Kako zamore kmetovavec v sili s polovico semenskega krompirja izhajati.
Lani je sopet dokaj krompirja na polji pognjilo, in tii in tam še zmiraj gnjije v hramih. Bati se je po tem takem, da bi krompirja za seme prihodnjo spomlad ne primanjkovalo.
Treba je tedaj, da podamo kmetovavcem svet, kako ravnati: da bojo zamogli izhajati s polovico in še manj tega krompirja, kisoma scer za seme potrebovali.
Ni pa ti svet izmišljen za pečjo ali le po malem skušen na kakošnem vertu, - p o te rj en je po množi h množi h skušnjah velicih kmetij na dokaj njivah. Bil je ti svet že zdavnej v ^Novicah* ob kratkem naznanjen, — sedaj pa ga cemo bolj razločno popisati po skušnjah slavnega direktora Lunibe-ta, ki vsled obilnih sku-šinj ne more prehvaliti tega pripomočka, s kterim se še čez polovico semena prihraniti da, čeravno je na to vižo krompir saditi enmalo težavniši, kakor je navadno pokladanje celega krompirja ali po-samnih koscov.
Da pa svojo reč kmetovavcom dostojno razjasnimo, da nam bojo že na besedo verjeti zamogli, jim moramo razložiti narpoprej življenje krompirja v kletih ali hramih.
Če pogledamo natanjko krompir, ki seje v kleti izrašati začel, bomo zapazili, da nektera očesa so
kali pognale, nektera pa ne. Kal (Trieb), ki se je izcimila iz očes, poganja tikama krompirja pa tudi enmalo višji gori na kolenčastih debelinah daljši ali krajši koreninice; na zgornjem koncu pa nastavlja berstje, iz kterega se cimijo prihodnja perjiča in vejice.  Krompir sam ne poganja nikdar korenin.
Če se krompirju izrašene kali potergajo, začno potem druga očesa poganjati, ki so dosedaj spale. Se odtergajo tudi te, začne krompirposlednjič tudi na tistih očesih poganjati, ki so nar terdnejšispale.
Krompirju potergane kali sopapopol-noma dobre sadike s koreninami in berstje m, one so tedaj popolnama pripravne, da jih kme-tovavec namesti krompirja sadi, ker si bo iz njih ravno tako krompirja pridelal. Ker se pa tacih sadik od enega krompirja toliko pridobiti zamore, kolikor ima živih ali klijočih očes, je že iz tega očitno, kako si zamore kmetovavec v potrebi dosto krompirja prihraniti.
(Dalje sledi.)
Kako zamore kmetovavec v sili s polovico semenskega krompirja izhajati.
(Dalje in konec.)
Vprašanje je zdaj: kako naj se ravna s takim krompirjem, iz kterega si hočemo rodovitne kali ali grebeniee pridobiti? Plitvo pod zemljo naj se dene zato namenjeni krompir; vsak bo o 3 ali 4 tednih kal pognal; če ga po tem skerbno iz zemlje vzameš, zamoreš kali tikama krompirja odtergati, in jih potem vsaditi na njivo, kjer ti bojo dobro rasle. Ostali krompir, kte-remu si kali potergal, je še dober za živino. Če pa le celo malo krompirja za seme imaš, deni tega še enkrat nazaj v zemljo, da o 2 ali 3 tednih še tiste očesa kaliti začno, ki so dosihmai spale.
Dobro je, ako se semenski krompir, kteremu se kali potergajo, na spomlad bolj zgodej v zemljo dene, kakor se krompir navadno sadi. Zberi pa za to kakošno zemljiše blizo hiše na gorkem sončnem kraji, in položi ga blizo enega zraven druzega, sej ni treba, da bi delječ saksebi sajen bil, ker se kmalo spet is zemlje vzame, tedaj eden druzega v rasti zatirovati ne more. Tudi se zna semenski krompir na dile položiti in z rahlo zemljo ali s peskom osuti 3 perste visoko. Če dilc potem,
kader čas za to pride, vzdigneš, se lahko kalijoči krompir viin vzame, brez da bi se koreninice poškodovale.
Kako pa se imajo od ter gane kali' ali grebeniee saditi? To je treba skerbno opraviti. Dobra kal ali grebenica (Ableger) mora biti 3 do 6 paveov dolga, mora imeti veliko in lepih koreninic in mladega perjiča; tudi ne sme dolgo zu-nej zemlje ležati, da ne zvene. Da hitro in lepo rasejo, mora biti njiva prav zrahljana in čisto p o vleč ena. Prav je tedej, če se med tistem časom, ki je semenski krompir zavolj kaK vsajen, njiva še enkrat preorje in povleče, kamor se bojo grebeniee sadile. Pomoči kmalo potem pohleven dež zemljo, se zarasejo o malo dneh grebeniee popolnoma in rasejo veselo, da je kaj! Kdor ima le majhno njivo krompirja in priložnost mu pervi Mtfi včasih priiivati, naj stori to, zakaj delo se mu bo obilno splačalo.
Sploh naj se ravna tako, kakor se s sadikami (flancami) žela in repe ravna.
Kdor hoče veliko polja na to vižo z grebeni-eami posaditi, zamore to tudi s plugom (drevesom) opraviti, kakor se scer celi ali na kosce zrezani krompir sadi; v brazdo pol dobrega čevlja saksebi se ena kal zraven druge po strani položi in z drugim razorom pokrije tako, da zunanji konec kali s peresci vred viin gleda.
Kdor pa noče z vsim semenskim krompirjem tako storiti, naj dela takole:
Krompir se vsadi po navadi, vendar, če j<* moč, poprej kakor scer. Berž ko je za 3 ali 6 paveov visoko nad zemljo pognal, se nekoliko kali tam, kjer jih je obilo iz enega krompirja se pokazalo in gosto zraslo, skerbno s koreninico viin vzame, in sadi, kakor smo gori rekli. Vzamejo se pa od krompirja tako, da se, kadar je njiva vlažna (mokra), z matiko zemlja od krompirja odkoplje, s špičastim količem do krompirja pomaga in z roko od krompirja kal odterga.
Če krompir v verste sadiš, ki so še Enkrat delj saksebi kot po navadi, se zamore to, kar krompirja manjka, potem z grebenicami posaditi, in na to vižo s polovico semenskega krompirja izhajati.
Ako misliš, da krompir s tem oškodješ, ako mu odvečne in goste kali odtergaš, se motiš, — ostale kali bojo še močnejši in rodovitniši.
Vse to so skušnje poterdile in pokazale, da na to vižo se
1)  veliko semenskega krompirja prihrani,   ker se vse rodovitne kali za izrejo krompirja obernejo;
2)  ves pridelk je enake lepe debelosti;
3)  če bi res bilo, da krompirjevo perje začne za-
—    10    -
volj gnjijočega krompirja sahneti in gnjiti,   bi
se odvračala s tem krompirjeva bolezin.
Ta način krompir saditi je posebno za kmeto-vavce dober, ki imajo majhno kmetijo. Kdor nima velike kmetije, zamore vse to prav skerbno opraviti, in obilno se mu bo poplačal njegov trud.
Pa tudi posestniki večih kmetij si zamorejo s tem takrat pomagati, ko je krompir za seme drag.