him a__________ ^ AMERICAN IN STOUT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER ^0,76 CLEVELAND, 0., WEDNESDAY MORNING, APRIL 1, 1942 LETO XLV. — VOL. XLV. Kaj naj storim, da pomagam dobiti to vojno? , one hišne gospodinje, ki se vprašujejo: "Kaj naj storim, a Pomagam dobiti to vojno," bo odgovor kmalu tukaj. Vlada ;a^erava namreč začeti s kampanjo, v kateri bo apelirala na !ne gospodinje, naj spravljajo vso mast in maščobo, ki jim ^ Pri kuhi. To maščobo, ki jo nekatere mečejo proč kot neporabno, bodo le v posodico in jo bodo nesle k mesarju, ki bo dal zanjo 5 -----,------„-------- — -------- Jitov. Mesar jo bo prodal za 6 centov in vlada bo izdelovala stare cevke (tube) za vsako no-jjlcerin, ki je tako potreben pri municiji. Glicerina bo primanj- vo, ki jo hoče kupiti. ker ga izdelujemo iz kokosovih orehov, ki smo jih dobi-J Ta odredba stopi v veljavo ta-iz Filipi To • ' ' ' ,J J je globa $10,000 in Pri nakupu zobnega čistila bo treba staro cevko Washington. — Urad vojne produkcije je prepovedal trgovcem prodati odjemalcem zobno čistilo ali peno za britje v cevkah, ako odjemalec ne prinese linov. j ko j in prodajalec je odgovoren „ zbiranje maščobnih odpadkov bo pod nadzorstvom urada za take transakcije. Za kršitev C1viln0 obrambo. Ite odredbe Jugoslovanski borci se maščujejonadRusi Jfoskva, 29_________ k jugoslovanski diplomatski \k marca. — Tukaj- „ 1 PriPovedujejo, kakšno cer t]bin0ra Plačevati beloruska v Jugoslaviji za svojo na- u. uči *elbi ^ležbo ^ ija prodala Nemcem. j„ ...Albino se sedaj znaša H mje ij,n, Pri poskusu, da bi se Jsoslav1- Wto zani in patriotje. . Sevanje pada na ruske izda b 5°rskih skrivališč v vasi in I Cvlasti tedaj' kadar I jih (,„? ' .^0rci prihrume iz svo- I Na, lfk ""Aivauot v vaoi an Mnogo Belih Rusov pobi- Sla vojske generala na gosto naselili po porazu v civil-'' revo) ••''e zmagala boljševi- ftii so mn°- Wi!vev na visokih mestih . dvora' so U ruski »Vini Cl našli zaposlenost v tr-AflU|ll'JW'Jladnih in cerkvenih 0,0^ W ' Takrat Srbija ni imela rad)1 »»Volj .. ......... .......... W. v°Jih ljudi radi ogro. K lz8ub v prvi svetovni voj iHenci 11 So Ni ifi IV;!s°vjetom so bili odločno Po znanem pak eno leto zapora. Toda odjemalec ni prisiljen, da mora kupiti prav tak predmet, kot je bil v stari cevki. Namen te odredbe je, da se dobi ves kositer nazaj, ki se naha-Nova odredba izdelovalcem tam nemški koloniji. Sedaj zahtevajo partizani od j ja v teh cevkah njih plačilo za pomoč, ki so jo prepoveduje tudi dali Nemcem in tako pripomogli igrač rabiti železo, svinec ali je- k uničenju države, ki jih je bila klo v igračah. Po 30. aprilu to- tako velikodušno sprejela pod varne ne smejo več izdelovati streho v času njihove stiske. električnih čistilcev. „. . v . __, • •, Igrače bodo zdaj izdelovali iz To plačevanje mnogih krivic' <= J je nedavno povzročilo neprijeten , prelom v vrstah partizanske Mi- ne' da bo dlz"la les slulp*J.:. . 1 x ttv->r» t-o Irrv ca -no emo xtop ra niti r/D. lesa in rabili samo toliko kovi- hajlovičeve vojske. Eden Mihaj- vno tako se ne sme več rabiti že- , .. ^ .v.u .. i leza, jekla ali kositra pri izde- ovičevih starejsih poveljnikov ' f .. ... 1 , . t, , d • -rr lovanju pljuvalnikov, muhalni-je me za ženo Belo Rusinjo. Ko1 J 1 so Mihajlovičevi borci udarili na šabac, je bil med ubitimi tudi sorodnik te Rusinje. Tako je prišlo do razpora med Mihajlovi-čem in levim krilom njegovih čet, ki so bile najbolj odgovorne za ubijanje Belih Rusov. Poročila, ki prihajajo iz Jugoslavije, trdijo, da se je ta razpor že poravnal. Slovenska dekleta poslana v nemška taborišča Yugoslav News Bulletin iz New Yorka poroča vče-ra j, da so naciji poslali vsa slovenska dekleta iz Kranja v nemška vojaška taborišča. (Kaj jih tam čaka, si pač lahko mislimo). Tri nemške podmornice poškodovane Indija se protivi sprejeti Angleži in Rusi so odbili napad na skupino ladij, ki u a i cn vm^ita rintrfthšrin« v rusko severno oristani- kov, obešalnikov za obleke, za-store in druge hišne predmete -o- Vojaki zdaj lahko pošljejo pisma brez znamke Washington, 31. marca. — Federalna pošta naznanja, da bo sredo 1. aprila obvestila vse poštne urade širom Zed. držav, ■ da sprejme pisma, ki jih pišejo Nemške posadke so v Jugosla- vojaki> brez poštne znamke. To viji nadomestile bulgarske ........ in pa ne velja za pisma, ki jih hoče Kljub vsem^ naPcnica je bila z otro' ^ od ln v malem H ^tem morju. Norvežanov \ ^žavljanstvo ^tv^eška. — Norveško notranjih zadev je VV^im Norvežanom 'A JV° ter jim zaplenilo ^ ' viadmoženje. Odredbo je 4 Ho? Vidkun Quislinga, ^jX ^emSkim pokrovi- VHii g0 teh Prizade' \lu7 v Anglijo, predno 3e Nemci. lehali na vodenici. Stavba je veljala $1,000,000 in je bila edina PA JIH VSEENO I podobne vrste na svetu. To zdaj VČASIH MANJKA razdirajo in jeklo bo šlo v topil- New York. - V Zed. državah nice, ki bo "vrglo" kvečjem ka-je 17,919 kino gledišč. V teh gle- kit> $25,000 Posestvo je kupila diščik je 10,812,534 sedežev. Pa nedavno Katoliška mladinska or^ so včasih kljub temu dolge vr-Uranizac"a- i«««— ^nn«onVS» ■o--vodita znano slovensko pekarijo še mnogo jih je, ki niso na 6218 St. Clair Ave. naznanja- kupili avtne lieence ta, da bo njih pekanja zaprta 1 . .. ves dan na velikonočno nedejo in Sinoči opolnoči je bil zadnji potem nedeljo zanaprej. rok, ko si je moral vsak lastnik jemaice prosita, da si nabavi-avta ali truka kupiti licenco zaL pecivQ pravočasno. 1942. Uradi so zaprli malo pred Domačini v Burmi pomagajo Japoncem proti Angležem Položaj zavezniške armade na Burmi je zelo kritičen. Na levem krilu, katero brani kitajska armada, je položaj še precej dober, toda v sredini, kjer pritiskajo Japonci v smeri proti burme-škim oljnim poljem in katero fronto branijo angleške čete, je pa zelo opasen. Poveljnik angleških čet, gene- Ameriški letalci so v polni meri kos Japoncem Melbourne, Avstralija.— Ameriški letalci so s svojimi težkimi bombniki napadli japonsko bazo v Lae na Novi Gvineji ter ponovno dokazali, da v polni meri nadkriljujejo Japonce v zraku. Amerikanci so z višine 26,000 čevljev metali bombe na zrakopolvno pristanišče v Lae ter zadeli hangarje in druga poslopja, ki so začela goreti. Naši letalci priznajo, da so Japonci zelo drzni letalci, toda ne opravijo nič proti ameriškim zračnim orjakom. Kot pripovedujejo, se dvignejo Japonci v silne višine, odkoder strmoglavijo na nos na ameriške bombnike, obsipajoč jih s stroj, nicami in topovi. Ravno nad ameriškimi bombniki se zopet dvignejo in ostanejo nekoliko zadej. Tedaj >a nastopi posadka, ki sedi v č ;adju ameriškega bombnika pri topovih in odpre ogenj na Japonca. Kot se' za trjuje, dozdaj Amerikancem na ta način ni ušel še noben japonski bombnik. -o- Ta bitka se je vršila v severnem morju nekje nad Norveško. Nemci se že štiri dni bahajo glede te bitke in pripovedujejo, da so poškodovali Angležem dve ladji, novo križarko Trinidad in rušilec Eclipse. Toda angleško mornariško poveljstvo naznanja, da sta se obe ladji srečno vrnili v domače pristanišče. Angleško poročilo o tej bitki javlja, da je na enem nemškem rušilcu izbruhnil požar, drugi pa je bil "ustavljen." Ker Nemci sami priznajo, da je bila ena njih ladja potopljena, bo najbrže ena izmed gori omenjenih. Nemci trdijo v svojih poročilih glede te bitke, da so potopili tri transporte in najbrže tudi četrtega, torpedirali eno angleško Župan Lausche je izvoljen načelnikom odbora, ki zbira doneske za nakup bombnika gen. MacArthurju križarko in poškodovali z bombami eno nadaljno ladjo. Bitka se je vršila v nedeljo, ko so angleške in ruske ladje počasi nadaljevale pot proti Mur-mansku v viharnem morju. Tedaj jih je napadla skupina nemških ladij. Angleška križarka Trinidad je prva odprla ogenj in zadela nemški rušilec, na katerem je izbruhnil požar. Rušilec Eclipse je nato zadel nek nemški rušilec, toda prišla sta vmes dva druga nemška rušilca in Eclipse je moral prenehati streljati. Trinidad je začela nato preganjati dva nemška rušilca, ki sta ji pa v gosti megli ušla. V bitko so posegle tudi nemške podmornice, ki so bile na vrhu vode in tri so dobile težke poškodbe, in so se morda pogreznile. Clevelandski dnevnik Cleveland News je začel, kot znano, obsežno kampanjo,, da se zbere v Clevelandu toliko denarja v prostovoljnih doneskih, da se bo lahko ž njim kupilo en moderen bombnik in ga poslalo generalu Mac Arthur ju. Posamezniki in organizacije so se navdušeno odzvale. V par dneh je bila že na brana vsota nad $3,000. Načelnik tega odbora je župan Frank J. Lausche, tajnik je Richard Kroesen, poveljnik Ameriške legije v okraju Cuyahoga in blagajnik je pa Matthew J. Fleming, predsednik federalne rezervne banke v Clevelandu. Denar se bo vlagalo v vse banke, ki spadajo v federalni rezervni sistem v Clevelandu. In nobenega centa se ne bo dvignilo. dokler ne bo nabrana dovolj velika vsota, ki se jo bo odposlalo zakladniškemu uradu v Washington, ki bo za ta denar kupil bombnik. Vsak cent bo šel v ta namen in namen odbora je, da se ne porabi niti enega centa za kake druge stroške, najsi bo v kampanji ali za kaj drugega. Kanadčani bodo dobili ,Rusi pritiskajo z vso silo gazolin na porcije [ia Nemce na vsej fronti Ottawa. — Začenši v sredo 1. aprila bodo dobivali Kanadčani gazolin za svoje avtomobile na TRI MATERE IMAJO 19 SINOV V VOJNI Amarillo,.Texas.