ht 6. V Gori«, t torek dne 16; januy^rijžt 1912. ' Izhaja trikrat sa fedea, m sicer t torek, četrtek m loieto ob *. uri popoldne ter sferne po pošli prejemana ali v Gorici na dom pošiljana: vse leto . . 15 K *', « ' • • a >» * "*¦*- Za Nemčijo -K 16*60. - Za Ameriko in inozemstvo K 20.— Posamične številke stanejo 10 vin. flS9ČA'' ima naslednje izredne oriWe: Ob novem letu »Kažipot ,o eSriškem Ja Gradiš«ansk^m^ m dvakrat v letu „ Vozni red zelenic, paniikov in pošteih zv. i\ Ra uročila brez fepeslaae naročnine se se oziramo. fecaj xpi. >Vm aa na*odr trobodo in napradtikit i>. A', iamc. I7f«dnidtvo se nahaja-t Gosposki nfici št. 7 v: Gorici v I. uadslr, ha desno. Upravništvo -se nahaja-v Gosposki ulici št. 7 v .L. nadsir. na Isto v' tiskarni. > Naročnino in oglasi je plačati loco Gorica. Oglasi |b poglaaice se jačunijo po Petitrvrstah, če tiskano l-krat 16 vin., 2-krat;14 vin., 3-krat 12 vin. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. Večje črke po. prostoru. Reklame in spisi v uredniškem delu 30 vin. vrsta. — Za obliko in. vsebino oglasov odklanjamo vsako, odgovornost. Odgovorni urednik m izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici, TaleUu št. 88. »Gor. Tiskarna« A. Gabršček (odgov, J. Fabčič) tiska in sil. V Gorici, dne 16. !. 1912. | Z novim letom je pričel v Ljubljani izhajati kov neodvisen političen dnevnik «l)an«, 'Jutro* pa se je moralo preseliti v tTrst kot drugi slovenski tržaški dnevnik. Le bi bita stvar taiko enostavna, kakor j 5 suhoparna ugotovitev, bi morali seveda Iz veseljem pozdraviti novi žurnalistični [prirastek na tržaškem ozemlju in v Ljubljani. Vendar način, kako se je sprememba j zgodila, ne more zadovoljiti nikogar, ker [je z njim zvezan kos strankine zgodovine [zadnjih let. Ta zgodovina pa pravi, da je nekaj gnjitoga v državi Danski: Opozorjeni sms znova na ljubljansko razsulo. i Ravno ko je bito delo za združenje Inapredmh strank v nafepšem toku, je jpred poldrugim letsm izbruhnila Ijubljan-u:\ dbJUnska kriza, z njo pa je postal:) kutn.) >'j davno prej obstajajoče na?pr:;t-je med rakezvanimi »starini* in .mladini*. |P»i/rva refonnistični mladi stniji. kj Je ho« jtela nadomestiti stare nazore / novimi, [brezuspešno taktiki z boljšo, se je pridni-Ižio omizje ljudi, ki so imeli sicer lepo Iksedt? na jeziku \n se obnašali sila radikalna, u s;> se izkazali pozneje tako, da fj:m ja* -srečUc, izgine spričo netočnosti v denar-r.em in gospodarskem poslovanju in s tem združene nesreče, še mnogo bolj pa spričo mučne senzaeile, ki jo je vzbudil javni razkol: Medsebojno zmerjanje, oči-tnvanje, osebni napadi, razni komentarji k septcntberskhn dogodkom, proces. Poznejše šivanje razpoke, sprava in koncesija mandatov mladini ni izbrisala mučnega utiša; najdragocenejše delo. zapri-četopo resnih mladih Uuaeh, je zginilo: koncentracija stranke. Po onem kaosu biležimo le grertkebo v sebi, nezaupanje napram Ljubljani t.. in perečo potrebo po saniranju, po reorganizaciji na glavi Sn udih. Tako, kot je sedaj, ne more iti napi ej ne na Kransjskem, ne pri nas, ne na Štajarskem, na Koroškem že celo ne. -Povsod občutimo stagnacijo kot zlo. Kakor marsikaj, nas tudi najnovejša sprememba v naši žurnalistiki mučno spominja na skrite nevarnosti, ki groze slovenskemu napredku iz vrst koristolovja in sebičnega fronderstva. Kaj d r u z e-ga je fronder iz kriticizrna, kaj druzega pu klati vitez. Članki, kakor »Brez skrbi« in poziranje neodvisno ljudomirm namenov nam dela skrtbi, dokler so s stvarjo v zvezi ljudje tako slabega spričeval. Nas bi veselilo, da se motimo. Bojimo se pa, da se ne. Sicer smo pa prepričani, da. bo združenje Šlo preko razdvaja-čev, le zakasnelo se bo. A to je ogromna škoda. Vendar to ne sme biti povod ma-loduinosti; iz sebe moramo doživeti pre-perod, in če se goriškim naprednjakom posreči umirenje razmer v lastni deželi •!n narodni vspeb v mestu, smemo mirno čakati razvoja na Kranjskem. Le želim;) raglejši tempo, ker smo združeni močni; dotlej pa bomo naprej životarili v znaonc-r?ju mežnarske kulture in one politične no-»ivechtosti, ki je znak naše dobe. Končno še beseda k zadnjim glasovom iz »Učiteljskega tovariša«. Ono izjavo ali kons»taita>c*jo, da se je med napred-rjaki proti učiteljstvu marsikaj hudo zagrešilo, podpišemo z obema rokama. A kaj naj sledi iz tega? Gotovo ne frondi-ranje v javnosti, aimpak vselej le to, kar je učiteljstvo doslej storilo: Organizacijsko delo, in propaganda napredne misli. Učiteljstvo je tako dragoceno za narodovo kulturo, da moramo ta sta« posebno podpirati in ga ščititi proti napadom. A ono samo bi moralo skrbeti, da se reši upliva raznih ljudi, ki bi radi Šii s pomočjo uči-tdjske organizacije kvišku. V Ljubljani ima učiteljstvo priliko, — paziti. Kadar