Letnik ‘L Maribor, četrtek 28. avgusta Stiv. 194« Političen list. Naročnina znaša: Z dostavljanjem na dom ali po pošti K 5'50 mesečno. četrtletno K 16'50. če si pride naročnik sam v upravništvo po list: Mesečno K 5’—. — Inserati po dogovoru. List izhaja vsak delavnik po 4. uri popoldne z datumom drugega dne. Posamezna Številka stane 30 vin. Uredništvo in uprava: Narodni dom (vhod iz Kopališke ulice) Telefon št. 242. Večje naloge. Slovensko Štajersko dobi dva dobra slovenska mejaša: Slovensko Koroško in Prekmurje. Ne bosta pa samo mejaša, marveč ti trije, recimo, deli naše slovenske domovine imajo vse predpogoje, da postanejo ena celota. Že naravno so navezani drug na drugega, narodno pa popolnoma. Posledica tega pa bo, da postane Maribor gospodarsko, kulturno in politično središče teh treh združenih ozemelj slovenske domovine. V gospodarskem oziru je treba predvsem skrbeti, da dobimo dobre železniške zveze. S Koroško imamo dobro zvezo, nimamo je pa še s Prekmurjem. In že danes je gotovo, da se bo Prekmurje na tistega gospodarsko naslanjalo, ki mu bo prvi dal dobro železniško zvezo. Če mu jo dajo Hrvatje, bo Prekmurje gospodarsko njihovo; če mu jo zgradimo Slovenci, bo Prekmurje brez-dvomno gravitiralo k nam. Seveda ne smemo čakati, da nam morda država zgradi to prepotrebno železnico. Naša država ima zdaj vse druge skrbi in si mora še le sama ustvarjati ter graditi železnico, po kateri bo varno vozila svoj državni voz. Pač pa je treba v tem oziru privatne iniciative in privatnega kapitala. Trgovina, pa tudi industrija se moreta le tedaj razvijati, če so na razpolaganje prometna sredstva, železnice in ceste. Za silo bi se morda pomagalo z avtomobili, če bi ne primanjkovalo bencina. Na vsak način mora pa naš trgovec takoj ogledati ta nova torišča slovenske trgovine. Prevažno je pa tudi zadružništvo. Slovensko Koroško je imelo že nekaj zadružništva, vendar pa ni bilo tako razvito, kakor bi moralo biti. To je popolnoma razumljivo. Bili smo v stari Avstriji in stari avstrijskonemški režim ni dovolil, da bi se naše slovensko zadružništvo na Koroškem tako razvilo, kakor so to zahtevale razmere. Vse drugače je na Prekmurskem. Tam je gospodaril Madžar, ki je bil še hujši od Nemca. Ker pa je Prekmurje v poljedelskem oziru mnogo boljša, mnogo rodovitnejša in tudi mnogo donosnejša Veliki mogul. Angleški spisala A. K. Green. (Dalje). (36) »laz tega ne bom dovolil, in tukaj sem jaz gospod, v kolikor gre za mojega pacienta. Vi vendar ne morete tu ostati, ne da bi govorili, govorjenje pa razburja. Razburjenje je pa ravno ono, kar moramo preprečiti, ker bi ga ne mogel prenesti. V enem tednu hočemo zopet o tem govoriti — pod pogojem, da se je zdravje mojega bolnika zboljšalo. Še ne vem gotovo, če se bo to zgodilo«. »Dovolite mi, da ostanem ta teden tu! Molčal bom kakor grob. Morda mi dovoli ravnatelj, da bom nosil vreče«. »Počakajte nekoliko«, je menil nato zdravnik ter me vedno bolj odrival od šotora, od katerega ni niti za hip obrnil oči. »Vi ste zv*t mladenič. Damo vam nekaj jesti in piti, predno se zopet vrnete. Toda pret solnčnim! zahodom se boste morali zopet zmazati in1 sicer s tole poslanico: Noben zastopnik kakršnegakoli časopisa, s severa ali juga, ne bo luka) sprejet, predno ne razobesim modre! zastave. Pravim modre, ker je to barua moje I telesne preveze. Kakor hitro bo mogel moj pacient govoriti o tem umoru, tedaj bom na njegovem šotoru razobesil zastavo. Videla' M bo lahko z nasprotne strani. Če hočete kampirati tam na razgledišču, mi je prav. Kar se policije tiče, je to nekaj drugega. Sprejel jo bom, če se bo sem potrudila, vendar si ne sme delati iluzij, da bode mogla govoriti z mojim pacientom. To morete razglasiti v dolini. Bo drugim v svarilo, da ne bodo plezali po tej stezi, ne da bi dosegli svoj cilji« »Lahko mi zaupate«, sem rekel; »Neiv-yoržanu že smete zaupati, da ume ob pravem času prav nastopiti, če gre za to, da druge prepodi. Toda dvomim, če mi bodo verjeli«. »V tem slučaju bom dal napraviti petdeset čevljev pod platčsjem barikado«, je odgovoril. »Toda pošta in vaša živila?