—Mrs. Bak- karte. Za majhne vrste avtov bo er, Mrs. Giles in Mrs. Gray bo- mera 300 galon na leto, za sred-do na 6. aprila, ko bo progla- nje vrste 340 galon in za velike šen armadni dan, posebno po- avte 380 galon na leto. Ameri-čaščene od vojaških oblasti, škim turistom, ki bodo prišli v raf Alexander priznava, da je v Prvi dve imata vsaka po šest si-1 Kanado za manj kot 48 ur, se bo težkem položaju, ker nima dovolj opore v letalih. Dalje poroča angleški poveljnik, da se domačini /v Burmi dvigajo proti Angležem in da pomagajo japonski armadi. Ko so v nekem boju ujeli 70 sovražnih vojakov, se je pokazalo, da so bili vsi domačini. jih nov v armadi, Mrs. Gray ima pa. sedem. V bolnišnici V St. Luke's bolnišnici se na haja John Doljak iz 1404 E. 45 St. Obiski še niso dovoljeni.. gv_ gtanislava ob 8:45 poro. Upamo, da se mu zdravje kmalu |A af,„ari„ Miss Flo- dovolilo 20 galon gazolina. Za daljše bivanje se jim bo dovolilo 100 galon. Poroka V soboto 18. aprila bo v cer povrne. Tudi za Cleveland pridejo bombe, pravi Landis t ___• _J._1J -r .. ___ . 1_L1________________________1 ft ftnn naoh Vi sn nri- polnočjo in poroča se, da si j^e komaj 75% onih, ki posedujejo avte kupilo nove licence in mor- . da 80% onih, ki lastujejo truke.l James M Landis, ravnatelj Oblasti si belijo glave, kaj je te- urada za civilno obrambo ki je umasti si um ju B , iz Washingtona v Cleve- mUVZ v . land, kjer je sinoči govoril v Važna seja mestnem avditoriju, je izjavil Podružnica št. 3 SMZ ima vi iroma posvarii Clevelandčane, četrtek zvečer ob 7:30 važno se- U nudi Cleveland zelo lepo pri- j0 v Slovenskem domu na da bo 0kusil sovražne zra- Ilolmes Ave. člani naj se udele- čne 'napa^e. že v polnem številu. Mr. Landis je pokazal na nem- xt j-, e strpnih* ie še ško oporišče zračne sile v Sta Nadškof Schrembs je se vangerjU( Norveška, odkoder je V1d7avnlHst ^n's bolni- Cleveland, kjer je središče vojne šnict, kjer se £ tSST ^ ^ * ^»^^etl "Prav možno j vedno zelo kritično. Prav možno je, da bo Cleveland bombardiran," je svaril Mr. Landis. "Bombniki lahko napravijo silno škodo jeklar nam in paroplovbi v reki Cuyahoga." Dalje je ravnatelj izjavil, da morajo državne in lokalne obla sti nositi breme civilne obrambe ter pristavil, da nima njegov urad nobene moči, da bi k temu prisilil države. Povedal je tudi, da civilna obramba v obrežnih mestih deluje brezhibno ter da so mesta notranjosti Amerike za štiri ali pet mesecev zadej za obrežnimi mesti v tem pogledu V mestnem avditoriju je bilo ka Anton Strgarja z Miss Flo renče Halter. Ženin je sin druži ne Mr. jn Mrs. Martin Strgar iz 3764 E. 77. St., nevesta je pa doma iz 6617 Gertrude Ave. So-sinoči nad 10,000 oseb, ki so pri-jrodniki in prijatelji so vabljeni šle poslušat načelnika urada za k poročni maši. Vse najboljše civilno obrambo, ki je poudarjal, mlademu paru v novem stanu, da mora civilno prebivalstvo noč McSweeney bo skoro gotovo in dan misliti na vojno in se pro- kandidat za governerja ti nji zavarovati s tem, da pri- John McSweeney, doma iz pravi obrambo proti napadom Wooster, O.,' bo skoro gotovo doma. demokratski kandidat za ohij- Mr. Landis je poudarjal, da soUkega governerja jeseni. Zdaj Cleveland, Akron, Lorain in To- je načelnik vladnega urada za ledo prav tako bojne fronte kot prodajo obrambnih bondov in so Bataan, Moresby in Darwin v znamk v Ohio. Kot se zatrjuje Avstraliji'. Kot moramo biti pri- iz dobro poučenih krogov, bo pravi j eni za obrambo na fronti, McSweeney v kratkem resigni-moramo biti pripravljeni za ral ter se začel pripravljati za obrambo doma, da nas sovra- kampanjo. Demokratski vodi. žnik ne najde nepripravljene. telji so večinom zanj. Moskva.—Ruska armada brez oddiha pritiska in razbija nemške postojanke vdolž vse fronte. Nemško vrhovno poveljstvo priznava, da so pritisnili Rusi novo silo v Ukrajini, pred Moskvo in na severu, toda trdijo, da so razbili rusko kolono tankov pri jezeru Ilmen. Ruska konjenica se je pogna. a na fronti severno zahodno od Moskve proti močnemu nemškemu izpadu ter prisilila na-cije k umiku. Iz Libije v severni Afriki se poroča, da se vrše radi slabega vremena samo spopadi med patruljami. o- _ ^jjj^M Iz raznih naselbin North Chicago. — Dne 25. marca, na svoj rojstni dan, je naglo za srčno hibo umrl Frank Mivšek, star 53 let in rojen v Zaplani pri Logatcu. Tu zapušča ženo, štiri sinove, hčer, dva vnuka in dve sestri, v starem kraju pa mater, brata in tri sestre. Calumet, Mich. — Dne 17. marca je tukaj umrl nadaljnji pionir te naselbine Stanislav Fink v starosti 78 let. Tukaj je živel čez 60 let in zapušča tri sinove, štiri hčere, 14 vnukov in vnukinj ter enega pravnuka. r r AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER JAMES DEBEVEC. Editor 6117 St. Clair Ave. Cleveland. Ohio. Published daily except Sundays and Holidays NAROČNINA: Za Ameriko in Kanado na leto $5.50. Za Cleveland. Do oošti. celo leto $7.00 Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.00. Za Cleveland, po pošti, pol leta $3.50 Za Cleveland, po raznašalcih: celo leto $5.50: pol leta $3.00 Za Evropo, celo leto $7.00 Posamezna številka 3c SUBSCRIPTION RATES: United States and Canada. $5.50 per year: Cleveland, by mail. $7.00 per year U. S. and Canada. $3.00 for 6 months: Cleveland, by mail, $3.50 for 6 months Cleveland and Euclid, by carrier $5.50 per year. $3.00 for 6 months European subscription. $7.00 per year. Single copies, 3c Entered as second-class matter January 5th, 1909. at the Post Office at Cleveland. Ohio, under the Act of March 3d. 1878. No. 76 Wed., April 1, 1942 Nobenega kompromisa z Nemčijo! Tisti, ki morda še vedno mislijo, da je Anglija povzročila to vojno, bodo mislili drugače, če se malo poglobijo v današnjo Evropo in začno študirati jasne namene nemškega diktatorja Hitlerja. Ni treba verjeti nobeni propagandi, ni treba poslušati svojega srca, ki morda čuti bolj s tem kot z onim, treba je samo misliti naravnost in brez predsodkov in vsak bo prišel do spoznanja, da je Hitler dvignil nemški narod z namenom, da zagospoduje vsem svetu. On v Evropi, Japonci na Daljnem vzhodu, a oba skupaj vsak od ene strani na ameriški kontinent! Hitler postopa prav sistematično in po dobro premišljenem načrtu. Evropo si je podjarmil vso, treba mu je premagati samo še Rusijo. Če pade Rusija, ni nobene pomoči več za Evropo, pa najbrže tudi nobene pomoči včt! za ostali svet. Ni treba biti človeku posebno podkovanem v vojaških zadevah, da ne bi videl, da je Hitlerjev cilj zdaj rusko olje v Kavkazu, v Perziji in Iraku. Istočasno ima pa namen, da bo prodiral proti Indiji, kamor se zaganja zdaj Japonska. Če bi se nemški in japonski sili posrečilo združiti svoje sile v Indiji, bo konec svobode polovici zemljske oble, konec evropske in sibirske Rusije, konec Avstralije in Nove Zelandije. A kaj potem? Potem bi preostajalo osišču samo še eno: angleško otočje in ameriški, kontinent, severni in južni. Ali se bo mogla ustavljati Anglija, ali se bo mogel ustav ljati ameriški kontinent? Če se ni mogla ustavljati vsa Ev ropa, če se ne bo mogla ustavljati vsa Azija, kako se bo malo angleško otočje, kako se bo ameriški kontinent s svojim od prtim obrežjem? Well, strašne bi bile žrtve! Zato je pa edino, kar morajo napraviti zavezniki zdaj to, da ustavijo Hitlerja v Evropi in sicer dokler je ruska