pa enkrat razmere 4ozore za sklenjenje ttipre&ftikov, bo treba »skrbeti, da dobi 1 učiteljstvo v strankini organizaciji mesto, ki mu gre m ki ga po pravici zasluži. Ne j pezabimo vodilne, mfeli naprednjaštva: | Skupaj, in potem kot stranka levice, kot opozicija — naprej! K. Dr. Kari Slane: Univerza in nadsodišče v Trstu. (Dalje.) • Precej let že imam ali ne poznam ne e^ega nemškega justičnega uradnika na Slovenskem, o katerem bi se moglo re-* či, da je kulturno več storil ko zmore to vsak navaden lustični uradnik. Vzemimo, ua je ureditev pravnega življenja v kakem narodu kulturno delo. Ne enega ne poznam, ki bi bil več storil k., vsak navaden Slovenec. VVaserja štejem med Slovence, on ni bil pristen Numac — in ta je bil kot dober lurist In predsedn. graškega nndso-dl?ča precej uplivcn, AM koliko koristnega je storil! Koliko pa lahko naštejem škodljivega, kar so nemški uradniki storili na Sle venskem. V vsakem okraju so tujčili meščanstvo. Na meji Je tujcih) sploh občevanje Slovencev z Nemci. Nemški uradnik pa se ni hotel učiti slovenski in mislil je, kakor bi se samo ob sebi razumevalo, da je ljudstvo zaradi njega na svetu in se ima ono učiti njegovega jezika. Koliko škode je ljudstvo trpelo, ker ni ro::umeb jezika uradnika, koliko s tem, da je moralo iskati tolmačev, omenjam le mimogrede. Glavno škodo pa so prizadjali tr uradniki narodu s tem, da so se nemčili meščani in se odvračali od narodove mase, katera jih je živila in kateri bi imeli donašati omiko. Ti meščani se tudi niso begvekaj omikali, ker včasih niso prav znali nobenega jezika" rn so zgubili veselje do naukov. Meščan je bil drugod kultiiro-nosec mej narod, on je bil gonilna sila v razvoju narodov. Iz kmetije je prihajal slov. človek v mesta, iz kmetije se je tadi pri nas dopolnjevalo meščanstvo. Ker ni šlo tako hitro s ponemčenjem meščana, o« je bil že odrasel, se. j«,..stvarilo.nasprotje .med meščani, ponemčenci m Slovenci. Kaj pomenja needinost v meščanstvu, se vidi na Slovenskem: obrti se ni»a razvijate, kakor bi se bile lahko času. primerno. Gospodarstvo razdeljuje delavce. Meščani so •obrtniki, oni imajo svoje postimo delo, svoje posebno stremljenje. Vsako nasprotje, ki povzroča sovražnost medmeSeaui, Škoduje gospodarstvu in napredovanju istih. Kapitalistično gospodarstvo Je stvar-jalo konkurenčne boje tudi mej mešCani — ali kjer Je Šlo za korist kakega obrta, so brli vsi dotični obrtniki (edini 4n so si % vzajemno pomočjo pridobivali koristi, Pri nas ni bilo tcga,:.t?onetnčenec Je gledal na someščana, ki je prišel iz slov, kmetije, čez rame, če mu ni škodoval, kjer je mogel. To nasprotovanje, ta sovražnost ni koristila razvoju obrtnega dela v naših mestih in tudi ni čustveno .kaj prida vzgo-Jiiia mej uušiini meščim!; Ijubeznjivo o»b-nnSanJe se »i vzgojulo, vzujemna pomt)C r,i taka upHvnln, kakor drugod, Slovenci tudi zaradi tegu nismo imeli na naših tleh dosti bogataSev mej meščani. Ni res, da so avstr. Nemci in celo štajerski, koroški inteligentnejši Justični uradniki* boljši JuridiČni strokovnjaki, kakor slov. rojaki. Kitoasef ¦ • Nictzsche Je ne3«J poznal zgodovine vseli narodov, poznal je menda tudi! nemško — in ta Je pisal: »Die Polen gelten mir ais die begabtesten un-ter (Xz\\ slavisehen Volkem und die Be-gabung 4er Slaven schien mir hdher als die der Deuts»^ien, ja ich mekite wo1il, die Deutschen seieu erst durch eine starke Mischung mit slavisehen Blut im die Rerhen der begabiten Nationen« einge-riickt.« — Morebiti je dobro, da podajemo ravno v tem času nekaj -zgodovine urad-ništva na Slovenskem. Ako pogledamo zgodovino uradni-Ltva v Avstriji glede nas Slovencev, tedaj najdsmo to uradništvo vedno v službi nemških vladajočih stanov. Ko si Je feu-da'ni grajščak jemal uradnika, je vzel Nemca aH Laha. Ako je vzel Slovenca, je moral ta ivoje ime spremeniti v nemško, Maksim Gorkš. FOMA GOHDJEJEV. Roman. (Daije.) »Ni ti treba primerjati... Njim pač ugaja to, a kumu kaj drugega ...« »Njim ne ugaja ničesar!« »Kako da ne?« »Vse hočejo izpremeniti ...« »Torej se trudijo zaradi česarkoli?« je odgovoril Fo-^ma. »In hočejo nekaj?« »Srečo za vse!« je goreče vzkliknila Ljuba. ^ »No, tega jaz ne razumem«, je dejal Fomai rnajaje z glavo. »Kedo pa skrb* za mojo srečo? Itt potem, kakšno srečo mi morejo preskrbeti Se niti sam ne vem, česa da mi je treba? Ne, pogledati t\ morala ljudi... tiste, ki so bili tam na obedu ...« »To niso ljudje!« je kategoriški izjavila Ljuba. »Ne vem, kaj da so po tvojem mrienju, a vidi se takoj, da vedo. kam da spadajo. Spretni, ... izvrstni ljudje so.« - »Ti si pač prazen človek«, je odgovorila Ljuba odločno in trdno. »Saj nisi brla v moji duši ...« je mirno rekel Foma. »Ti ne poznaš mojih misli ...« »O čem pa znaš ti misliti?