« »Ah, naši osli bodo že našli svojo pot sem. Mi vsled tega ne bomo trpeli«. »Vi ste gospod in mojster, to je gotovo«, sem pripomnil. Ves ta čas sem pač dobro vporabljal svoje oči. Nisem mnogo videl, toda kar sem videl, je bilo romantično in interesantno dežela nego Koroška, tedaj ima tudi vse druge predpogoje za zadružništvo, namreč naravne. In te je treba takoj izrabiti ter vse gospodarstvo v Prekmurju postaviti na zdravo zadružniško podlago. Treba bo pa tudi v kulturnem oziru mnogo, premnogo storiti. Na Koroškem sedaj delajo. Nekaj pa želimo, da bo ostalo to delo trajno, da bi se gradilo ha trdni temelj. Še le potem bo imel narod kaj od tega, še le potem bo narod v resnici za vedno naš. Vse drugo delo je pa v Prekmurju. Tam imamo še takorekoč kulturen pragozd. Treba bo trebiti ter orati. Delo bo trudapolno, toda hvaležno. Ne mislimo tukaj na šole in druga izobraževališča, kajti to je naloga državne uprave, ki bo brezdvomno storila svojo nalogo ter prav kmalu popravila ono veliko krivico, ki jč je stoletja vršila mažarska vlada nad tem delom našega naroda. Mislimo pa tu na prosvetno delo. Naša izobraževalna društva, naša pevska in telovadna društva imajo sveto dolžnost, da takuj začno temeljito in premišljeno vseh straneh segalo do tal, marveč je segalo en čevelj nad plošnatith zidom iz posebne vrste opek, ki jih tu v Novi Mehiki vporab-Ijajo kot tla ali temelj pri raznih vrstah barak ali šotorov. Zadnja stran šotoria je bila obrnjena proti hribu, dočim je bil dohod od doline sem- Imel sem izkreno želio, pogledati skozi to odprtino;, in. ta želja {e bila tako velika, da sem hotel poskusiti, zadovoljiti ji. Skušal sem brati v odločnem obrazu moža pred seboj in odkril sem v svojo največjo zadovoljstvo, da ima tudi znake humorja. Vsled tega sem ga vprašal nekoliko žalosten, ali bi mogel preboleti, da bi me pustil iti, ne da bi tudi samo en hip videl moža, zaradi katerega sem prišel tako daleč. Samo en pogled bi mi zadoščal, sem mu zatrjeval, ko se je pojavil komaj viden smehljaj na njegovemjobrazu. Gotovo to ne more škodovati. Imel bom to namesto večerje. Moral se je nasmehniti, toda njegov smehljaj ni mnogo obetal. In v resnici sem Razen peči in kar ie bilo okoli nje, nisem'bil že popolnoma obupan, kar se premakne mnogo več videl, nego spalni šotor, kuhinjski: preproga, ki sva jo oba gledala, in ven je šotor in oni mali šotor, h kateremu sem stopila ženska mirne postave v najnavadnejši naiprvo prišel in v katerem je brezdvomno i obleki, ki je pa v vsakj svoji potezi in v prebival bolni mož. Ta šotor je bil posebne i vsakem svojem gibu kazala pol prijaznosti, vrste in je bil, kakor vse tukaj, zelo eno-! pol previdnosti. Očividno je iskala zdravnika, staven. Bil je iz platna, kakor ga imajo ja-j kajti pomigala mu je, ko ga je zagledala, ter drmce, in je bil vržen čez neko stvar, ki je se takoj zopet vrnila v šotor, izsiedala kakor trapeč. To platno ni niti na ‘ (Dalje prih) delovati. Našli bodo hvaležen narod. Predvsem je pa treba razširiti naše časopisje. Danes nima niti Koroška niti Prekmurje lastnega slovenskega časopisa. In tu je treba hitro in resno pomagati. Naloga našega časopisja je pa tudi, da se tem novim razmeram prilagodi, kajti, kakor smo že rekli, je Prekmurje že neizorana ledina. V političnem oziru bo pa treba tudi mnogo, mnogo dela. Vse politično delo pa temelji na zdravem gospodarskem in kulturnem temelju. Stranka, ki ustvari narodu te temelje, ima bodočnost. In Maribor bo središče vsega tega gospodarskega, kulturnega in političnega dela. Tu se bo koncentriral generalni štab. Zato je pa treba že zdaj pripraviti vse potrebno, kajti čas hiti. . . Italijani odhajajo. Zopet prihajajo razna privatna in poluradna poročila, da odhajajo Italijani z jugo. slovanskega ozemlja. Tako se poluslužbeno javlja iz Sarajeva, da so došla zasebna poročila iz' Pariza, da je jugoslovansko vprašanje neposredno pred rešitvijo in da pripade Jugoslaviji vsa Dalmacija z vsemi otoki vred, ter se tudi uredi meja na severo-zapadu (v Sloveniji) v zmislu takozvane „WiIsonove črte" (Nanos) in da bo Reka gotovo svobodna država, ki se bo raztezala do 10 km iztočno Trsta in obsegala tudi Pazin, otok Cres in mesto Sušak. Nadalje poročajo zasebno iz Splita, da se odpravljajo Lahi v celi Dalmaciji na odhod in da so demarkacijsko črto v Dalmaciji zaprli. V Splitu bivajoči Američani izjavljajo, da odidejo tudi oni v kratkem domov in so že odpovedali nekatera stanovanja, ki jih imajo v najemu. Ta poročila bi se nekako strinjala s poročili, ki smo jih priobčili včeraj. Zelo verojetno je, da mora Italija nekoliko skrčiti svojo armado, kajti prvič ni njeno financielno stanje nikakor zadovoljivo, čeprav so ji obljubili 600-milijonsko dolarsko posojilo, drugič so pa tudi druge razmere y Italiji vse prej nego zadovolji- ve : Velika draginja, pomanjkanje živil in premoga. Vse to povzroča veliko nezadovoljnost, ki je ptvi korak k boljševizmu. Pa tudi italijanski vojak se je že naveličal puške in hoče domov, ker ga menda tudi država spričo slabih financ le težko preživlja. Naša zemlja se bo oddahnila ter ohladila, kadar jo bo 'zapustil zadnji italijanski karabinier. H Po svetu. H H Političen pregled. H Velike sleparije v Škofji Loki na Kranjskem. Pred šestimi dnevi so v Škofji Loki zaprli glavno trafiko ter zaprli glavnega založnika tobaka M. Žigona radi veiiženja s tobakom, nakupovanja ukradenih eraričnih stvari in drugih raznih sleparij. Samo vrednost nakupljenega ukradenega blaga znaša baje čez milijon kron. Pri hišni preiskavi so našli pri Žigonu 14 motorjev, ki so bili večinoma ukradeni iz vojaških magacinov in mnogo drugega najrazličnejšega blaga. Žigon ima polno prijateljev, zaveznikov in agentov, ki so trgovali zanj po celi Sloveniji. Pričel je kupovati z ukradenim blagom takoj po prevratu in sicer tako zvito in previdno, da mu dosedaj ni mogel nihče priti na sled, čeprav je orožništvo v največji bližini Na sled so mu prišli le slučajno. Kupil je namreč zlato uro, ki je bila ukradena nekemu loškemu trgovcu. Ta trgovec je vsled tega Žigdtia ovadil. Žigona splošno smatrajo za ittilionarja in ima več hiš. Na smrt na vešalih je bil obsojen v Osjeku pred ondotnim divizijskim sodiščem delavec Jože Drenovac radi ropaiskega umora. Blagajnik kolodvorskega poveljstva v Beogradu pobegnil. Kapetan Milan Jova- Narodno predstavništvo. Pondeljkova seja je bila precej burna. Prvi je govoril Črnogorec Djakovič, ki je izjavil, da se Črnogorci za enkrat nočejo vezati na nobeno stranko. 2a njim je govoril radikalni disident Trifkovič, ki je zahteval koncentracijo ter govoril precej ostro Nato je govoril bivši min. predsednik Protič, vodja radikalcev, čegar govor so pričakovali z največjo napetostjo. Branil je svoje in postopanje radikalcev, ki so preprečili koncentracijsko ministrstvo, ostro in deloma osebno je pa napadel ministra Pribičeviča in Poljaka. Doživel je pa fiasko. Za Protičem je govoril dr. Laginja, ki se je v svojem govoru tako daleč povspel, da je zahteval ne samo obširno deželno avtonomijo za nekdanje avstrijske province Jugoslavije, ampak celo to, naj bi imele posamezne pokrajine poleg skupne vojske svoje lastno domobranstvo. To svojo zahtevo, ki je poleg smeha vzbudila tudi upravičeno ogorčenje po celi zbornici, je opiral na historične pravice, ki jih imajo Hrvati z ozirom na svoje nekdanje domobranstvo. Naslednji govornik demokratski