armada še cela. Ne verjamemo, da bi bilo pametno čakati dru gega leta, da bi si napravili še več topov, še več tankov in letal. Mi še vedno trdimo, da se lahko odloči zmaga nad osi-ščem še letos. To se pravi, da vojne morda še ne bo konec, toda zmaga se pa lahko že odloči. Tako je treba stisniti Hitlerja in to pred prihodnjo zimo, da bo potem samo še vprašanje časa, kdaj bo vprašal za mir, ali kdaj bo vprašal za mir nemški narod, pa tudi če brez Hitlerja. Potem pa mir. toda brez kompromisa. Mir, ko se bo moralo osišče podati na celi črti brezpogojno, ali pod pogoji, ki jih bodo narekovali zavezniki. To ni nobena osveta, ni želja po maščevanju! To je samo previdnost za bodoče. Hitler zdaj sistematično ubija vse podjai mljene narode, zlasti pa slovanske. On hoče spraviti docela s sveta Čehe, Poljake in Jugoslovane in če bi.se mu posrečilo, tudi Ruse. Dela prav po satanskem načrtu, nekaj s silo, nekaj z diplomacijo. Kdor se mu vda na njegovo priliznjeno besedo in obljubo, se bo bridko kesal, ampak kesa-nje bo prepozno. / Ves demokratski svet, vse kar premoremo, vse kar moremo dati, vse kar moremo žrtvovati naj gre za poraz Hitlerja in njegovih banditov. Letos je še čas. drugo leto bo prepozno. Naj ne bo nobena žrtev prevelika v dosego tega. Ker če ne zmagamo, bomo dali vse, kar imamo in še svojo svobodo povrhu. Zato je pa boljše nekaj potrpeti zdaj, nekaj več žrtvovati danes, kot pa biti večni suženj diktatorjev. Prav tisti dan, ko so se vršile fašistične demonstracije proti Slovencem v Trstu, je sklical fašij v Pulju javni shod z namenom, da naščuje ljudi proti Jugoslovanom. Tudi tukaj so zanetili napad na "slovanski narodni klub," ali narodni dom, katerega so požgali do tal. Tudi tukaj so fašisti zatrjevali, kot v Trstu, da se je iz prostorov streljalo na narod. Tukaj je vodil demonstrante fašist Nilucaglia, kot v Trstu Francesco Giunta. Tisti večer je oborožena fašistična druhal udrla v hišo hrvaškega odvetnika Zuccona, razbila pohištvo in ga zmetalo skozi okna. Tam so ga znesli na kup in ga hoteli zažgati. Ko so sosedje posredovali, boječ se, da bodo v nevarnosti tudi njih hiše, so naložili pohištvo na truke in ga odpeljali. Dr. Zuccon si je z b&gom rešil življenje. Kmalu zatem je moral oditi iz Pulja, ker mu je policija povedala, da mu ne more jamčiti za njegovo življenje. Značilno glede dogodkov v Pulju je bilo to, da je policijski prosekutor dr. Steffe še tisto jutro obvestil civilnega komisarja in policijo, da se snuje napad na narodni dom. Toda komisar in policija sta mu zagotovila, da se ne bo nič takega zgodilo, ker bo policija pazila na red. Tisti dan so obiskali fašisti tudi hrvaško tiskarno v Pa-zinu, kjer so plenili in razbijali in da fašisti niso zažgali tudi tukaj narodnega doma, je bil vzrok samo ta, ker so bili nastanjeni takrat v njem italijanski častniki. Istočasno so fašisti v Reki oplenili vse slovanske trgovine in urade, tako hrvaško agrarno banko, zadružno banko, urad madžarsko-hrvaške paroplovne družbe, kavarno Pananof in Imperial ter mnogo drugih. Pet jugoslovanskih ladij, ki so bile takrat v pristanišču, so fašisti oplenili. Dva dni je trajalo to nasilje v Reki in končno je povelj- BESEDA IZ NARODA Pismo iz NewYorka Pred nekaj tedni mi je prišla v roke drobna knjižica, ki se ji pravi: Charges of Barborous Persecution of The Slovenes of Carinthia." Izšla je v Celju leta 1935. Spisal jo je prof. Em. Lilek. Torej knjiga o koroških Slovencih v angleškem jeziku! Pa tako dolgo je že na svetlem in v Celju je bila tiskana! Bila mi je popolnoma neznana, dokler mi ni takole na lepem v roke prišla. Razume se, da sem se brez odmora vsedel in prečital. Koroški plebiscit! Tista tako boleča,rana v vsakem slovenskem srcu! Kako so o ž i v a 1 i pred menoj tisti dogodki! Kako je knjižica v izbranih besedah pre-dcčila bralcu vse krivice, vse zahrbtne mahinacije Italijanov, Nemcev ... Pa celo Angležev in Amerikancev . . . Vsi ti nosijo krivdo za izgubljeni koroški plebiscit, zlasti pa Lah! Kako mi je plala kri v žilah, kako bi človek pomolil to knjigo pod nos vsem, ki so bili udeleženi na strašni krivici, narejeni takrat Sloveniji in celi Jugoslaviji! Kdor bo kdaj zinil, da Koroška ni in ne sme biti naša—kar to knjigo naj prečita in se mora v eni uri—spreobrniti . . . še mi je plala kri v žilah, še je bilo razburjeno moje slovensko srce, ko sem stikal za nadaljnjimi dokumenti o koroškem plebiscitu. Iztaknil sem debelo knjigo: "Plebišcits since the World War." Dva velika zvezka. Vsi mogoči plebisciti, ki so se vršili po končani svetovni vojni, do vseh podrobnosti opisani. In avtorica knjige je neka Sarah, ki velja pred vsem svetom za največjo avtoriteto za plebiscite. Ta knjiga je zlata jama za plebiscitno zgodovino in za plebiscitno tehniko, o tem ni dvoma. Kdor hoče kaj vedeli o plebiscitih, bo šel v to knjigo iskat, kar bi rad našel — ne v ono, ki je izšla v Celju leta 1935 . . . Nič ne pretiravam, če povem, da sem se lotil branja o koroškem plebiscitu v tej knjigi naravnost z neugnano poželjivost-jo. In ko sem nekaj časa bral, in ko sem bral še nekoliko več, je nehala plati kri v mojih žilah . . . Postajalo mi je bolj in bolj mrzlo okoli srca in proti koncu je bila kri v mojih žilah kakor zledenela in srce samo je bilo kakor živa "ice-baksa." . . . Nesrečna Sarah dokazuje in podpira z dokumenti, da se je koroški plebiscit vršil pravilno in prepričevalno Nemce hvali, da so kar zelo korektno nastopali, nasprotno so pa Slovenci, oziroma Jugoslovani, marsikaj zagrešili proti pravilnom za pravo izvedbo plebiscita . . . Najbolj me je pa zazeblo, ko ženska pravi nekako tako: Sploh pa ni šlo med Avstrijo in Jugoslavijo. . . . Beograd se je presneto malo zmenil za koroški plebiscit, poganjala se je za zmago samo Ljubljana . . . Da ta trditev ni ravno iz trte izvita, moramo seveda priznati. In ko to priznamo, ali nam ne piide nekaj žločnega v usta? Toda — ali nam kaže obrniti orcije — proti "južnim bratom"? Kdo drug bi se morda zadovoljil s tem. Jaz sem se počutil, kakor da sem bil pri dveh konferencah. Najprej s samimi Slovenci v Celju, ki smo naredili načrt in se med seboj krasno sporazumeli in Koroško — dobili nazaj (na papirju . . . ) Potem sem bil na svetovni konferenci v New Yorku (se mi je zdelo) in smo z velikim sve- tom razpravljali o Koroški. Po-smehovali so se nam in preden je bilo konec konference, smo Koroško ponovno (že tretjič ali četrtič) izgubili — (ne na papirju, ampak v resnici . . . ) Po tej vojski hočemo seveda Koroško (in Primorje) nazaj. Bojim se, da bo spet nekoč nekje zapisano — hoteli so jo v Ljubljani, Beograd se ni zmenil ... Ali se bo "Beograd" bolj gotovo zmenil za Koroško in druge kraje, če začnemo Slovenci v tehle časih obdolževati Srbe (no saj ni treba začeti, saj v tem so nekateri naši ljudje in listi že kar dovolj storili . . . ) in jim očitati sto in sto krivic vse od koroškega plebiscita nazaj in naprej ? Ali bomo koristili stvari, če izjavljamo v takih dokumentih, kot je Zapisnik JPO-SS, da hočemo delati samo za zedinjeno Slovenijo .. . Kaj se to pravi? Z drugo besedo—Ljubljana bo hotela to in to, Beograd pa ne. . . . In to pot celo zato Beograd ne bo hotel, ker že naprej izjavljamo, da nočemo in ne potrebujemo sodelovanja, ker hočemo delati SAMO za zedinjeno Slovenijo. Razumete, bratje? Sklicujete konferenco v Celje, odločili bodo pa namesto vas v New Yorku ! Kajpada, v podobi govorim. Vaše delo SAMO za zedinjeno Slovenijo bo pred svetom toliko vredno, kolikor je vredna Lile-kova knjiga spričo knjige one strašne Sare! Da bi bil leta 1920 VSAJ Beograd zainteresiran! Potem bi morda bili zainteresirani tudi odlučujoči Angleži in Amerikan-ci, tako nekako se da razbrati iz Sarine knjige . . . Potem bi bili morda vendar Slovenci dobili koroški plebiscit . . . Kar je veljalo takrat za koroški plebiscit, bo veljalo po tej vojni glede zedinjene Slovenije. ... če VSAJ vsa Jugoslavija ne bo delala za zedinjeno Slovenijo —naredite že danes križ čeznjo, Sarah vam to pove na dosti lep in razumljiv način, in verjemite, ženska ve, kaj govori. Naše delo že zdaj, delo za zedinjeno Slovenijo, je v tem, da se sporazumemo najprej s Srbi in Hrvati, kaj prav za prav splch hočemo. Če bomo brez tega snovali svoje načrte in tuhtali, kako bomo svoje zahteve po zedinjeni Sloveniji postavili pred