« je dejala Ljuba in slco-I mizgmla z rameni. ' »Tako! Sam sem! To je enkrat... Živeti ml je treba! To je dragic ... Takšen, kakoršen sem sedaj, ne morem živeti;..... ali ne razumeš tega? Nočem, da bi se mi ljudje | smejali. Saj niti govoriti ne znam ž njimi. Tudi misliti ne znam«, je sklenil Foma svoje razmotrivanje, ter se v zadregi nasmehnil. »Citati in učiti se je treba, je prepričevalno iiasve-tovala Ljuba, izprehajaje se po sobi. »Nekaj se giblje v moji duši«, je govoril Foma dalje, ne da bi jo pogledal, kakor sam s seboj, »a razumeti tega ne morem. Vidim* da je vse, kar govori kum, ... stvarno m ... umno ... A vendar nima privlačne sile za-me ... Oni-le ljudje so za-me mnogo zanimivejši...« »Aristokracija?« je vprašala Ljuba. »Da...« »Tam.je tudi mesto za-te!« je rekla. Ljuba s prezirljivim nasmehom. »O tt! Ali se to ljudje? Ali imajo duše?« »Kako jih. poznaš? Saj nimaš znanja ž njimi...« »A knjige? Ali nisem čitala?« Sobarica je prinesla samovar in razgovor se je pretrgal. Ljuba je molče* napravljala čaj, a Foma jo je gledal in mislil na Medinsko. 2 njo bi govoril... »Da-a,« je zamišljeno izpregovorila deklica, »z vsakim dnevom se bolj prepričujem, da je živeti težko... Kaj naj storim? Omožim se naj? S kom pa? S kupcem, ki bode celo življenje plenil ljudi, pil in kvartal? Divjaka? Nočem! Ostati hočem osebnost... osebnost sem, zato, ker že razumevam, kako -slabo je urejeno življenje. Naj se-ii-ucim? Ali bi oče pustil?;.; Bože moj! Naj-li bežim? Nimam dovolj poguma... Kaj mi je sto^ riti?« " ' Stisnila- je roki- m povesila glavo nad mizo: »Ko bi- ti znal, kako zoprno > vse!..; Ni žive duše naokrog... Odkar je umrla mati, je oče vse razgnal... Nekateri so šli študirat... Sipa je odšla. Piše mi: »Či-taj!- Ah, naj črtam! Saj čitam!« je vzkliknila obuipno, molčala nekaj časa in govorila zatem z zadostnim glasom: »V knjigah ni tega, kar srce potrebuje *.. in .mnogo-česa, kar je v njih, ne razumevam... .1» stednjič mi je dolgčas „-.. dolgčas mi je, ko čitam vedno sama, sama! tleče se mi govoriti s človekom, a človeka ni! Neznosno mi je! Le enkrat živi? m čas je že, da-začneš živeti, a človeka še vse ni... in ni! Čemu živeti! Sipa pravi: očitaj in umela bedeš...« Jaz jo prosim za kruh, a ona mi daje kamen... Vem, kaj je treba... Treba je braniti to, kar ljubiš, v kar veruješ, treba se je boriti...« In skoro ječe je-končala: »A jaz sem sama! S kom naj se. borim? Saj ni sovražnikov... ni ljudi! Saj živim v ječi!« Foma jo je poslušal, pozorno, si« oglfcduj-e prste na svoji roki; čutil je v njenih besedah veliko-bolest, a ni je umeval. In ko je molčala, potrta in žalostna,- ni našel ničesar, kar bi ji mogel reči. razven besed, ki so bile podobne očitanju: »Saj praviš.sama, da so ti knjige zanič, a meni svetuješ, da naj jih čitam.« Pogledala mu je v obraiz in srd se ie zasvetil v njenih očeh. O,kako želim, da bi sfr v tebi vztt4ile>yse ttete mulce, s katerimi živim..., da bi, kakor jaz, tudi ti ponoči ne spal od misli* »da bi ti postalo vse-gniusno in ti sam sebi zoprn! Sovražim vas vse,; sovražim vas!« Vsa rudeča v obraž,: ga je: gledala tako jezno in govorila tako Abno,'**fe je bil začuden,, a ne : Nikdar še ni bila tako govoriia ž njim. Mm&j m^mm (o* i& <*>»«&*- iej|tLL ^^^l^tovJnjn^ar^vjMl-- iboC in postni peogvfsi?* od jnfiost* ieirdal- prt/o Ju ijjegove -fcsfete. T^rims&o pravo jtj bfto prjkrple^ v^emu absolutizmu. Ker 0 se je Ifacfet*o množilo in je nastajal x *; Jrrteneavneišfeii gospodarstvom ve^ji .psoBiei; večja trgovina, treba je bfto več uradništva. To arasdnišfcvo je imelo izvrševal ila&n&i nad maso, isto torej, kar je pire* izvrševal grof In Itak duhovnik. Zdaj so tt kraljev* uradniki imeli zastopati koristi kraga med maso in med navedenim manjšim vladarjem. Kat du-hoveik h skoraj uvidela da s tem kraljem ni Saf zbijati In se ie tudi pridruži! njegovemu uradništvu. PatrimonijaliH in ti državni uradniki so biB Nesiici, Lani ali sipv, renčati in Šlo ie po besedah*, wes Brot ioh m, dess Lied fdh sing; — nemško se je uradovaJo. Ko se je že kralj utrdi, so m dragi ki tretji sinovi mm , graSčakov tepli za njegove službe. Dosti se nteo v&W na nemških aM ttaHfanskfli vseu$H3čib, aH absohrtizem jfli je prevzel, da i>mia opravfti z nezadovoljneži med kmet!, in jih je rabi! kot »reprezentante vlade«. Jnstioa m pofttHma uprava ste brli združeni do novejšega Saša. Za prave delavce je pa Jemal aborutfcem kmetske m meščanske sinove. Samo ob sebi je razumljivo, da so ti morali posta« renegati, (Pride Se.) Razmere bi flbrliiiili v 6ihrwici. (Dopis.) iNa prizadevanje »aprednjakov smo dobili neobhodno potrebno obrtno šolo, kf.iere naloga ie, muditi najpotrebnejše našim zidarjem, da se jim pomaga v m> hovi *troki. Na Soli