemo v najem - odkupimo bife ali pizzerijo 8. Prodamo 2 ss v Tržiču, 60 m2, CK, tel., 69.000 DEM 9. V okolici Tržiča prodamo stanovanjsko hišo z gospodarskim poslopjem, primerna za obrt, 115.000 DEM 10. V Tržiču prodamo 2 ss, cena 40.000 dem ali zamenjamo za 3 ss z doplačilom. 11. V Podbrezjah prodamo hišo z gosp. posl., primerno za obrt. Hiša j* obnovljena s CK, cena 160.000 DEM 12. V Bistrici kupimo na Kovorski 3 sobno stanovanje 13. V okolici Tržiča oddamo v najej1 posl. prostor, velikosti 45 m2; primeren za trgovino, pisarno aH obrt. Možen dostop z vozili. DAN JE ZAPOLNJEN Z VAMI SMO TUDI PONOČI MALI OGLASI Asfaltiranje dvorišč, cest, dovoznih poti, tlakovanje dvorišč, Strojni izkop in odvoz. Prevzem kompletnih zidanih del, novogradnje in adaptacije, pleskarska in keramična dela ter fasade. Gradbeni ing., d.o.o., Kamnik 061/817-285, 061/817-727, GSM 041/643-529 GOSTINCI, TRGOVCI Opremljamo gostinske lokale, mesarije, delikatese, ribarnice, slaščičarne, kuhinje {načrti, oprema, montaža, servis). Komleten inženiring "OD IDEJE DO IZVEDBE" iST - COM