široki svet, smo koroški plebiscit in Primorje in najbrž vso Slovenijo že danes — izgubili. Nardžič Važno za zadružne vrtnarje Centrala Ohio Farm Bureau nas je obvestila, da ves Fertilizer, ki smo ga dobili in je v teku dobave, da je to najfinejše kakovosti, prav svež in da radi tega močan in izredno dober za vsakojako vrtno rabo. Nadalje, da naj za vsak slučaj povemo vsem, ki se ga bodo poslužili naj ga dobro zamešajo z zemljo, dobro poškropijo, kajti drugače boste imeli rumeno travo, ali sežgano rastlinstvo, kajti dober gnoj je močan vedno in povsod. Eni to narede tako, da ga preje stopijo v vodi in potem kar lepo škrofijo namenjeni del vrta. Glavno je to, da je voda zraven v vseh ozirih! To velja za fertilizer, ki pride v 80-funtnih vrečah za splošno vrtno rabo in to velja za onega, ki pride v 50-funtnih vrečah, ki je v glavnem namenjen za rože, grmičevje in kake de-likatne stvari, ki rastejo na vrtu. Slednji je tako zvan "Plant Pep." to je, da da večjo moč in nik mesta, D'Annunzio, izdal ukaz, v katerem je pozval narod k redu ter mu istočasno obljubil, da bo počistil mesto vsega ne-italijanskega elementa. Držal je besedo in nekaj časa so bile aretacije in izgoni Jugoslovanov na dnevnem redu. oživlja rastline, v prvi vrsti cvetlice in podobno. še enkrat torej, voda mora biti zraven pri vsakem dobrem umetnem gnaju, bodisi to zadružnem ali drugačnem. In ne pozabite, da se ga dobi v vseh treh trgovinah Zadruge za eno tretjino ceneje kot kjerkoli drugod, to pa zato, ker je tukaj delavec organiziran in spravi dobiček v lastno mošnjo mesto da bi gradil profit za druge. Ves april je dober za gnojiti in vedno pazite da imate 4-12-4 formulo na umetnem gnoju kot je formula zvezne vlade. To imamo mi in ima vsakdo, ki" ima res dober umetni gnoj. Joseph A. Siskovich, tajnik. -o- Potrjujem resinco K ured. članku Ameriške Domovine. "Da se ne pozabi" o požigu slovenskega narodnega doma v Trstu leta 1920, naj dodam pripombo, da smo bili ameriški Slovenci kot potniki v staro domovino na licu mesta tega groznega dogodka drugo jutro po storjenem zločnu, kamor smo dospeli iz parnika. Ko smo dospeli v pristanišče, smo se dogovorili, da bomo ostali za par dni v Trstu med Slovenci, da si ogledamo njihove ustanove, med katerimi bo tudi dom. V ta namen smo naročili izvo-ščekom, da nas peljejo na določeno mesto. Ko So nas res privedli do mesta, kjer je stal poprej krasen dom, smo na naše razočaranje zagledali le kup razvalin, kjer so okrog še stali ognjegasci in na enem vogalu razvalin je še gorelo. Ni mogoče popisati, kako hitro se je naše veliko veselje, da smo dospeli do suhe zemlje in do kraja, kjer bomo lahko stanovali pri svojih rojakih, spremenilo v strah in v grozo. Nihče ni o tem slutil in vedel poprej, kar na enkrat pa nekaj tako groznega! Kaj je to? Zakaj se gre? Ko smo izvoščekom sporočili, tla želimo priti do Slovencev, so r,am pokazali drugo hišo v bližini, tam smo se za hip ustavili, toda, to ljudstvo je bilo vse prestrašeno, rekli so nam: "Molčite, no govorite slovenski. Bojimo se, da lahko izbruhne revolucija in da nas vse napadejo." To je bilo za nas potnike tako veliko presenečenje, da nam je pokvarilo vse veselje še za nadaljno potovanje. Sklenili smo, da zapustimo Trst kar najprej moremo. Okrog razvalin, kjer je poprej stal kra-san mislim 6 nadstropji dom, so bile na okrog daleč teh razvalin napeljane debele vrvi, da se niso mogli približati ljudje do pogo-lišča. Požig se je dogodil dan poprej. Pripovedovali so potem, da je bilo to narejeno tako na divjaški način, namreč da so dom zaprli in da so napadli z užigal-nimi sredstvi poslopje, kjer so ljudje živi zgoreli ali so pa skakali skozi okna, med katerimi so bili tudi Amerikanci. človek se mora čuditi, da je mogoče, da se poraja v srcih človeka, tako satansko sovraštvo, da se maščuje na tak zloben način, da zgubijo življenje še drugi ljudje, ki niso v nikaki zvezi s strankami ali političnimi razmerami. To je peklensko! če se prav spomnjam je obstajala naša potovalna družba iz sledečih oseb: Zmpnoj sta bila Mr. in Mrs. Frank Ivančič, Mr. John Škufca in soproga s sinkom. Mr. Ivančič je bil med nami, ki je vsaj deloma razumel jezik, da smo si znali pomagati v najnujnejših vprašanjih. žalostni spomini po 22 letih, v tem času se ni ničesar spremenilo, da bi se zavist in sovraštvo opustila, z časom se to še poslabšuje, kakor je razvidno iz poročil vojnega stanja, ki prihajajo iz teh krajev v Ameriko. Ko to premišljujemo, moramo res, iz vsega srca želeti ter storiti vse v namenu, da bi združene demokratične sile zmagale in potem pomagale po širnem svetu vpeljati "človekoljubje" v pravem in demokratičnem duhu. Oni tam, ki so podjarmljeni, si do tega pomagati ne morejo, edino nam tu je mogoče, da storimo kar moremo zanje s pomočjo naše ameriške vlade, ki nas k temu še navaja in želi, da v ta namen sodelujemo. Bog se usmili trpečega ljudstva. Anton Grdina. -o- Vera v vstajenje uniiiiiffliii* de J verji al'pa« IIIIIHUII«* Iz Menišije so hodili pwj* ko kot iz drugih krajev t^J kit Bliža se praznik, katerega vse človeštvo, brez razlike vere ali prepričanja, pozdravlja kot največji in najlepši dan v letu. Po zakonih vere in narave je to dan velike nedelje . . . dan prebujenja spomladi . . . dan v katerega mora vsak človek imeti vero, ako hoče živeti. Ako ne verujemo, da bo po dolgi zimi in slabem vremenu, zopet posijalo spomladansko solnce in če ne verujemo, da bomo zopet vstali, kadar nas je kruta usoda vrgla na tla, potem smo zgrešili življenski cilj in naše življenje je brezpomembno. Vero kot je gori omenjena rabimo, da bomo verovali v vstajenje slovenskega naroda. Slovenski narod v domovini ima dolgo zimo, ki se vleče že leto dni in nekateri so že obupali, češ, saj za nas ne bo nikdar več pomladi; vlegli so se in umrli. Za ljudi, kateri ne verujejo v pomlad, je smrt edina rešitev. In prav je da umrje jo, da s svojo boleznijo ne okužijo tudi ostali del našega naroda, kateri je trdno prepričan, da je pomlad blizu in da bo prišla kot cvetoča nevesta, ter dvignila slovenski narod, kateri leži danes strt na tleh. žalostno je, da imamo tudi tukaj med ameriškimi Slovenci dosti takih živih mrličev, kateri so videli veliki petek slovenskega naroda in sedaj ne verujejo, da za velikim petkom vedno pride tudi velika nedelja, ali dan vstajenja. Vsem tem malo-vernežem naj bo povedano, da vstal bo slovenski narod in njegovo vstajenje bo toliko bolj veselo in veličastno za tiste, kateri so prepričani, da ta dan mora priti. Za vse tiste pa, kateri sedaj stojijo pri strani in podirajo to kar z velikim trudom gradijo drugi, bo pa o dan sramote, ker videli bodo, da kljub svojim sebičnim namenom niso dosegli, 'da bi razdvojili ameriške Slovence, kateri se trudijo, da bi pomagali rojakom v domovini proslaviti na čim lepši način veliko noč, oziroma prihod težko pričakovane spomladi. Pomožna akcija za rojake v domovini ima veliko zaprek in predbacivanj in to posebno od ljudi, kateri do sedaj niso še ničesar storili ali darovali v to svrho. Takim ljudem bi jaz rekel, "Why don't you mind your own business?! Ako si prepričan, da ni potreba ničesar storiti in da nočeš nič darovati, pusti druge v miru, da storijo svojo dolžnost kot zavedni Slovenci. Če ti je bil denar malik, katerega si častil vse življenje, gotovo da ne boš pomagal, ker ne čutiš z ijudmi, kateri trpijo. Zatoraj pusti ljudi, kateri sočustvujejo z bratom, ki je v potrebi, ker ti ijudje imajo življenski cilj, katerega ti sploh ne moreš razumeti. Ne draujem, ker se ne pomaga Usedaj. Ne darujem, ker ne zaupam ljudem, ki to stvar vodijo. Ne darujem, ker imam svoje sorodnike tam in bom pomagal, kadar se bo dalo. Ne darujem zato, ker se že sedaj nabira. Zakaj bi se ne pričelo nabirati šele, kadar bi bilo vojne konec?" To so glavni vzroki, katere vam navedejo ljudje, kateri nočejo darovati. Zakaj se ne pošlje denar sedaj tja, je več vzrokov. Prvi je ta: kedo nam more garantirati, da bodo v resnici denar dobili ljudje, kateri so v potrebi? Koliko Slovencev je še tam, posebno še v krajih, katere je zasedla Nemčija? Ali ni mogoče, da ljudje, kateri so še tam, (Dalje na 3 strani) f Ko "< ko. in, otrp ive "J "Z "K Yum \ h l Zvedi «bi "Ti navado, da so se martralivse . ki ]e letje po senožetih za 35 kw, jev na dan (pa tobak in Winn, in ko je delo na polju neha 1 se pa odpravili v hrvaške i ge šume, kjer so s plen*8 mahali p0 vitkih saj hrastih vse do pomladi- itelt0] so od zore do mraka, jedli tfl;] "Tj; na Hrvaško, v Slavonijo m mograško, pa tudi v bližnje je, na štajersko in Koroško.