pa vladajo take razmere, da ne moremo več molčati. Kdo Je kriv teb razmer, ve že vsrk. Klerikalcem pa so te razmere celo po volji. Odbor šole ie ves klerikalen, za kar se imamo -zahvaliti našemu učitelju. V odboru so čudni ljudje, ki . v svoji strankarski zaslepljenosti ovirajo napredek Šole. Šola se nahaja v takem stanju, da bi jo moraie poklicane oblasti takoj zapreti! Na tej šoli sta bila imenovana dva strokovno izprašana učitelja. Eden izmed teh dveh učiteljev ni bU odboru, duhovniku, in sploh klerikalcem nič po volji. Menda ni hotel trobiti v kjerikakni rog. Zato je bila glavna naloga odbora; tega učitelja na katerikoli način odstraniti iz službe, čeravno je na-jvestnejše izvrševal svojo nalogo. Omenjenega učit. so primorali, da se je začasno odpovedal pouku, s tem da za njegove najglavneBe predmete niso preskrbeli najpotrebnejših učil. Na njegovo pritožbo glede teb nedostatkov, ga je odbor kratkomalo stamo odpustil iz službe, mesto mu preskrbeti zahtevana učila. Torej.v svojem strankarskem fanatizmu; je odbor pokazal, da mu m* mar za šolo ampak za politično mišljenje učitelja. Drži se torej načela: Če je odbor klerikalen, mora biti tudi učiteljstvo klerikalno, pa četuidi ni izprašamo in zmožno sa poučevanje na tej, Šoti. Za mesec časa je podelil odbor voditelju ves pouk, kateri obsega 22 ur na teden,, in zraven tega še ljudskošolskih tedenskih ur 29, skupaj. 51 tedenskiji .ur. Ali si moremo misM, da ie ta -vestno opravljal toliko mu naloženih ur? Nikakor ne! (Na obrtni šoti so taki predmeti, da se mora sleherni učitelj pripravljati za vsako uro. Ker ni mogel voditelj preob-vfodati tolikega'dela, je v tem mesecu izostalo dokaj nasfelavtite^ih predmetov, tudi rad! tega, ker ni dovolj zmožen. 'Po iniciativi' nagega vfcor-učiteija je - odbor nastavil dva Idruga učitelja, na Kranjskem bi ju zvali'koritarja, ki nimata niti potrebnih izpitov za to šok). Na SoH j imamo torej sedaj tri nezmožne učitelje, kar vidimo v »uspehih«. Za razmere, ki vladajo na tej šoli, je odgovoren edino le odbor, v katerem se-' r m nekdo po pofelfctt sodnik, torej /Suvaj sakonov^ - ": •***¦' Odbor pa v svojem fanatizma odpušča Iz službe izprašane in izkušena uSifot. le ter nastavlja netepražade in sploh ne- " tako, da ugled m napredek šole rapkteo pada. Naši otroci zahajajo že dri^o\tetp v šoto z. najboljšim namenom a brez pravih vspehov. In to naj mi očetje s sinovi vred trpimo? Nikakor nej- Zato odtočno protestiraj^a proti po-i stopanju, odbora si voditelja šoJe^ Apelu-jesiio narvse v to kompeteale oblasti, da * odpravho te razmere. Naša zahteva je, da moramo imeti na šoli izprašane in zmožne učitelje in ne bomo mirovali toliko časa, dokler jih ne dosežemo. Pripravljeni smo na vse! Vprašamo ob tej priliki še c. jcr. dež. šol. svet, kaj misli z našim učiteljem glede splošno znane afere?! , Občinarii. Dražba si. Cirila m Metoda. Za narodno Šolo na Blauči daruje neimenovan K 2. Za narodno šolo na rHanči nabrali v •veseli družbi v gostimi pri tT^terničku* K.5, eno Uro-in 10 vin. ' * :' Za CuH-MfOtodovo dražb* so daro* vali: «g. Jože? Drufovka iz Oslavja hšt. 177 K 1, Jos. Primožič iz Osiavja bšt. 118 K 1, scproga g. Drufovka iz Oslavja 40 vin., Spacapan Bvgen in soproga iz Ro-žnedolme št. 22 K 1'60. Redni občni zbor Cirfl-Metodovc mo-žke podružnice za Gorico se je vršil v soboto »fpri jelenu«. UdeJežba je bila povolj-m. Posebno častno je M zastopan profesorski zbor. G. dr. Dereani je podal prav lepo poročilo o delovanju drušfva v preteklem letu in ožigosal one, ki se kažejo napram te jpreipotrebni družbi tako hladnokrvne. Iz poročila g. b!aga$nika-tajnika •posnemamo, da je podružnica v preteklem letu sprav lepo napredovala. Predsednike m je tvl zopet iizvolijen g. dr. Emest Dereani. Ostali odbor naznanimo, ko se konstituira. Iz Štanjela: Ciril-Metodova podružnica za Štanjel in okolico je imela v nedeljo ine 14. t. m. svojo odborov© sejo, pri kateri se je ugotovilo, da znaša prebitek veselice, katera se je vršila na praznik sv. treh Krajev ravno 200 K, kateri znesek se je kot kamen odposlal lobrambne-bihi skladu C. M. družbe v L/iibtfano. Pri tej iprrKki se je in&d odborniki nabrala vsota C. M. družbi 6 K ;10' Viin. Le pogumno naprej, za zgradbo šol je •treba kamenja, opeke, ometa itd.; vse iprav došlo! Vsi ii, ki so s sodelovanjem, iprepla-čiii, darili, vdaležbo ali na kateri'koli na-či«n k slavmosti pripompgM, maj imajo gladko zavest, da- so s tem prispevati plemeniti stvari na korist celemu slovenskemu narodu ter tako tudi sebi. Na vsak inačrn ihočemo ipridno, vFtraijino v narodno sfpodbujo, izobrazbe v narodno korisft delovati ter tudi. nasprotnike polagoma pridobiti. .Klerikalec je vse prej nego naroden. i zbor. Tretja seja. Včeraj po 4. uri se je izvršila tretja seja. Navzoči: kakor navadno. Občinstva imalo. [ :,:» Čitamje (prošenj za podpore je bjio zopet dolgo. Fon Je vloži*predlog.v prid kmetovalcem-vinograicmikiom, naj se dovolijo onim, ki so doftnii fbrezobresttta po-sojUai^ leta*.ro&;,s»o tem .času naj se -vi-riejo posoda.' " s *'"'" \ :i' u'f/ "'• Deželni glavar naznanja, da so odsekt že začeli delati ter so si izvolili predsei!-inike. Predsednik verifikacifeikega odseka je Fon, peticijskega dr. Gregorčič, finaii-čnega dr. Petem, tehničnega Zega, šolskega dr. Venier, juridičnega dr. Pinavčig. Dnevni red: V odseke so oddali tza-ikonsfki načrt o uvedbi novega občinskega reda in novega obč. volilinma; načrt o razdelitvi obč. zerrtljišč in ureditvi pravk itžmmja, ziožba kmetrjsikm zemljišč in varstva planin; načrt statuta deželne g3u-honemicepporočila o podelitvi podpor občinam Zagraj-Št. Marttin, Vilk Vicentina, Medea, zadruga CircCstdara Manolet v Tercu, Tržič, Zaigraj Roniki; odobri se ipodjpora 1850 K za vodnjak v Trebilkiih, 4000 K dež. prispevka se podaljša za na-ipravo nakladišča v Maši, «bčmi Ločnik za. javne koristne naprave se podaljša prispevek 700 K.! Obnovi se kredit 9000 K za ureditvena dela »b Drgaajsčeku v občni Idersko. Ctmcvi se kredit 2130 K za. šterno v Lokvah, 400 K za cesto KobarM-Svino se obnovi; podaljša se kredit 200 K ^a jh>t Mediavas-Sv. Ivan, obnovi se podpora 900 K za dve ses?iki pri Kaseijami; podol^a se kredit 7900 K za vodovode Orgar, Brfeor, Dol; odobri sepiac^o 2500 K za napravo vodovoda v Ajdovščini; cdobri se izidačHo 100 K oddelku c. kr. kmet drudbe v Cervinjami. Odobr^o se trositi 2664 K deželnega odbora povodom Izleta svobodae zveze za razvoj državnih zaanosti za Goriško. Odobri se prispevek 200 K gesp. društvu v KrcgAjafi. Odobri se p&ročiiO o zvišanju plač osebju v dež. giuhonemnici Odobri se predujem 450 K poduradniku Justu Corsrg. Odobri se od-pravnšra bivšega dež. uradnika Ivana Lo-renzonija v znesku 2100 K; odobri se 100 K draginjske doklade Josipini Stepansig, učiteUid na dež. giuhonemnici Potrdijo se razni računski sklepi. PrmodEr«ja šefa v četrtek1 ob 4. pop. Domače vesti. Jarofc Koda« v Gorici — »Pevskemu in glasbenemu društvu« se je posrečilo pridobiti slovečega umetnika na gostih, Ceha Jaroslava Kociana, bivšega najboljšega učenca mojstra Ševčika, za ewratni izredni koncert v Gorici. Slišali smo umetnika že pred leti, ko je koncerto-val v glediški dvorani goriški in vsak, ki se je udeležil tega koncerta, je odnesel (najprijetneje občutke polhe odkritega ob-, čudovanja do motsterske izvežbanosti mladega umetnika. Skladbe, ki jih Kociasi podaja na svojifr naravnost čarobnih gosjih, spravijo vsakega v navdušenje. Z nJemu lastno tebniko in čutoni obvlada umetniško svoje gc^U in s svojo godbo privleče posllušalce s seboj v neznawe kraje, polne ikrasot m čarobnih zvokov. To i*e Kocidnova godba, a v popomo razumevanje jo mora človek sam slišati in potem šele vidi, da ima res umetnika pred seboj :n če je še tako velik skeptik, ne more se vzdržati, da ne bi pokazal s ploskanjem svojega občudovanja in navdušenja. To pot pa nastopi Kocia-n v dvorani Trgovskega doma in tudi mešani zbor našega »Pevskega in glaisbenega« sodeluje z 'dvoma novima točkama. Ker se nam pri-Irka, slišati velikega Kociana, nudi tako redko, pač, ni treba posebej apelovati na naše kro^e, da tudi te redke prilike ne zamudijo. V naslednjih številkah priobčimo strokovnjaške ocene c Kodami, kakor tudi vspired. Koncert se bo vršil čnc 10. februarja ¦t. I. Goriška Slovenska Čitalnica opozarja častite člane na prvii družabni večer, ki bo dne 18. t. m. v društvenih prostorih ter v dvorani Trgovskega dama. Pristop k temu zabavnemu večeru imajo le člani in pa po članih vpeljani gosti, ki so dobro došK. Tratnik razstavlja v Pragi. — Slovenski akademični slikar Tratnik, ki se }e koncem preteklega leta delj časa mudil v Gorici, razstavna sedaj v praški reprezefi-itačni palafii. Razstavo sta priredila »Ma-nes« in »Umeledka jednota.« Pripuščene so bile edrno-i!e najddbranejše umetnine. Kakor čttjemo, se Trafcnik v kratkem vrne v Gorico, kjer '' namerava v slikarske svrhe študirati goriško pokrajino. »Oster-reichische Rundschau«, na^ttgk * tejša av-•strijs^o-nemSk^ "revija; je prinesla pred kratkem prav laskavo oceno delovanja tega imenStr»ega slikarja. Odbor Slov. bralnega in podpornega društva v Gorici naznanja svojim gg. pevcem, da se vrše pevske vaje za mežki zbor vsak četrtek ob S. uri zvečer v društvenih prostorih. Za g.čne pevke se vrše pevske vaje ob sredab db navadni uri. ......»prosi podpore.« — Županstvo »x« prosi podpore, županstvo »v« prosi podpore, društvo »z« prosi podpare, vse prosi podpore. Skoro jedno uro je trajalo čitanje prošenj za podpore v deželnem zboru v četrtek. Vse hoče imeti podporo. Umevno, da potrebujejo podpore občine, kmetijska, gospodarska društva, cestni odbori itd. — Med tistimi, ki so se oglasili za podporo, se nahajia tudi mestna občina goriška, ki prosi, podpore za občinske ri-kreatorije, za mestno godbo, za zgradbo mestne klavnice itd.; če hočejo imeti ta- •hi svoje rikreatordje, nag jih vzdr: sami; če hočejo imeti godbo, naj jo v; žujejosaoTiii; .mesto je tako revno, da ma denarja za godbo; če- ga nima, paj treba gosJbe;. da bi dežela prispevala! laško muteiko v Gorici, proti temu oaloj| protestiramo. Novih virov dežehim doli-kov ni mogoče več najti; v takih časihj teži deželo velikanski primanldjaj, m prispevala za.....imiziko v Gorici! se že prav iz vsega norca delajo laški beralci? Onemogla jeza še vedno kuha v katerih gospodih pri »Gorici«, ki hrep< jo po srednjeveških časih in še sedaj kajo za predavanjem prof. Seidla *o mM ganih«, čeprav ga nobeden od njih ni šal. Ker ne morejo očitati nič stvarne* se zaletavajo v splošnosti. Smešno jj»| je, če se oglasi kdo, ki k prirodoznansti j bržkone le toliko ve, kolikor še ni pozail tiste malenkosti, .kar se je naučil na M /iški gimnaziji in si drzne staviti v »(jI rtcii s' 13. t m. vprašanje:. aJi te bilo M dava«je res —' znanstveno? Odgovcrfl to vprašanje ni težak. Prof. Sesdl si jtB svojim znanst- enim detovanjem prid« redko čast, >*;\ ga je Jugoslovanska ali domija znanosti izbrala za svojega cVafl Kedo bo pač vedel presoditi, kaj je zm nost, ako ne član odlične družbe prafl zastopnikov znanstva?! AH mat pojdefl vpraševat, kaj je znanstvo, v goriško m menišče, ali v uredništvo »Oorice«, ali J nam mar za io priporoča njen dopisu fl Oglejmo sii ga! Pičle vrstice, ki jih je m pisal v »Gorici« s 13. t. im. pod zagla^l »Nekaj neverjetnega«, zrcaKjo dovoH'^ sno njegovo duševno višino. Hotel ie p| kazati, da nokaj »modernega« zna, in zaf je vtaknil v svoje vrstice nekaj o mnog« slavljeneoi in od gotove strani mnogoo! sevraženam profesorju vseučilišča v Je: ekscelenci E. rlaeckl-u. In iznenadil nas g. dopisnik »Gorice« z novico, da se 4 •ažnjivih spssov Haccklovih zajemajo zastareli nazori«'. Kolikor smo poučeni, očitali Haecklu njegovi nasprotniki iz cel ikvenega taborju. da s,e jrf drznil «trmoKl| viti stare, tisočletne nazore in jih ho! izpodriniti z . novimi,. čisto nas/protniti »Goričin« modrijan pa mis!ir da bo narof tudi prav, in hoče moč idej velikega prvi b&ritelja za znanstvo in resiHco uničiti I tem, da jih proglasi za — zastarele! S t kim manevrom, g. depisnik »Gorice* Vaša verodostojnost ne pridobi posebne^ spoštovanja! In za presojevalca o zna' stvenosti drugih Vas na to ne bodo ttikjt naprosili! — Svojo modernost jzprft|j »Goričin« dopisnik tudi s tem, da pogre|| tisto znano ponesrečeno natolcevanje f potverjenih Haeckloviih risbah! (G. iL pisnik govori netočno o fotograiiijah. k^ se očitno sam ni dovolj poučil o stvari^ kateri fooče izreči merodajno mnenje), sti, ki so se predrznili prha na dan z 'm nlenm očitanjem proti Haecklu v njegov demovini na Nemškem, so obmojliknili pcj vtiskem svoje sramotne blamaiže; Je dale! •rd bojišča si upa še %do v kakšnem zakaj .nem lističu zopet pogreti tisto očitno laa fljivo natolcevanje, računajoč na neve^ nost svofili čitateljev. Kdor se pa posli žuje takih nezdravm sredstev, pokaže paj le kaj drugega kakor opravičenost s o tem, kaj se vrši v sedanjem prirodaj znanstvu. G. dopisnik ^Gorice« se je torej dvanajstih vrsticah nič manj kot trikrat r2crfmo zmotil, pa hoče biti drugim merej dajen, v vprašanju, kaj bi S2 smelo g| veriti m poslušati in kaj ne! Upajmo, da g, dopisnik »Gorice eden tistih »nadutih srednješolskih proti sorjev, ki so nadahnjeni zastarelih naJ rov« — ki jih apostrofira ob sklepu svej pripomenj. Prepričam pa smo, da te pcnuije vendarle močno dišijo po — dutosti in zastarelosti. Poslanec Fon je v seji deželnega zi[ ra v četrtek izrekel žeJjo, da naj, bi se r;1 spadafcSe n. pr. v ipetkijski odsek, tudi r^ razpravljale v tecn odseku, ne pa da oddajajo reči, ki tičejo v petkijski odse' finančnemu ali kakemu drugemu, kato se je to gedilo v prejšnjih zasedanjih. DH žefni glavar je r dgovoril takoj pa ne \M »kakor poročafo nekateri isti, da tega \ vede! ter da bo gledal, da se taki neda statki ne ponove, ampak deželni glavar a dal razumeti, da §e sklepa v dežefn^ zboru, kam gre kaka reč. Lahi nainri že od nekdaj tako delajo pod Pajerjern. 4 oddajo kak predmet, tigof n. pr, v M ci&to* odsek, Sjaančaemiu ali š^eami, -ker imajo v teto dvefe večino, v ijetic^Jcem odseku pa imajo navadano večino Slovenci; Lahi pa hočejo ono reč presoditi tasm, k|er imajo večino in tam o&očfta, kak® naj se reši. Tako so delali ia tako bod > . Kakor se da sktepaiti iz besed dr. Gregor^ Jeppsestva verificirane; vso Kffv&o*,;wfs »astaila oeia vofcka, kakor je rekel Gregorčič, zvrnejo na vlado, kakor jb je zvračai Gregorčič ie v četrtek, m na to patrd^o izvolitve, Gregorpiča^sicer boli in ve, kako žalostno* figuro igra, "tcdaTcisia fafcolfca jim je dala vlada m ta morajo griz-ti s potrjenjem mandatov iz veteposestva. Kako bi bi srečen in zadovoljen Gregorčič, če bi jSh smel zopet razveljaviti. Sedaj pa: potrditi se jih mora, Vlada je uteala, nad nJim pa visi kiiub temu — naznanilo.o razpustu dežefaega zbora. Zdatfpazdafi se Jabko -Z&3&U česar se don Antonio tako Socialist! so predložili deželnemu zboru *petk:iio za premembo občinskega volilnega reda m za premembo Statuta goriškega mesta. Na dnevnem redu včerajšnje seje je tati zakonski načrt o uvedbi novega občinskega reda in novega občinskega voKfrifo. Glede* precnerrihe Statut* goriškega mesta je znano, da je mestni svet goriški sprejel neke premembe ter predložil načrt novega Statuta deželnemu odboru. Toda tak, kakoršen je- novi statut, ne wne dobiti potrebnega petrjenja! Slovenci ga z vso odločnosti odklanjamo. V referatu o I. letniku »Vede« v *r-žaški »Edinosti« (pcnatlsnjenon v »Soči« z dne II. 1. J9J2.) ie treba popraviti pomoto, ki Jo rwifofeu$eoyeidal z^ tefeoče zaisedainjb tak-le progranu; J) v^rificirainle madomestn-ih volitev, 2) mačrt zakona za ffHJvišanje pristojibm cd dod§6in v korjst »ljudskih šol," 3) naru- ' *** *$<>> vr§aa $e ^ ra^rava o novem stva inženirjev v Lhiitfjanii«; ^aznoJično? hišnem davku. Pregled časopisa. Lastnik Msta: Hrvati. * Dr. Susteršičev *Hrv. - sloveaskt sfco družtvo inžHtfra \ arh*t©kta u Zagrebu. Urednik: ing. Mijo nI. PhiHipipovič, Zagreb, Zriinjski tng 17. Sourednfk za slovenski del: mg. Dragotm Gustmtčič. Ljubljana, dežebir stavibn* urad. Vse slo> venske članke, depise, inserate, naredni-* ne/ reklamacije rtd. je pošiljati sourednikti v Ljubljano, Plesni venček priredi oKJsek železni carske godbe v Gorici v soboto, dne 20. jamivarja t. I. v prostorih pri zlatem jelenu v Gorici Začetek ob 8. uri zveče* Med odmori deluje šaljiva pošta, m bte?-rija. Telovadno društvo Sokol v Pogori priredi v nedeljo, dne 2J, i m? veselfco š plesom. Začetek ob 31/« tirj pop. Vzpored priobčimo j>r&iodndič. Sokol na Briah je imel svoj redni občni zbor dne 6. januarja 1.1. ob razmero- Šusteršičev klub« v vladni večini. — »Oeuteche Naeh-ricbten«, oiicijelmo glasilo nemškega »Na-tionalverbanda« poročajo, da so se vršia med dr. Šusteršičem in ministrskim prekl-isednikOTn grofom Šturgkhom pogajanja v zadevi vstopa ^Hrvatsko - slovenskega kluiba« v vladno večino. Ministrski pred-sedn#E grof Stttngkli & dobM v te j. zadevi od dr. ŠusteržiČa zadovoljiva zagotovila. Avstrijsko-italijansko prijateljstvo. Nadvojvoda Leopold Saflvator je včeraj »pcisetil .ita*i$awskJega poslaneka na dunai-skeim dvoru, vojvodo D'Asvamo. V pdf-ticnih m diplomatskih krogih prijpisujejD temu obisku* ki je nara^osit nenavaden dogodek, Karedno pomenliSvost to tenS>oy, ker le nadvojvoda Leopold Sa)vator av-strijiski anmaidini nadizomik. Zatrjuje se,- fla je ta .nenavadni obis.-c avstrijskega , nadvojvode in armadnega nadzornika naravnost demonstracila av-strffshess divora proti senszaciionelnemu govoru krščanskosocildnega voditelja Vojna msA Turčijo in Italijo. Razno. Posetonih poročil o vojini ni Okoli Tržpolisa divja -stiraSna burja in morje je razburkano. Aeropilaini počivaio. — Pri Bengasijuje bil majhen spopad,-;-Laški kralj namerava priti v Tripo^i*%aje začetkom marca. Razne vesti. V ŠfcoiiHoflci na Kranjskem je zmagala pri občinskiih volitvah klerikalna stranka v vseh treh raizredšh. Gorenijsika mesta so raizven Kranja vsa v kderikatoti rokah. Na smrt na vislicah je bila obsojena pred poroto v Olomucu zastnipljevalka FiraaičiŠkaeenirSife, kije bila poslala svoji sestri Mariji Beninschke zavitek zastmiip-Henib sladičic da bi jo spravna iz sveta in s tem prišla salma- v posest očetove dedščfee. Nameravana žrtev si je srečno rešSla 'življenje, zato sta- pa d,y^ ^lefika, Friderik In Oton Zawrafek, katerima je Marija Benfestiike dala od on«h sladčiic, pri tem, 'jz^dbila. "svoje zavijielije Žas^ra-pž-Sevalka,je- pf4anala,j da je bo-' tela ^aitruipJti svojo sestro" Marijo, , Dalje naA slranlv 8 fcbajb ^^'^sm^s^t\ v» mestu: •. F%MM%|i%kK^ »fiHeSev je w^Hožtla- . :atoie$iiiiL* ft%arWi sfJortienksos svojimi •i ^StMNHfi^jl so cimaii 3x1 Palestini: • Rrte^iefš .1*4¦'¦'Y¦«& ScraSib le'ustavljen, "Vihsar fa MM '^ *L#¦ Pe?t ladji Se razbitih, utonilo $ vfe-lM. / |0Mfir*/iir r^oMp. — Iz Ceija porc-Saj**, (ta) |e* gasreisa včeraj celi dan tovarna ¦rialltecL,D%e!0 vfcovami je gjofcivaJo že ¦¦ V*4lfegil' Sleparja »o prijeli v- Turimi. :Ffe sesfl M, ^)SlejKfril je tudi vatikar-J&ko irri^o/ V di^ioArski obleki je hodil' se *pos. tetovanša, aimpak rsškdar • se nai d-^os^l poczitiveri vspeh JdinlJii pro-fcestoom |; pMiteain -prizadetih- občin« D«-Selii-^ta'pfWit ni zamudila-nobene prilike,. c3at3i!Heo«»pn25ori3a c kr. vlade na nujnost r-adi kalntnib $*t®*ctf' Na. vP^raŠssaaj^ dežefcneea odbora i-e be-liiafca ^c»ci)ii g^ozciarsko-termiSriega ocj-AellCi a le^n 19*16, ^poročMa, da -ie u- -nava Wrif»ett^jiit^t^vezuaiia t 'ura.vma\^ A.eke « R[«%n*-j!fe|flr.fc-' fDreigaSrio staiiš&e-je za-¦ fctopsali) pO^jSt-relslstt tnfnisterstvso, lsi fc iz- • javijo, čja J^e'P t-TiP^av>li'eliM>^ii!po%eirnitr urav-nravcD le^ lls^tfg^a c^ela: Idrijirtega brega,, h{ v^odi:'«-! i&irfit resgic« Federigo do- ovinka P»ri ssklM^/ni •oorti ICvrmin-^DolenJe. ". K»*")9e ti rft uravnave Re8« in Koa-b»afi»JB je-tjfe^el*'okrajno 'fifeivarštv« Era^i^lts^^iloK-^na^^e pogajaš :prj«aid-e-t5m'i o^iri^nii ~ vs.vrnw, da se zagotove po-11 veb^i! '^prisaape^vki/ ' ' IitJi^NNdla, deželni 'zastopie s^le^jal ieš*s()IMfc ,;težefeif o#o>r ,^ je'za-(Mal pri c. kr. vladi^ '—» v&e smatrali> pdijetiefelco in mhristerst\'0 na-tranjih stvari umestnim izvršiti na državne stroške nekatera zajezitvetia dela, i*s da bi bHi zahtevali prispevkov krajevnih čmiteljev. O priliki pregledovanja teh jezov (I. 1909.) je tehnična komisija inspicirala tudi strugo Idrije pri Ložicah in Bernardisn. za katere uravnavo je bila izdelala beljaška sekcija načrt s patreškem 41.700 K. Bre-jeve je naš!a komisija skrajna epustošene, tako da je odposlanec poljedelskega ministrstva izjavil, da je pričakovati radikalnega izboljšanja žalostnih razmer le, ako se Idrija sistematično uravna. Deželni zbor je v svojem zasedanj« leta 1910. naglašal, da vztraja na svojem že prej večkrat izraženem stališču, da je namreč dolžnost c. kr. vlade skrbeti za uravnavo obmejnih rek: pozval je c. kr. vlado, naj poskrbi, da se izdela načrt za popolno uravnavo Idrije in njenih pritoke, v; le izjemoma in z namenom, je deželni zbor sklenil dati h deželnega zaT !i>2a prispevek 12.510 K za zajezitvem: napravi pri Ložttah in Bsrnardisu. Ta zborov sklep je na/nanil deželni r.dbsr c. kr. vladi. Kmalu za tem je dalo poljedelsko ministerstvo beljaški sekciji r- razpolago denarna sredstva za zgoraj omenjeno podjetje, ki se sedaj devršnje. Potrebno je, da se zopet vrnemo k zajezitvenim delom pri Mirniku, ki so se izvršila izključno z državnimi sredstvi. Ta d?la so stala celih 17.000 K. Ampak uspeh je bil ta, da sta se morali vlada in dežela kmalu za tem odloČiti k novim žrtvam za popolnitev teh naprav. Na poročilo deželnega odbora je visoki zbor. ugodivši nalični prošnji c. kr. namsstniStva, dovolil leta 1910. deželni prispevek 4.200 Z za nove naprave pri Mirniku, ki so izkazovale potrebščino 21.000 K. Junija meseca 1911. se je vršil dotič-ni komisijski navod, ki pa ni imel nobenega praktičnega uspeha, ker se je od krajevnih činiteljev le pičlo Število udeležilo na voda. Iz dopisa, ki ga je doposJalo deželnemu odboru c. kr. iiairnestmštvo, sledi, da je morala beljaška sekcija za uravnavo hudournikov predložiti osrednji vladi nsv načrt za nadaljna dela pri Mirniku s p otroškem 20.000 K. Kakor se vidi, zadabiva to vprašanje ¦vedno večje dimenzije: načrt sledi načrtu, favni zalegi morajo plačevati vedno nove svote, in uspeh je ta, da je povodenj zopet poškodovala bregove v Mirniku in tudi pri Dolenjem, Pritožbe za pritožbami so dohajale deželnemu odbora, kajti ob-celi Idriji so se dcsgnale poškodbe; vlada pa je še vedno neodločna. Pred meseci se je sestala na licu mesta komisija civilnih in vojaških delega-' tov naše monarhije in italijanskega kraljestva v svrho, da bi se odločila državna meja ob klriji. Mnenja pa so bila tako raz-lič»i, da so Sli komisijski členi narazen br .l sklepanja. »Samouprava«. Hiša z gostilno v c«I najbolj živahnih ulic v Ljubljani s hlevom in šupo, z vrtom €\ Lo'ste ju rrtrm za.zelenjavo 5e radi bolezni Na novo preurejen LOKAL za trgovino ali obrt «<* za nizko ceno takoj odda v Kapucinski ulici Št. 2. Pojasnila daje Goriška ljudska posojilnica. hangen&lDolf Buaj X., Idratargersirasse 53x Tcfeaieii kirt f Trsta. Via Tirre Biuct 10. orpalmMitoni na benzin, benzol, pelroJin, surovo olje, sesalni plin. s streho in brez strehe. Stroji zm obilelovunle les«. Kompletne naprave sb» žage In mizarske delavnice. Ledenice in hladilne naprav*. Pros-iižtiiii,, inženirjev obisk, presp&kd 526, &. B, l. vse brezplačno. je najboljša znamka diokciss francoskega sistema. Vsled preselitve iz Gorice, proda se prostovoljno pod zelo ugodnimi pogoji kompleks z dvemi hišami in obsežnim vrtom iti sie*»r v »vdiiii mesta Gorice.' Hiši se »brestajeti po 7%. . