Za poduk in kratek čas. Potovanje v Rim, Neapol iu domu. XLV. Med najstarejše cerk^e na Laškem stejejo ceik^o 87. Laurencija 7 Florenciji. Začeli so jo zidati 1. 390 in sla^ni 87. Ambrozij jo je sam pos^etil za službo božjo. Leta 1423 jo je ogenj pokon5al a bila je zopet in še krasneje pozidana. Jena velika kupla žc od daleč tujca vabi. Grede dalje pridemo 7 cerk^ico, kder se je ra^no služila 87. meša pred izpoatavljenim 87. Reanjim Tele8om. Ob jednem je ne_, orglaš atraho^ito ropotal po orglab in burkaste napeve ačipal iz orglinih piš5alk. Bog nin odpusti grehe! Meni 78aj je za 7selej dobre misli o laakem orglanju zatrl. Labi ne 7ed6 orgelj za službo božjo rabiti spodobno. Najlepši razgled na mesto in okolico se uži^a iz mi5nega brežiča S. Miniato. Kdor obišče Florencijo, naj ne opusti ruične poti na S. Miniato. Krasni razgled iz njega mu bo storjene stopinje lepo poplačal. Ve5nega hojenja smo se bili že precej navolili. Noge so nam začele pešati. Tem bolj nam je o poldne dišal obed in počitek. Okrepčani se podamo zopet na ulico. Zdaj me nagloma popade tovariš za suknjo in me ves plah upozori na nenavaduo prikazen. Hitro se obrnein in vidim — 8pre7od z mrli5em. Bilo je kakih 15 možkih. Vsak je 7 rokah držal črn molek z debelimi giolčicatui, kakor lešniki, z mrličem pa so naglo šli in mabali, kakor da bi jih kdo podil. Sicer pa rni je bilo jako 7Še5no, da sem ta spre^od yidel. Ve5krat namre5 sem že slišal pa tudi bral, da imajo na Laakern posebne družbe, ki za božje ime mrt7e pokapajo. Družbeniki so pogostoma saini žlahtni in imenitni gospodje. Tudi gori omenjeni pogiebci so se mi zdeli, da so gospodskega stanu. Zaviti so 7 5rna oblačila in lice jira krije primerna šema, da jih nibče ne pozna. Edinemu Bogu so znani, ki jim bo kedaj plačilo delil za lepo delo krščanske niilosičnosti. Drugi den, 20. aprila, smo zapuatili lepo Florencijo >n se peljali proti domn po železnici črez apeninske gore in sicer skozi 36 tunelov in 7Časih tik straho^itih prepadov. Zeleznica je nekoliko podobna onej 5rez Brenner na Tirolskem ali črez Semering na a^stiijskoatajerski meji. Pri Bologai smo se zasukali in vkrenoli na Ie7o proti Modeni in Parmi. Naai stareji 7ojaki še 7ed6 mar8ikaj pripo7edo7ati o teh lepih mestib. Dalje na Ie7o srao irneli pred seboj Piacenzo. Okoli mesta je 7se polno nasipo7 nasajenih 8 kanoni, poleg katerih namesto nekdanjih belih a^strijskih 7ojako7 sedaj 8tražijo pla7i Pijemontezi. Pri Vogheri amo zapazili na polju in sicer na desni etrani od železnice 5 lesenih črnih križe7, znamenja, da ondi spijo avstrijski 7ojaki, ki so padli 7 kr7a7i 7ojaki 1. 1859. V Aleksandriji, kder je neda^uo 7elika stolna cerk^a pogorela, smo se prestavili na drug vlak in sedaj sino se zopet urno peljali, iz pr7a po mo57irnem kraju, potem po plodo^iti okolici. Naposled pridemo zopet do skalnega goro^ja. Morali smo skozi 11 tunelo7, čijih poslednji je 3254 metro7 dolg. Brzovlak dirja skozi njega celih 11 minat. Bliza 10 ure 7 no5i prišli smo y Geno^o in smo na srečo brž dobili dobro sta_07anje blizu kolod^ora. Ko 8em drugo jutro rano vstal in k oknu stopil sem zaeudenja kar ostrmel. Neizmerno lep, prekrasen razgled mi je bil pred o5mi razgrnjen. Črez 7isoke hrame in poalopja sem zagledal morsko pristajo ali luko; 7 njej pa ladjo pri ladji, jadro za jadrom. Na nedoglednem pla^em morju so se bližali mestu parobrodi in druge ladje. Vae je bilo ži7o nad ne^arno morsko globoSino. (Nasta^ek prih.) Slo7styo. Zastran Slomšeko^ib pesmij došlo nam je sledeče nazuanilo: ravuokar ee je 7 tiskarni družbe 87. Mohora 7 Celo^cu dokončalo tiskanje Slomaeko^ih pesmij. Kam do srede t. m. bo 7ezanje dogoto^ljeno in se prične razpošiljate7. Kdor želi, da se mu te pestni takoj po izidu pošljeja, naj se 7 kratkem oglasi. Naro5ila sprejema sla7. tiskarna družbe 87. Mobora 7 Celo^cu, slay. opra7niat70 ,,S1. Gospodaija" 7 Mariboru, in pod pisani izdajatelj sam. Knjiga obsega nekaj črez  17 pol srednje osmerke. Papir in tisk, 7se je jako lepo in okusno. Dodana sta pesmim spredaj  dva predgo7ora Slomaeko^a, potem kratke ,,ži70topiane čertice", in nbeseda uredniko^a" ; na konci pa bibliografija Slonišeko^ih del in spiso7. Oakrbeli in pridjali smo tudi podobo nepozablji^ega nam vladike, kakorana ae je nabajala 7 Drobtincab 1. 1863. Toliko že naprej lebko re5emo, da bode ta knjiga razveselila vaako domoljubno slovensko arce! Ceno smo posta^ili, kolikor je največ ruo5i bilo, nizko. Bioširan iztis velja 90 kr., tido 7ezan (kakor eo bile navadno Drobtince) pa 1 gld. v Kdor 7zeme 12 iztiso7, dobi 13tega na 7rh. čisti znesek je namenjen za izda^anje ostalih Slomaekovih episov. V Ptuji 1. julija 1876. Mih. Lendo7Šek, izdajatelj, kaplan in katehot. Smešničar 28. Tat je 7 škrinjo trl, a za8a5en pred sodnika gnan na 2 leti 7 je5o obsojen bil. Ker pa 7 škrinji razun nekojib malenkosti ni bilo ničesar, mu je bilo odpuščeno odkaznijedno letc. ^Gospod, veli sedaj tat sodniku, pomialite še veliki trnd, kojega sem imel pri odpiranju škrinje, in odpuatite mi ae drugo leto!u Sodnika je tukaj sicer smeb posilil, a tata je 7endar le 7 zasluženo luknjo potisnil. J. K.