* kli smo jim "hrvatarji,"lfl'. bili kaj ponosni nato ime. » ■ to značilo, da je človek, ki dal v bratovščino ali obc*'| "hrvatarjev," trden ko s* klo, pa obenem dober tesač. i Ni bil vsak sposoben zat°>' pretrpeti in prestati so dosti. Imeli so namreč to* na dan in sicer so imeli koruzne žgance, opoldne zne žgance, zvečer Pa žgance. Od jeseni do P°® ( petek in svetek in nedeljo P- U- ^ta; Kuhal jim je "kec, fant, ki se je s tem uv 1 m 1 »•' le Spal''; vno tesarsko unijo, lesenih kolibah, ki so si ^ rali postaviti sami. Nas1' i n libe je bil "furnez" v P00 prtega ognjišča. Kadar J«. ugasiT» K >or Cilj! Jlelj pjinij Wp 1 10 v flJal na 3tol« vis irvat^ "Štor či ogenj v hudi zimi marsikomu primrznili steni. Pa kaj je bilo to br. ^ -Ko so odhajali so P^* prišli domov so peli- ,/ L pomlad, ko se je zasliWJL l d Cerknice vriskanje in p « 0,1 'JSt( . "jjj r );i To mislite vi, ki nič ne ^ pa vemo, kako je b)l0 ■ pw vasi so se vozili skuP^ . ternicah (kot mi, ki j^'1- " aprila na štelengo) • ^ speli do vaSi, je i pognati konje, da Je letelo, hrvatarji so Pa P "—iii1 skali, pa roke v žep 'ti kjer so bilp polne Pes goldinarjev. . $ Ko so se vozili m ^ čih hiš, so pač dobi'0 (lfll kuka za oknom skrit3 se niso niti ozrli. Ne Z k k (S & "»i at m x A ks mrzlo srce do svoje ali Mice, ali Polone- - -so' . f I s A ljudje, ki se igrajo ^ - smr ffltX '•ti« že bila, ampak ker s 1 K kazati. d^^rvat^l^e % k hrasti in debelimi ^ z navadnim topo*"130 ^ Torej voznik je .lička," da sta se ganjala v komate m / čno obstal pred va^. V tem so jih je dotek -so šo poznali vsak s * ta in ga vlekli za^ je kaj prinesel. $ Bom že potem dal, J ^rJ1 den odgovor, ker ^ takimi malenkostmi ^ j rejo ukvarjati ob nostih. fl! ^ Potem pa v goet'1^ ij teklo od mize tisti je po pomoti, ali P® j( takrat prišel v gost1 ' pil, kolikdr je motfe1' \ _ Potem so stopile ^ fh^ domače diplomats^/ j ^ ^ Pa za danes imate^M pa še jutri kaj P°v h «t .C; J v... V1 i'- s s K'1 , i v %i v Oh \ Illlll« 00 >rav ^ v in nje ško." "ki SATAN IN 1SKARI0I Po nemikem Inirnlki K. Bbji koGa Pfimeva — ? Ne bo tež-Planila bova, ga zgrabila otrVzela s seboj. Yume bodo Pnili od strahu in preden se Tfejo. sva že daleč." JNe bilo bi težko, da! Pane »Hleva." "Zakaj ne?" "M ,-smeva se še pokazati. • enbl naju sicer ne našli, pa 0 ni bi prišli in Yume bi SVKdali' kaj 86 ^ Zg0dil0' ' h' k- da Sm° bliZU' Previ" vj1 zaseda na Plošča-' nam ne uspela." «leK-i° je seveda res. Pa .lepo ,,pbll°. če bi ga prijela —!" rav kmalu ga bova imela! '%a°U Že Ve' kje in kak0- 111 -ne bova imela samo VERA V VSTAJENJE ;ijef občesr satt' >sač. 0 to$ li vse? k#' in ie\aW ce in4 enkr rekah li. ^ Hitri >li & dne t P join1 , .eljof1' S1 ,le opomogel med "Aprili pogov°rom. Judita mu kaj se je zgo-siji^Hala - ' odkar je ušel. Za a ^ " pod0' ir lig*51 li •rj)Ionearhpak tudi nje^ove Mo" Saj razume moj brat, „T."ni prišel sam?" in, T si seveda lahko ■ MiTt° tako se J'e zgodilo, tjrišij Wlnnetou napovedal. So tod mimo, videli ogenj da mi- lj!" lasi' *ona;Je nad nami in govori-Ui0l.pS takimi izrazi, da jih ponoviti. viSe]° Je poslušal in oči so Ho iG v na njenih ustnicah. 2z°bm"-Čala Je deja1' škrta_ Storila , pii -ti kar si mogla! Ni- Sev4liudt°?tam- Ti loP°viso ■* >' J > ki je z njimi treba "^gače šalo „ pf i: vrt k°v ; za' ;lavii e f] le * sPr « sla*11 Bt»i n, j U l Spet ljudmi .—i" računati ko z je zamislil. njf°fešeno smo Posto" če1' tricin • imi> moj oče namreč, |nZ' sicer bi lahko danes lo „ ez skrbi uživali og- e Že"' teži" 5»' A«* vas L era ie >'Cožcnie- Ker jim s v Tuniziji, kakor brata, se ne bo pomišljal, da ne bi dvignil noža ali puške tudi zoper lastnega sina. Iz istih razlogov —." "Za božjo voljo —!" je kri-knila. "Bi bilo res mogoče—?" "Prav nič ne dvomim. Ubil bi me, mi vzel denar pa kam izginil brez sledu. Pravim, nisem varen pred njim! In zato sem potoval s teboj, ne pa z njim. Ločili smo se v New Orleansd. Zato v pue-blu ni smel zvedeti kam je skril denar. Niti za eno samo uro bi ne mogel mirno spati, če bi živel z njim skupaj. Ukradel bi mi denar. In če bi drugače ne mogel priti do njega, bi umoril lastnega sina —. Osvobodil ga bom takole mimogrede, če dobim, lopove v pest, pa se ločil od njega. Dobil bo toliko, da bo lahko živel ne sme pa najti prilike, da bi mi vzel'denar. Dovolj o tem! Poglavitno je, da vem, kje so naši nasprotniki. Pri Beli peči —. Kako dobro, da smo vzeli pevko in odvetnika s seboj na pot!" "Kako pevko —? Kakega odvetnika —t" "Se vprašaš—? Ah, da—! Saj še ne veš! se iim» »e^ »fi up bon10 M e li 'aP ft žep1" j: icsti5' m: Misli si, Murphy je prišel za nami!" "Tisti —? Je znorel —?" "Najbrž. Sicer bi ne bil prišel na divji zapad." "In pevka —V' "V Albuquerqui jo je našel in vzel s seboj. Sestra je tistega človeka, ki pravi, da je edini dedič." "In z odvetnikom je šla —? Kje pa si ju našel?" "Pri Mogollonih." "Kako pa sta prišla k Mogol-lonom?" "Nista utegnila dočakati, da bi jima njuni prijatelji prine-p sli milijone, naproti sta jim da K* ie$6ce . Se jih iznebila. Šti- "In spotoma so ju ujeli?" Ang|e^e iežal Apač bolan "Da. V kočiji sta potovala, fcaltai m' vedeli smo za 1 napadli so kočijo in ju s kočijo Iv niSlno šli na Angle- j Vred zavlekli k Beli peči. Malo '^f'^bili miA«,,m°rali pozneje vse šla." \t > ~ ua inii&i^ "e bii t t&m Noben Pes 'ida s am zalajal za njimi, rajši ostali v New Cisto drugače bi fc r°rali lotiti stvari iviti n Apač W ® Poti, Km it» hi I Jed» no'1 ča je bilo treba («'eža Pa bi bil mir —. V, J1 se nam ne bilo treba kako lahko bi ju bi- Sl.až V stran —• Laže-^zttf tukaJ v divjini- % j.al ,eni> če izgine v vele-S1?* tuj človek -. In takih Prilik - Mi^ Se niaščuje, da smo %ži, at neprevidni —." >V ga je. ■Vjene govori tako —! jk' K^rav za Prav izsub-r> e iu ' čisto nič!" Sema ne' vsaj tisti de" \ tf ^a dal očetu —." 1Vebtl ni izgubljen! Pri-ki boš spet imel de-ga vzeli očetu! In moraš rešiti 1" C*0 , s? s - \> Šc1 eP1, J 11 f s s* rok»V mt ligi w ta* ;iin°; ill ■ y um"'1 rel- J (Nadaljevanje z 2 strani) so navadni nemškutarji, kateri so z odprtimi rokami čakali prihod Hitlerja, da so mu lahko izdali vse zavedne Slovence, katere je potem izgnal in pobil? Mogoče želite, da bi pomagali tem izdajicam slovenskega naroda? Pošlje naj se denar tja. Saj se bodo podpisali. Jaz verjamem, da denar prejme človek, na katerega ga pošljete, in da se podpiše. Verjamem pa tudi, da drugi dan pridejo Nemci, ali Italijani in da jim mora človek, kateri je prejel denar, vsega izročiti, če se to zgodi, potem mi z našim denarjem podpiramo zaklete sovražnike našega naroda. Glede izgovora, da se ne ve kako bo denar upravljan, samo toliko : Ali niste zavarovani pri Jed-noti ali Zvezi za tisoč dolarjev ali več? Kedo upravlja te vaše tisočake, ako ne ljudje, kateri vodijo tudi to pomožno akcijo? Na eni strani zaupate tisoč dolarjev in na drugi strani ste pa v dvomu za en dolar, katerega bi mogoče darovali. Vseh glavnih odbornikov podpornih organizacij je približno 160. Ali more kedo trditi, da pri nadzorovanju toliko ljudi ne bo pošteno vodstvo? Kedor trdi to, je navaden lažnik. Nadzoruje denar državni department in računi so pregledani in potrjeni po računskih izvedencih. Ako imam jaz sorodnike tam in jim bom pomagal je lepa stvar. Toda kedo bo pa pomagal ljudem, kateri nimajo nikogar tukaj? Kdor bo pričel pobirati šele po vojni, bo zvo- Ija geslo, kedor hitro da, dvakrat ulicah ištvilne konjske fige. da. Ako imate vero v vstajenje slovenskega naroda, pomagali boste in darovali takoj, da ne bo prepozno. Benečani si tega niso mogli razložiti in nastala so najrazličnejša ugibanja, od kod in po kateri poti je mogel priti skriv- Prvi april Pogovor o aprilskih šalah je brez dvoma prijeten. Naj mi bo dovoljeno na kratko opisati nekoliko posrečenih, a manj znanih potegavščin. Od kod je nastal običaj "pošiljanja v april," ni točno ugotovljeno. Nekateri pravijo, da ima svoj izvor v pomladnih veselih praznikih starih Rimljanov; drugi hočejo videti v njem simbol nestalnega aprilskega vremena, ki človeka tako rado potegne; zopet drugi pravijo, da je ta