disident di. Me-dakovič je očital demokratom, da ne gredo skupaj s radikalci, in je seveda protestiral proti agrarni reformi, ki je škodljiva veleposestvom in s tem nacijonalni produkciji. Do burnih prizorov pa je prišlo koncem popoldanske seje. Bunjevački poslanec pop Blaško Rajič je rekel v tonu ljudskega hujskača, da gre radikalcom kakor demokratom samo za korupcijo, za izvoznice. Predsednik ga je poklical k redu. Drugi prizor je povzročil dr. Krulj, bivši minister za narodno zdravje. Govoril je o stremljenjih bosanskih veleposestnikov in imenoval ta stremljenja državi nevarna, ker razburjajo ubogo ljudstvo. Salihagič je nato poskočil in trdil, da Je Krulj s tem razžalil vse Muslimane. Krulj je seveda to zavijanje resnice takoj primerno ožigosal. Zastopnik Jugoslovanskega kluba ni govoril. Seja se nadaljuje v torek, tedaj bo tudi glasovanje. Kriza v Budimpešti. Pogajanja za sestavo novega ministrstva še niso imela uspeha. Vodi jih menda italijanski podpolkovnik Romanelli. V ospredju kombinacije sta minister za notranje zadeve Serenyi in vodja skupine aristokratov grof Emerih Karo]yi. Oba skušata pridobiti soci- novič, blagajnik kolodvorskega poveljstva v Beogradu, je 7. t. m. v spremstvu neke dame pobegnil. Vzel je iz erarične blagajne 100.000 dinarjev. Radi uboja slovenskega trgovca Kumare v Lipiku so v Osjeku obsodili na 17 let ječe delavca Lazo Lomaviča. Svojo ženo ubil in mrtvo razkosal. 20. t. m. se je pred zagrebškim sodiščem pričela razprava proti poštnemu slugi Stjepanu Sokaču, ki je ubil svojo ženo, mrtvo razkosal in posamezne dele vrgel v kanal. Roparski umor v hotelu. V hotelu Mažara Barta v Virovaru so našli pred par dnevi na stranišču popolnoma razmesarjeno truplo nekega bosanskega trgovca, ki je odšel od doma začetkoma tega meseca z večjo vsoto denarja. Šel je po kupčijskih potih in je kmalu na to izginil. Preiskava dokazuje, da je trgovca umoril skoro gotovo hotelski sluga s pomočjo sobarice. To je že tretji umor v tem hotelu. Prijet srbski ropar. V Srbiji so dolgo časa iskali nevarnega roparja Srdjana Nackoviča, ki je poveljeval večji roparski tolpi. Izvršil je mnogo večjih ropov in je sredi mesca maja s svojo tolpo oropal blizu Nikšiča več vojaških transportov. Na čuden način so ga pa dobili. Roparji so v gozdu počivali. Pri tem je brat alne demokrate, ki se bodo sporazumeli. Na izrednem kongresu socialistične deželne stranke so sklenili prelom z moskovsko tretjo internacionalo ter se izrekli za priidopitev k drugi internacionali. Nadalje so sklenili, da stopijo v vlado. V vladi bodo sodelovali baje tudi krščanski socialisti. a Dnevne novice. S Seja mestnega sosveta se vrši dne 30. avgusta 1919 ob 17. uri s sledečim sporedom: 1. Osebne zadeve mestnega urad-ništva in nastavljencev. 2. Prevzetje »dijaškega doma« v Mariboru in nastavitev ravnatelja in prefektov ter imenovanje kuratorija. 3. Prevzetje otroškega zavetišča ter imenovanje 4 članov kuratorija za zavetišče. 4. Proračun za mestno gledališče. 5. Podelitev gostilničarskih koncesij, izjava o krajevni potrebi. 6. Slučajnosti. Neokusnost nekaterih naših Častnikov. Poročajo nam : Žalostno je, da nekateri častniki v jugoslovanski uniformi še vedno nemškutarijo. Bila sem v prodajalnici g. B Pride v proda-jalnico jugoslovanski stotnik. Prodajalka ga pozdravi slovenski, on pa odzdravi nemški. Nato vpraša prodajalka, kaj da želi. On* ji 'odgovori: „Kann ich Petroleum haben." Prodajalka mu reče še par besed slovensko. Ko pa vidi, da stotnik noče govoriti slovenski, je tudi ona pričela govoriti nemški. Nato gre stotnik po slugo, na kar sem jaz povedala par krepkih, ki jih je menda stotnik, ki je takoj nato prišel, slišal ter tudi razumel, ker je kmaju nato pričel govoriti hrvaški — Zavedna Slovenka. — Glede iste zadeve nastopa zagrebška „Riječ SHS", ki se v ostrem članku