običaj odmev srednjeveških pasi jonskih iger, v prvi vrsti brezplodnega pošiljanja Kristusa od Herodeža do Pilata. Ogromna večina aprilskih šal je namreč v tem, da se žrtve pošiljajo po nepotrebnih in nesmiselnih opravkih. Ker pa so aprilske šale v časteh po vsej Evropi, tudi v deželah, kjer ni bilo Rimljanov ali pasijonskih iger, bo najbr-že res, da imajo te šale svoj izvor v veselju nad porajajočo se pomladjo in pa v zelo človeškem veselju nad škodo ljubega bližnjega. Klasično torišče aprilskih šal so romanske dežele. Pripisati je to treba deloma milemu podnebju, deloma temperamentu ljudstva. Seveda so neokus- nosti pri teh šalah neizbežne, nil po toči, ker ako ne bo pomoč toda vedno in vedno se pojavijo takoj tam, ko bodo izgnani lju-jtudi duhovite potegavščine, ki dje prišli nazaj, bodo umrli gla-; včasih zajamejo cela mesta in du in mraza in vaša pomoč bo: pokrajine in pri katerih hudo-prišla veliko prepozno. Denar je' mušneži mnogpkrat ne štedijo sedaj investiran v United De-; s precejšnjimi stroški, fense Bonds, torej pomaga Ame-j Nekega pilvega aprila z j liriki premagati zakletega sovra- traj so v Benetkah opazili na lo, da je potegnjeno, in dvignil žnika Slovencev. Tudi tukaj ve- trgu Sv. Marka in po mnogih1 se je nezaslišan vihar, gledali Anton Krapenc. nostni konj v Benetke. Našli so i__i se celo ljudje, ki so konja vi- deli, kako je divje drvel po ulicah. Tudi časniki so se bavili s tem. — Končno je prišlo na dan, da sta se dva šaljivca nalašč pripeljala iz Milana in prinesla s seboj v •velikih kov-čegih cele tovore konjskih fig, katere sta ponoči raztresala po beneškem tlaku. Ko je nekega leta pred vojno padel prvi april na nedeljo, so se v Veroni pojavili ogromni oglasi, ki so vabili občinstvo na veliko dobrodelno dopoldansko predstavo v največjem gledališču mesta. Na sporedu je bila edina točka: Balli svedesi. (Švedski plesi.) Ker je bila vstopnina zelo nizka, je občinstvo ob določeni uri napolnilo gledališče. Nastopil je najprej eleganten mladenič, ki je začel v zmedenih, nesmiselnih stavkih na dolgo in široko kloba-sariti, dokler ni občinstvo postalo nestrpno. Prišel je drug mladenič, ki je občinstvo pomiril, češ, da se bo ples takoj pričel. Kmalu se je zaslišala za odrom tiha, prijetna godba in prikazal se je tretji mladenič s škatljico vžigalic v roki . . . Pripomniti je treba, da v Italiji imenujejo lesene, takozvane švedske vžigalice kratkomalo: Svedisi (Švedi). Mladenič je ob spremljeva-nju godbe začel prižigati vžigalice in jih metati v elegantnih lokih na vse strani. Pri tem je dejal: "Ecco gli Svedesi che balla-no, ecco i balli svedesi. (Evo Švedov, ki plešejo, evo Vam švedskih plesov.) Občinstvo je na mah spozna- mar za nje- ne toliko-Saj veš- «Sdi v, tebe! In za denar k/5orjjJe Prav povedano! v}'li jjj? z njim, kar hočejo, V^ila • S M Je. r da sem varen se t'a . se ,v> i 9ke ■■ >v ■ V> nfc ga ne> Pa varen, Vj Da pred njim" Aj ^ti more __i» . ■ Vse! Ni mi sicer da sta Shatter-\\ ^netou umorila bra- '0, o Hrryja, — pa dobro je Ubil!" V pa,j®hla8tnila- Zabodel ga je k , 111 dobil denar. ' Ifi umori da lastnega prej, nego sem sam prispel." "In kaj bodo počeli z njima _?" "Za tisto bom že jaz poskrbel. Na vzhod se vsekakor ne povrneta več. In pravim, kaka sreča, da so ju vzeli Mogolloni s seboj! Ce prispejo tisti lopovi, bi ju še osvobodili —. Izprva je poglavar ni maral vzeti s seboj na bojni pohod k —." "Na bojni pohod —?" "Da. Mogolloni so na potu zoper Ni j ore. Starci, ženske in otroci so seveda ostali v taboru. Tudi pevka in odvetnik bi naj bila ostala pri njih, pa sem poglavarju tako dolgo prigovarjal, da je le vzel s seboj. Prenevarno se mi je zdelo, da bi ostala v taboru. Z vozom sta prišla, kakor sem že rekel, in v tisti voz so ju naložili." "Ni mogoče — ? Na bojni pohod so vzeli s seboj žeAsko in odvetnika —!" "Trdo je šlo, pa nazadnje se je Močni veter, poglavar Mo-golIonov, le vdal. Mož je bil vobče dober prijatelj tvojega rajnega rdečkarja, se zdi. Zelo prijazno me je dprejel, ko sem mu povedal, kdo me pošilja. Prav za prav mi ni čisto všeč, zdi se mi, da je pošten človek, in le s težavo sem ga pridobil za sebe. Win-netoua in Old Shatterhanda sem mu moral naslikati kot sovražnika rodu. Le nerad mi je verjel." "Pa nazadnje ti je le?" "Da. Seveda je bilo treba vse zgovornosti in bistroumnosti, da sem ga pregovoril. Vrag vedi, ampak tista lopova celo sovražni rdečkarji spoštujejo—. \Dalje prihniinjici --o- Alaska ima 72,000 prebivalcev in od teh je polovico belih naseljencev. šče se je tresla. Vsi trije "prireditelji" so se zbrali na odru in dajali znake, da hočejo govoriti. Ko je po dolgem besnenju vihar vendar utihnil, se je oglasil kolovodja: ' "Gospoda, gre za dobrodelen namen. Nam ni bilo žal velikih stroškov za reklamo, za godbo in najemnino gledališča. Ako je komu izmed vas žal malenkostne vstopnine, naj se zglasi pri blagajni, kjer jo dobi povrnjeno." Te besede so imele toliko uspeha, da se je občinstvo takoj razdelilo v dva tabora in da je ploskanje prevladovalo nad žvižganjem. Ko pa se je prikazal še ravnatelj gledališča in izjavil, da spričo uspele šale pokloni prejeto najemnino dobrodelni ustanovi, se je prvotno ogorčenje spremenilo v splošne, burne ovacije. Isti dan je nekaj hudomušnih Tržačanov njavilo v okviru nekega zabavnega krožka predstavo: II bagno di Virginia (kopel j Virginije). Z mnogo obetajočimi stavki je bilo povedano, da se bo Virginija kopala na odprtem odru. — Prizor se je odigral na podoben način kakor v Veroni; zmedeno klo-basarenje, nestrpnost občinstva, dokler niso prinesli na oder velike kadi vode. Tedaj je prireditelj vzel iz žepa dolgo cigaro — vržinko (italijansko: Virginia) in jo na rahlo položil v vodo: "Ecco la Virginia che fa il bagno" (Evo Virginije, ki se kopa). Ker so bili Tržačani v blagoslovljenih predvojnih letih dostopni vsaki šali, so bili prireditelji nagrajeni z obilnim sme. hom. ,Med najhujše aprilske potegavščine spada podvig francoskega časnikarja Paula Biraul-ta, znan pod imenom "spome. nik Simona Hegesippe-a." Bi-rault je sklenil, da si za 1. april privošči parlamentarce-levičar. je, s katerimi se je bil zaplel v hud spor. Razposlal je na vse levičarsko usmerjene poslance slik v časopisih, nekaj pošiljk po tičje mleko ali medvedji puh — in naš aprilski spored je končan. Vendar pa se tudi pri nas včasih najde kak šaljivec večjega formata. Pred leti je nekdo razglasil po časopisju, da bo dne 1. aprila v nekem podeželskem kraju na Goriškem ku. poval v določeni gostilni stare čevlje za neko novo, posebno predelovanje v industriji. Cim starejši bodo čevlji, tem višja cena se bo nudila. Uspeh je bil neverjeten. Izredno veliko število lahkover-nežev je od blizu in daleč prihitelo v gostilno z debelini tovori starih čevljev. .Gostilničar, ki se je v začetku upravičeno prestrašil, si je ob koncu zadovoljno mel roke. Kajti mnogo se je ta dan zabavljalo v njegovi gostilni, ampak tudi mnogo smejalo in pilo. Pred gostilno pa je ostal visok kup starih čevljev, ki so zijali na vse strani, kakor da bi se režali. Kako bo letos? Časi niso taki, da bi se nam hotelo aprilskih potegavščin. Mogoče je tedaj dobro, če se malo spomnimo na nekdanje šale in na čase, v katerih so zorele. (M. L.) -o- "Roast beef" ni tipična ameriška jed. Angleži so poznali te vrste jed že zdavnaj prej, kot so prvi naseljenci stopili na ameriško zemljo. * * * Štatistikarji pravijo, da je bilo v letu 1939 izgotovljenih 1,252,029 bicikljev ali dvakrat toliko kot v letu 1935, ko so jih izgotovili samo 656,828. -o- MALI OGLASI Pozor, čebelarji, Naprodaj imam nekaj panjev izvrstnih čebel, prav po nizki ceni. Kogar veseli čebelarstvo, ima zdaj lepo priliko. Pišite ali se zglasite pri Anton Barbiču, 7810 Rosewood Ave., in senatorje v Parizu okrožni-'Cleveland, O. (76) co, katera je poudarjala, da se: bliža 150. obletnica Hegesippe-j Naprodaj jevega rojstva in da bo sedaj j kurilna naprava na vročo vodo; ta zaslužni mož končno vendar. sedem radiatorjev, nova peč in dobil svoj spomenik. V okrožni. cevi. Vprašajte na 992 E. 64. ci je "Prireditveni odbor" vabil vse politike, da bi ob slovesnem 8499. odkritju spomenika nastopili s primernim govorom. Na čelu St., ali pokličite HEnderson (76) Službo dobi okrožnice je bilo tiskano geslo:! slovensko ali hrvaško dekle za "Les tenebres s'evanouissent! delo v kuhinji v restavrantu. quand le soleil se leve." Tema izgine, ko vzide sonce.) • Omenjeni Hegesippe pa nikoli ni živel, prav tako tudi Vprašajte v Šornovem restavrantu, 6034 St. Clair Ave. (77) Zelo lepa prilika Naprodaj je gostilna in re- "Prireditvenega odbora" ni ni- stavracija, ki ima licenco D-5. koli bilo, še manj seveda spo menik, ki naj bi se odkril. Toda poslanci in senatorji sploh niso poizvedovali o "velikem demokratu," temveč so se čutili Ima vso najmodernejšo opremo. Nahaja se na najbolj prometnem vogalu na St. Clair Ave. v sredini slovenske nasel-jbine. Cena je jako ugodna. Ne počaščene, da lahko nastopijo | zamudite te prilike, ki se vam kot govorniki, ter so gladko in j nudj_ Lastnik mora prodati, Tornado, ki je pred nedavnim pustošil po šestih državah srednjega zapcula, je zapustil kaj žalostno sliko za seboj. Nad sto oseb je bilo ubitih in ranjenih pa krog 700. Gornja slika -je bila posneta v Peoria, III, kjer j e vihar porušil veliko število domov in drugih poslopij. v velikem številu priglasili svoj ker sta sama s ženo. Naslov izveste v uradu tega lista. (x) šivilja dobi delo Delo dobi ženska, ki ima izkušnje v šivanju moške obleke. Vprašajte na 6905 Superior Ave. (x> Pomagajte Ameriki, kupujte THE CALL TO THE COLORS IS A CALL FOR'DOLLARS! Moi nariški tajnik Frank Knox si je ogledal posadko v t^eiv Yorku, da prouči obrambo tamošnjega obrežja. Ogledal si je tudi zg oreli parnik Normandie, na katerem sedaj vrše popravila. Gornja slika nam ga kaže pri ogledu obrežne straže. Ob tej priliki je tudi obljubil povečanje obrežne straže in pomnožitev stražnik čolnov ob Atlantiku. pristanek. Ko je nato stvar postala javna, se je ves Pariz smejal. Simon Hegesippe je postal legendarna oseba, a gori označeno geslo še danes velja kot simbol parlamentarnega frazerstva, ki rabi visoko doneče besede in v bistvu ničesar ne pove. Leta 1937. je bila vprizorje- , , . „„„m1edt . , ,., , obrambne bonde m znamke, na v Genovi nekoliko neokusna šala, ki pa je doživela nepriča- j kovano simpatičen zaključek:! Dne 1. aprila so se otrokom j pred šolami delili letaki, ki soi naznanjali, da bo v nekem ki-, nematografu ob dveh popoldne; brezplačna predstava za otroke. Lahko si vsakdo misli, ka-j ko je lastnik kinematografa de-; belo gledal ob velikanskem na-' valu otrok. Pokazali so mu le- j tak in takoj je razumel, da gre za potegavščino. Slučajno pa' mu je bila žena isti dan zjutraj j rodila krepkega sinčka, mož je; to naznanil* zbranim otrokom,! jim odprl vrata ter jih razvese-j lil z dolgo, pestro, brezplačno; predstavo. In mi Slovenci? Mi smo bolj j skromni. Nekaj skombinarnih' Dig deep. Strike bard. Our boys need the planes, ships, and guns which your money will help to buy. Go to your bank, post office, or savings and loan association. Tell them you want to buy Defense Bonds regularly, starting now. _ - _ * * t i RDEČA KOKARDA ROMAN IZ VELIKE REVOLUCIJE * > i t + t _ * «inji »{i »j* 'i1 'l1 'l1'!"'!'^ 't14' 'l1 fl"W"l'4"l"l,'l<4ii("ti'li ^ 'l1 't* 'I1 'I1 ^'i11!' 'I1 'l1 'j* 'fa 'jfr »j,« 'l' »ji 'l"}"}" STANLEY WEYMAN Glad jih je bil prignal do skrajnosti, volitve so jim bile odprle oči. Nisem se upal misliti na posledice in strah me je obhajal, da sem imel še preveč prav, ko sem opozarjal Saint-Alaisa na bližajočo se nevarnost. Miljo dalje, v gozdih, ki se širijo okoli Cahorsa, sem izgubil te pojave izpred oči, a le za malo časa. Kmalu so se vrnili v drugi obliki. Prvi pogled na mesto, ki ga ovija Lot s svojimi srebrnimi valovi, na obzidja in stolpe, ki se tako slikovito dvigajo ob znožju strmega hriba, je kakor ustvarjen v pašo očem; cahorški most, ki mu ni primere, katedrala, oglodana po zobu stoletij, in prekrasni grad, vse to mora navdati gledalca z občudovanjem. A tisti dan kakor da nisem imel oči za ta čuda. Ko sem prišel na trg, sem videl, da prodajajo žito pod zaščito vojni-kov z nasajenimi bajoneti; in sestradani obrazi čakajoče množice, ki je obrobljala vso tisto stran trga, umazana in razcapana obleka teh ljudi, njih mračni pogledi in mrki glasovi, ki so tako čudno nasprotovali lepemu poletnemu solncu, mi niso dali paziti na druge stvari. Če nisem pazil, sem vendarle opažal. Videl sem neverjetno brezčunost, s katero so gledali ta prizor tisti, ki so jih bili posli, radovednost ali pa tudi samo navada privabili v Cahors. Gostilne so bile polne pokrajinskega plemstva, ki se je zbiralo na svojo skupščino. Plemiči so gledali skozi okna kakor v gledališču in kramljali brezskrbno kakor doma v svojih gradovih. Na ploščadi pred katedralo so se v skupinah izpre-hajali svečeniki in dame ter se kedaj pa kedaj malomarno ozirali na to, kar se je godilo pred njihovimi očmi; videti je bilo, da večini njih ničesar ne ve, ali pa, da se za nič ne zanima. Pozneje sem slišal, da smo imeli takrat v Franciji dva svetova, ki nista bila manj oddaljena drug od drugega kakor nebesa in pekel; in to, kar sem videl tisto popoldne, mi dokazuje, da je bilo res tako. Na trgu so kupci oblegali prodajalno, v kateri so razpe-čavali brošure in časopise; ostale prodajalne v sosediščini so bile zaprte, ker so se lastniki bali neredov. Nekaj v stran od množice sem zagledal Gargou^ fa, Saint-Alaisevega oskrbnika. Razgovarjal se je z nekim va-ščanom; ko sem šel mimo njiju, sem ga slišal, kako mu je zabrusil: "Nu kako, ali ti daje tvoja narodna skupščina jesti?" "Doslej še ne," je odvrnil ubogi bedak; "pravijo pa, da bo kmalu vsem ustregla." "Ona? Še kaj!" se je surovo zagrohotal oskrbnik. "Menda ne misliš, da te bo redila?" "O, pač, gospod, to je gotova stvar," je rekel seljak. "Sicer smo pa vsi enih misli." A tisti mah me je Gargouf zagledal; pozdravil me je in utihnil. Kmalu nato sem opazil enega svojih ljudi, kovača Bu-tona, ki je stal sredi gruče ne-zadovoljnežev. Klavrno me je pogledal, videč, da sem ga zasačil; ustavil sem se pri njem, oštel ga in pazil nanj, da je res odšel svojo pot. Kadar sem bil v mestu, sem se običajno ustavil pri "Treh kraljih"; zakaj Doury, lastnik gostilne, je dajal plemičem ob osmih posebno večerjo, za katero se je bilo treba praznično obleči in napudrati. Saint-Alaiški so imeli v Ca-horsu svoj lastni dvorec in so baš tisti večer sprejemali, kakor me je bil opozoril markiz. In res se je po večerji večinoma omizja našla pri njih. Jaz sem prišel bolj pozno, ker sem se hotel ogniti vsakega zasebne, ga razgovora z markizom. Ob mojem prihodu so bile sobane že polne in živo razsvetljene; po stopnicah je stalo polno slug in skozi okna so se čuli melodični akordi klavecina. Gospa de Saint-Alais je ume. la prikleniti nase najboljšo družbo naše pokrajine; sprejemala jo je morda nekoliko manj potratno od nekaterih drugih, a tako neprisiljeno, s tolikim okusom in tako izbrano umetnostjo, da zaman iščem v tistih dneh druge hiše, ki bi se bila mogla kosati z njeno. Navadno so ji bili najbolj dobrodošli [ljubeznivi gostje, ki so s svojimi elegantnimi kretnjami dajali sailonu (značilno aristokratsko prelest; na vsakem sprejemnem večerju je bilo v njenih sobanah svile in čipk, pudra in demantov širokih kril in rdečih peta na izbe-ro. Toda nocoj sem se že na pragu začudil številu gostov in sijaju (zbrane družbe. TO jii bil navaden večer; in preden sem napravil deset korakov, sem že uganil, da ima nocojšnji sestanek bolj politične nego svetske namene. Vsi ali vsaj skoro vsi, ki jim je bilo jutri prisostvovati skupščini, so bili tu. Po pravici pa povem, da sem slišal med tem, ko sem se prerival skozi bleščečo množico, prav malo resnih besedi, in sem se kar čudil tem ljudem, da morejo ob taki uri, ko gre za toli važna in usodna vprašanja, razpravljati o vrlinah italijanske opere z ene in francoske opere z druge strani. Vendar pa nisem dvomil o marki-zinih namenih; s tem, da je bila zbrala pri sebi vse, kar je bilo v naših krajih duhovitosti in lepote, je merila dokaj više nego na običajen zabavni večer. Priznati moram, da je bil njen račun pravilen. Težko se je bilo pridružiti množici^ ki je polnila salone, ter gledati v vse te iskreče se oči, poslušati vse te duhovite jezike in vdihavati ta zrak, ki je bil nasičen s parfumi in glasbo, ne da bi se bil človek predal čaru okolice . . . in pozabil. Tik ob vhodu je stal gospod de Gontaut, eden najstarejših prijateljev mojega očeta, in je kramljal z obema Harincourtoma. Pozdravil me je s hudomušnim nasmeškom ter diskretno pokazal proti ozadju sobane. "Le dalje, gospod," je dejal. "V zadnji salon, prav na koncu. Ah, prijatelj, kako rad bi bil še enkrat mlad." "Pridobili bi manj, nego bi jaz izgubil, če bi menjali z menoj, gospod baron," sem odvrnil iz vljudnosti in krenil mimo njega. Spotoma sem moral odgovoriti dvema ali trem gospem, ki so me hudomušno zbadale z enakimi namigi; nato sem naletel na Louisa. Stisnil mi je roko in ostal nekaj minut pri meni. Množica se je gnetla okoli naju; nedaleč od njega je be. dast #rokoustn4ž zasmehoval Rousseaua. Toda meni, ki sem čutil Louisevo roko v svoji in sem mu gledal v oči — meni je bilo, kakor da piha v sobano dih lesov in jo zaliva s svojimi težkimi vonjavami. Njegov obraz je bil zaskrbljen. Vprašal me je, ali sem govoril z Viktorjem. "Včeraj," sem odgovoril, sluteč namen in pomen njegovega vprašanja. "Danes še ne." "Z Denizo tudi ne?" "Ne. Nisem še imel časti, da bi jo bil videl." "Tedaj pojdi z menoj," je dejal. "Moja mati se je nadejala, da prideš preje. Kakšen vtis je napravil nate Viktor?" "Tak vtis, da je odšel Viktor, vrnil pa se je velik mož!" sem odgovoril z nasmeškom. Louis se je lahno nasmehnil in v nekakšni smešni žalosti trenil z obrvmi. "Tega sem se bal," je rekel. "Ni se mi videl posebno zadovoljen s teboj. A kaj hočeš, vsi se moramo ukloniti njegovi volji, jeli? Toda pojdiva. Mati in Deniza sta v salonu, prav na koncu." To rdkjši je krenil naprej. Najprej sva morala skozi igralni salon in množica onkraj vrat je bila tako gosta, da se nisva mogla takoj preriniti skozi njo; med tem, ko sem se nasmehoval in klanjal na desno in levo, me je obhajalo kakor rahla tesnoba. Naposled sva vendarle dospela v manjšo sobo, kjer ni bilo nikogar razen gospe markize, ki se je stoje razgovarjala z abbejem Mesnilom, ter dveh ali treh gospa in Denize de Saint-Alais. Deniza je sedela z eno izmed dam na kanapeju; razume se, da so moje oči naj prvo zletele k njej. Bila je v beli obleki in nekam čudno me je presunilo, ko sem jo videl tako drobno in otroško. Njen neobičajno zali obraz, njena čista polt in njene dovršene oblike so ji dajale čudno dostojanstveno lice, ki se ni prav nič ujemalo z našopir-jeno obleko, z grmado napu-dranih las, ki se je kopičila nad njenim čelom, in s trdim broka-tom njenih kril. Mimo tega je bila zelo majhna. Ta podrobnost me je razočarala in pomislil sem, da bi bila najlepša vseh krasotic, če bi bila le nekoliko večja. Toda njena soseda me je bila že opazila in ji je rekla nekaj besed; dete — zakaj Deniza je bila vsekako še dete—je vzdignilo glavo in zardelo kakor bager. Njene oči so se srečale z mojimi —• hvala Bogu, imela je take kakor Louis — a so se neutegoma spet pobesile v izrazu silne zadrege. Pristopil sem k markizi, da se ji poklonim, in sem ji poljubil roko, ki mi jo je pomolila, ne da bi takoj prekinila svoj razgovor. "A kakšna moč!" ji je govoril abbe, ki je bil na glasu, da rad filozofira. "Brez meja in brez vrzeli! Samo to je, ma-dame, da jo uporabljajo napak . . ." "Kralj je predober," je smehljaje se odgovorila markiza. "Gotovo da, kadar mu dobro svetujejo. A kaj bo s primanjkljajem?" Markiza je skomignila z rameni. "Njegovo Veličanstvo potrebuje denarja," je dejala. "Prav ... A kje naj ga vzamejo?" je vprašal abbe z mah-ljajem roke, ki je bil vreden odgovora. "Kralj je bil že od kraja preveč popustljiv," je odvrnila gospa de Saint-Alais z glasom, v katerem je razločno zvenelo očitanje. "Moral bi jih bil prisiliti, da bi bili sprejeli nared-bo o posojilu, ki ga je predlagal Brienne. A parlament je še Slavni italijanski basist, Ezio Pinza, ki že 15 let poje pri Metropolitan operni družbi in ki še danes ni ameriški državljan je bil pred kratkim z drugimi petpko-lonci pridrian na Ellis Is-land-u, ker se je preveč ši-rokousti\ o svojem prijateljstvu z Mussolinijem. vselej odnehal in bo odnehal tudi v tem." "Parlament, da," je rekel ab. be z domišljavim nasmeškom. A zdaj ne gre več za parlament, in glavni stanovi . . ." "Glavni stanovi preidejo, kakor so prišli," je ponosno zavrnila markiza. "Kralj pa ostane!" "Toda če nastanejo nemiri?" "Ne bo jih," je odrezala z istim slovesnim glasom. "Njegovo Veličanstvo jih bo umelo preprečiti." Ko je nato privoščila abbeju še nekaj besed, ga je odslovila in se obrnila k meni. Rahlo me je udarila z pahljačo po ramenu. "Oh, hudobnež!" je rekla s pogledom, v katerem sta se družili prijaznost in strogost. "Sama ne vem, kaj naj rečem o vas! Da, po vsem, kar mi je včeraj Viktor pripovedoval, sem že dvomila, ali naj vas nocoj pričakujem ali ne. Ste li zanesljivo uverjeni, da je vaše mesto med nami?" "Za svoje srce sem porok, madame," sem dejal in položiL roko na prsi. Njene oči so dobrohotno po-mežiknile. "Če je vaše srce tako trdno, je rekla, "tedaj ga nesite tja, kamor je oddano." In z veliko slovesnostjo me je predstavila hčeri: "Deniza, evo ti gospoda vi-konta de Saux, sinu mojega starega, vrlega prijatelja. Go spod vikont . . . moja hči. Nadejam se, da jo boste zabavali, dokler ne končam svojega pogovora z abbejem." Gospodična Deniza je morala prebiti tisti večer vse muke strahu, ko me je pričakovala, zakaj priklonila se mi je do tal in je nato vsa zmedena molče obstala pred menoj. Celo sesti je pozabila in ko sem jo povabil na kanape, ji je spet planila rdečica v obraz. Prisedel sem k njej, držeč klobuk v roki. A V tem, ko sem iskal primernega poklona in jo na tihem opazoval, v čem bi še na-likovala tisti divji in zagoreli trinajstletni deklici, ki je bila pred štirimi leti moja znankk, se je tudi mene polastila pla- host. "Pred tednom dni ste se vrnili, gospodična, jelite da?" sem jo vprašal naposled. "Da, gospod," je vzdihnila s pobešenim očmi. "To je za vas gotovo velika izprememba?" "Da, gospod." Molčanje. Nato sem se os-melil: "Upam, da so bile sestre dobre z vami?" "Da, gospod." "Pa ste se vendarle radi ločili od njih?" "Da, gospod." A tedajci se je menda osvestila pomena svojih zadnjih besed ali pa nerodnosti svojih odgovorov, zakaj mahoma je vzdignila oči in me pogledala. Bila je rdeča kakor mak in videl sem, da ji ni daleč do joka. Ves prestrašen sem se sklonil nekoliko bliže k njej. "Gospodična," sem rekel naglo, "prosim vas, nikar se me ne plašite. Naj se zgodi karkoli, mene se vam nikoli 'ni treba bati. Zaklinjam vas, imejte me za prijatelja, kakor sem prijatelj vašega brata. Louis je moj >> Tresk! Njegovo ime mi je še viselo na ustnicah, ko me je zadel v hrbet strahovit udarec, ki me je vrgel devojki malone v naročje, in se je začelo okoli žvenketanje razbitega stekla, plapolanje sveč in čedalje snejše vzklikanje in *arl1 (Dalje prihodnjič) Na Norveškem so začeli J tobak v zaprtih prost«*' električni luči in toploti- Vsak amerišk* dobi pri vstopu v t dve pločevinasti tab1 ^ katerih je poleg voj<&j imena in \številke f .j slov bližnjih sorod '0f označeno je tudi verf^ pričanje vojaka. |1 nosi vojak na, vratu ^ kaže narednik Vineyard na gornP MANDELNOVO predvelikonočno naznanilo! Mi imamo kompletno zalogo novega obuvala za veliko noč in za pomlad in to za vso družino. Vse obuvalo je najboljše kakovosti in popularnih izdelkov. ZA ŽENSKE: Air Step in Fashion Step. ZA MOŠKE: Crosby Square. ZA DEČKE IN DEKLICE: Buster Brown in Red Goose. Pridite zgodaj, da boste imeli večjo izbero. Mandels Shoe Store 6107 St. Claii4 Avenue POLEG GRDINA SHO^fE B r B r B B B r Red Goose' Shoes POSEBNOSTI! . OCCIDENT MOKA, 24/2 ft._____$fj MED, 1 ft. jar_______________________ li Najboljša DIAMOND JEDRCA, ft.-53 BELE ROZINE, 2 ft______________-2? VELVEETA SIR, 2 ft____________- 5| DOLES PINEAPPLE; vel. kanta --- Se toplo priporočam za nakup grocerije za P13^. Cene zmerne, postrežba dobra. Pripeljemo na ^ ^ Vesele velikonočne praznike želim vsem odje1*1' in prijateljem. FRANK J. MRAMOR 6710 St. Clair Ave. HE IsDkSDto&saLsD&SD; / civ° NAZNANILO Cenjenemu občinstvu naznanjamo, da bo pekarija na velikonočno nedeljo in potem vsake* nedeljo zaprta! Prošeni ste, da si naročite potice in drugo Pe' poprej vj ŽELIVA ODJEMALCEM IN PRIJATELJ VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE in se toplo priporočava za naročila. MR. IN MRS. ANTON NOVAK SLOVENSKA PEKARIJA 6218 St. Clair Avenue MM AMERIŠKA DOMOVINA 5S5 ■■■■■■IK bi morala biti vsaki slovenski hiši