obrača proti nemškutarjenju hrvaške inteligence. Zlasti ostro graja nastopanje mnogoštevilnih častnikov naše armade, ki svoji novi domovini nočejo biti niti toliko hvaležni, da bi vsaj v javnosti spoštovali njen jezik. List povdarja, da bo treba nastopiti proti tem elementom z represalijami, če se ne bodo sami zavedali svojih dolžnosti. Zopet senzacionelne in neumestne vesti. Dne 23. avgusta t. 1. je „Jugoslavija" priobčila pod naslovom „Stojan Protič zapustil Jugoslavijo" sledečo brzojavk«? iz Špilja: „Vče-raj ob 19. uri se je peljal z dunajskim vlakom skozi Špilje bivši ministrski predsednik in voditelj staroradikalcev v Srbiji s svojo soprogo. Ker se je pravilno legitimiral, je službujoči uradnik ukrenil, da mu ni treba iti na kraj kontrole, ampak se je njegova prtljaga preiskala v kupeju. V kolikor se je izrazil, potuje v Karlove vare." — Raca! Stojan Protič je tistega dne orga iziral v Beogradu opozicijo proti demo-kratsko-secialistični vladi in je čez dva dni govoril v Narodnem predstavništvu Kakšen namen Srdjana nekako nerodno prijel za ročno granato, ki mu je eksplodirala ter ga ubila, Srdjana pa težko ranila. Chtali trije roparji so bili le lahko ranjeni in so pobegnili. Srdjan Nackovič je zdaj v belgrajski vojaški bolnišnici, kjer so ga dobro zastražili. Ruska carska rodbina. Iz Omska javljajo : Trupla velikega kneza Sergija, velike kneginje Jelisavete in drugih čl.nov rodbine Romanov, ki so bili lani umorjeni v bližini Perma, so izkopali in prepeljali dalje proti vzhodu. Dobili so nove dokaze za to, da so boljševiki trupla carja in njegove umorjene rodbine razkosali in sežgali. Ponarejeni dvekronskl bankovci krožijo po Hrvaškem, pa baje tudi že pri nas. Vtihotapili so jih iz Mažarske. Tisk je izvrsten, samo serija se prične s 7, dočim je prva številka serije na pravih bankovcih 1. Otroci ne smelo nikdar uživati alkohola. Alkohol jih stori nervozne, moti zdravo krepko spanje in otežkočuje učenje. Njih možgani in živci postanejo razdraženi, vsled česar se pojavi pri otrocih kaj rada svojeglavnost, ieza, lažnjivost itd. Otroci, ki uživajo alkohol, četudi v prav malih količinah, zbole hitreje in hujše kot oni, ki se vzgajajo abstinentro V Sloveniji štejemo danes vsled alkoholizma starcev 8000 telesno ali duševno degeneriranih otrok. je imela ta brzojavka, še ne vemo. Včeraj na zopet prinaša ta list tako neumestno brzojavko, ki je niti graški listi niso objavili, in sicer v največje veselje nekatc-rih mariborskih Nemcev. Navaja namreč v tej svoji brzojavki zakotni francoski list „Eclair\ ki baje pravi, da se je vrhovni svet v St. Germainu odločil za ple-; bisclt v Mariboru in sicer bo Maribor glasoval skupno z Radgono, ne pa, kakor poročajo, da bi spadal z ozirom na ljudsko štetje (! ?) v Koroško cono. Jugoslavija" sicer pristavlja, da ne veruje resničnosti te vesti, vendar je pa po' njenem mnenju vse mogoče. — Mi smo že pred časom svarili prod takimi neumestnimi poročili, ki imajo morda za list dober pekunia-ren uspeh, ki pa po nepotrebnem razburjajo ljudi in duhove na naši severni meji. Da je brzojavka neumno zverižena, je razvidno že iz tega, ker govori o „ljudskem štetju" na Koroškem. Menda ne vedo pri Jugoslaviji", da se bo vršilo ljudsko glasovanje, a ne ljudsko štetje. Vsa stvar se je pa izcimila menda iz nekega poročila dunajske „ Korespondence Herzog", ki pravi, da pride za Nemško Avstrijo v mirovni pogodbi kot teritorialna koncesija za Štajersko radgonski Gkraj v poštev, ki naj ostane Nemški Avstriji. To je vse! Vse drugo pa zopet neumestna in škodljiva sen-7acija! Nepotrebne nemške skrbi za nas Slovence. Česar razni nezadovoljni elementi okoli »Marburger Zeitung« ali »Cillier Zeitung« ne morejo izleči v svoje liste, to pošljejo v graške liste. Tam lahko lažejo, blatijo, hujskajo, sploh pišejo, kar hočejo, ker vedo, da je sestrano nemško občinstvo na Spodnjem Štajerskem dostopno še tako neumnim in lažnjivim poročilom iz Jugoslavije. Ce bodo n. pr. napisali, da srbski vojaki jedo človeško meso in pa pijo toplo človeško kri, Gradčan bo to sveto verjel. Pa tudi marsikateri prismuknjeni Mariborčan bo skrivnostno nosil oni listič »Grazer Tagblatta« pri sebi ter ga pod mizo ali pa na skrivnem mestu 00 kazal, češ poglej in beri, kaj se pri nas godi. In ravno tak klopotec je izlegel zopet včerajšnji »Grazer Tagblatt«. Popolnoma resno namreč trdi, da je cela Krajnska vneta za republiko in da se je večina občinskih odborov izrekla tudi za republiko. Toda prišlo je srbsko vojaštvo ter zatrlo to republikansko gibanje, ki se je rodilo v nenormalnih možganih dopisnika »Grazer Tagblatta«. Storili so pa še več. V šolah so kratkomalo odpravili latinico ter jo nadomestili s cirilico, slovenske uradnike so nadomestili s srbskimi. In tako zdihuje ta ubogi graški dopisnik: »Dasbetrogene slovvenische Volk«. Mi se zahvaljujemo za sočutje našega severnega soseda. Želeli bi mu le, da bi bile v Nemški Avstriji razmere tako urejene kakor pri nas. Mt mislimo, da je nemški narod bolj ogoljufan nego naš, ki se popolnoma dobro počuti v kraljestvu SHS pod kraljem Petrom. Nemški nacionalnopolitični odbor za Koroško je izdal oklic na vse Korošce, ki imajo pravico glasovati na Koroškem, ki pa bivajo izven dežele. Ker vemo, da so Nemci dobri fabrikantje pri ljudskem štetju, raznih volitvah, tedaj moramo že danes paziti, če ne pripravljajo zopet kake take nečedne zahrbtnosti. Velik ljudski tabor se vrši dne 7. septembra ob Baškem jezeru pod Beljakom na skrajni severni točki Jugoslavije. Vsa društva se naprošajo, da z ozirom na ta tabor opuste svoje morebitne prireditve ta dan. Velik ljudski shod. V nedeljo, dne 31. avgusta se vrši na Suhi med Dravograd— Libeličami velik ljudski shod. Govorijo dr. Ravnik in drugi. Sodeluje tudi oddelek glasbene Matice" iz Maribora. Po shodu bo ljudska veselica, šaljiva pošta, žrebanje dobitkov itd. Začetek ob 10. uti. Komur je za blagor naše domovine, za lepšo bodočnost našega Korotana, naj pride 1 Verižniki lu tatovi. Državna oblast V i’tujU je napravila izreden plen. Zasledila je namreč nevarno družbo tatov in verižnikov. Že spomladi je izginil na kolodvoru vagon tobaka, pozneje zopet vagon sladkorja, O tatovih niso mogli dobiti sledu. Govore sicer, da je neki paznik videl ponoči tolpo tatov, ki so kar z vozovi odpeljali sladkor proti mestu, vendar se pa ni upal ganiti, ker se jih je bal. Konečno se je vendar zdaj posrečilo tajnemu policistu Jeriču iz Trsta, da je zasledil tatove. Začel je ž njimi kupčije ter kupil za drag denar sladkor, ki bi imel priti v Ptuj čez dva ali tri dni. Na ta način je odkril še več drugih podrobnosti. Dognali so, da je v titvino zapletenih mnogo oseb, vojakov, železničarjev, hlapcev, natakaric itd. Nekateri so kradli, drugi skrivali blago, tretji prodajali, drugi vozili. Sled vodi še v druge kraje, v Zidan most, Zagreb itd. Iz gledališke pisarne. Abonement na sedeže in lože je otvorjen. Vsakdo, ki želi biti aboniran, naj se v svojem interesu potrudi z naročilom, dokler ne bo prepozno. Abonement se deli na A in B. Vsak abonement obsega po 54 na novo uprizorjenih predstav, ter ima dvakratno prednost. Prvič: Abonent ima pri vsaki predstavi zagotovljen oni sedež, ki se mu najbolj dopada in ki si ga sedaj lahko poljubno izbere. Drugič: Vstopnina je v abonementu cenejša kakor sicer. Točne informacije glede cen abonementa in v vseh drugih gledaliških vprašanjih daje ravnateljstvo Slov. gledališča, ki se nahaja v gledališkem poslopju. Uradne ure od 10.—-12. dop. in 14.—18. pop. Podeljena gostilničarska koncesija. Razpisana gostilna pri »Klavnici« se je podelila g. Ani Birtič iz Maribora, kot najvišji ponudnici za znesek K 5300 letne najemnščine. Vi Umetnost in književnost. M Slovensko mestno gledališče v Mariboru. Slavnemu občinstvu, ki se zanima za naše novo slovensko gledališče naznanjamo, da se otvori prva redna sezona predstav koncem septembra 1919, Gledališče ho gojilojiarodne igre, igre s petjem, veseloigre in resne drame. Razne informacije glede bodoče sezone in abonementa daje gledališka pisarna, ki se nahaja v gledališkem poslopju, vhod iz Stolnega trga, I. nadstropje. Uradne ure vsak dan od 10.—12. ure dopoldne in od 16—18. popoldne. Opozarjamo, da se slavno občinstvo takoj potrudi glede abonementa z naročili, kajti ^zanimanje za slovensko gledališče je ogromno. Število sedežev in lož pa ni ravno preveliko, ter se utegne dogoditi, da bodo vsi boljši prostori hitro oddani. Na prepozna naročila se žal nebo moglo ustreči, ker tudi pri gledališču velja geslo: »kedor preje pride, preje melje«. Vpisovanje v dramatično šolo. Vse one dame in gospode, ki se žele posvetiti igralskemu poklicu opozarjamo, da se je vpisovanje v dram. šolo že pričelo. Kakor hitro se zglasi zadostno število gojenk in gojencev se otvori šola. Poučeval bode ravnatelj gledališča gospod Hinko Nučič. V interesu gledališča bi bilo želeti, da se zglase vse dame in vsi gospodje, ki imajo veselje do igralske umetnosti. Pridite vsi 1 Dobrodošli I Vpisovanje se vrši . v gledališki pisarni vsak dan dopoldne od 10.—12. in popoldne od 16.—19. uri. H Zadnje vesti.___________________________ (.Posebna telefonska In brzojavna poročila .Mariborskemu delavcu"). Vlada ima večino. Beograd, 26. avgusta. Današnja seja Narodnega predstavništva se je pričela šele ob 10. uri dop. Pri glasovanju glede zaupnice vladi je dobila vlada večino. Jugoslovanski klub, recte slovenski klerikalci so glasovali proti, čeprav so do zadnjega hipa uganjali hinavčino in se je dr. Korošec delal celo bolnega. Angleži v Odesi. Moskva, 26. avgusta. Po tridnevnem hudem obstreljevanju od strani vojnih ladij so se mogli angleški vojaški oddelki izkrcati ter zasesti Odeso. Mirovna pogodba z Nemško Avstrijo. — Proti donavski.federaciji. St. Germ a in, 26. avgusta 1919. ^cho de Pariš" pravi, da mirovna konferenca ni od* klonila le predloga Morleyevega, naj se smatra Avstrija kot nova, s staro monarhijo v pravni zvezi stoječa država, marveč tudi druge'predloge, ki zahtevajo takojšnjo ustanovitev donavske federacije. Posamezni člani konference so mnenja, da je preteklo premalo časa, da bi se uničila enotna stremljenja, ki morejo služiti le germanizmu. Treba se je truditi, da se zajamči neodvisnost Avstrije. Velike zmešnjave na Ogrskem. — Vojaška stranka nasprotuje. Budimpešta, 26.avgusta 1919. Položaj je bil danes popoldne še popolnoma neurejen. Dopoldne se je vršil v prisotnosti bivšega min. predsednika VVekerleja pogovor med tukaj bivajočimi politiki, v katerem niso prišli do zaključka. Min. predsednik Friedrich zahteva, da ostane on in še en član njegove vlade, najbrže general Schnetzer v novi vladi, ter se sklicuje na vojaško moč, ki stoji za njim. Faktično ima Friedrich za seboj veliko število monarhistično navdušenih častnikov, ki so svojčas tudi nadvojvodi Jožefu ponudili regentstvo. Friedrich je že enkrat ravno izjavil, da bi se ne zbal tudi drugega puča ne, da uveljavi ono politiko, ki jo on zastopa. Romunsko višje poveljstvo, ki jepred tremi dnevi razveljavilo od Friedtfcha razglašeni preki sod, je zdaj razglasilo poostreni preki sod čez Budimpešto. O sporazumu strank ni govora. Vse kombinacije so neutemeljene in brezpo* membne. Včeraj v Budimpešto došli justičnl minister je predložil nov načrt, naj st ustvari ministrstvo strokovnjakov, v katerem bodo imeli po enega člana vlada Friedrich, szegedinska vlada in pa vlada Peidl. Vaszoni noče sodelovati. Dunaj, 26. avgusta 1919. V poznih večernih urah poročajo, da je prišlo v Budimpešti zvečer do spopadov med delavstvom in častniki monarhističnega mišljenja. Oficirji so streljali. Bilo je mnogo mrtvih in ranjenih. Jadransko vprašanje. St. Germ a in, 26. avgusta 1919. „DaUf Telegraph" poroča iz Pariza, da 6ta se Tittoni in Clemenceau sporazumela glede Jadranskega vprašanja, čemer bo vsekakor tudi Amerika pritrdila. ^ Dopisi. H ” Ruše. Tukajšnje pevsko društvo priredi v nedeljo, dne 31. avgusta 1919 ob 18. urt v dvorani gostilne Novak v Rušah gledališki in zabavni večer. Na sporedu ste dve burki, petje, ples itd. Vabljeni so vsi prijatelji dobre in domače zabave. Sv. Areh na Pohorju. Kakor £ujemo, bo 7. septembra pri Sv. Arehu in v Ruški koči veselica. Blagoslovil se bode prenovljeni čudežni studenec. Dopoldne bode sv. maša. popoldne razne zabave. Prijatelji Pohorja pripravite se za to zadnjo letošnjo veselico Podravske podružnice SPD. Veliko jugoslovansko slavje v Rogaški Slatini. V nedeljo 10. t. m so priredili jugo* slovanski akademiki cvetlični dan in velika gozdno veselico v prid jugoslovanskim akad* mičnim menzam. Na čelu cele prireditve je sto* pila gospa Josipa Arko-Verbičeya iz Zagreba, ki je kot pokroviteljica, s pomočjo drugih požrtvovalnih dara, nabrala v par dneh v ta namaa 8.114 K. Bilo je to le njej mogoče, vsled njeae obče priljubljenosti, spoštovanja in znanstv* med gosti in njene velike ljubezni do dela, V dobrobit jugosl. akademikom. V nedeljo da-poldne višila se je prodaja cvetlic, pod vodstvoi| Str uk 4. ■ .iOtehin pe Arko in Reisner Sodelovale so srbske, vatške in slovenske gospodične, v spremstvu akademikov. Popoldne se je začela velika veselica,« a prijaznem kraju v gozdu nad »vilo Jan-^tttrtttir. S pomočjo ravnateljstva, ki je akademike ViflBStfanskn podpiralo, bilo je mOgoče, Okrasiti veselični prostor s čarobno električno razsvetljavo. Veselica »se fe »tvorila s koncertom zdraviliške godbe, ki je svirala naše narodne ko->«ade. S tisočkronskim darilom «v blagu ste prispevali domači 'tvrdki hotel Pošta (g. Rist) in ig. Stoinschegg, z nadaljnimi darili tvrdke : Bizjak in drug, Ogrizek, Beranič, Loschnigg, Lager, 'Potočnik, sanatorij in Diel iz Gelja. Paviljoni so ,-pod vodstvom naših vrlih datn sijajno uspeli. Vinski paviljon se vodile gospa Matijevič, velika županja iz Subotice, -gospa Grobelnik iz Ljubljane in gospa Ptberni kova. Pri pivu sta sodelovali gospa Bleiweisova in igdčse. Reg. Sončeva, kakor tudi rastavrater gospod Gleščič. •Buffet so oskrbele gospod Vrbanič, Dofnanjko in Mahnek iz Zagreba in . gospa Glinškova ; sre-"ŠfdroV jb prevzela ga. Lavrenčičeva, tobak tBttčma. Mankočeva -z gdčno. M. Čončevo, slašči-*MtTOD fgospa Podkfajšfcova s sodelovanjem drugih »geftpej in gospodičen. Predpriprave sta vodila gospod‘dr. Ivan Lah in gospod tehnik Rudolf -Sigi, ki sta v par dneh izpeljala mnogobrojen iprogram. ’— Krasen solnčni dan je povzdignil radostno razpoloženje. Vsi gostje so bili zado-voljni, da'jtm je-Wk> mogoče biti na skupnj jjageslovanski »veselici. Bila je to prva prireditev *t* 'vrste v Rogaški -Slatini. Goste je v gorečih jbttedah pozdravil s kratkim nagovorom g. dr. ‘hah,?ki je povdarjal važnost naše Rogaške Slatine *a našo bodočnost in izrazil radost nad dem solidarnem, skupnem delovanju. Godba je ndgrate^Lepo našo domovino" in „Bože pravde". Nato !je iptoglasih govornik, da ne bo v spomin na ta dan krstil veselični prostor z imenom ^Stavjja", !toar so vsi gostje1 odobravali. ‘Nato se .je p)6s, petje rn vesela zabava, 'ki je trajala ‘V električno razsvetljenem -gozdu preko polnoči. Požrtvovalnosti ‘In radodarnosti gostov iin agilnosti naših dam, osobito gospej pokrovi-tsljici Arkovi, še imamo zahvaliti, da-je prinesla »Cela prireditev 17 >1'48 K "čistega dobička v prid jugoslovanskim akad. menzam. Veselica pa bo flaetala‘Vsem gostom gdtovo v‘lepem spominu.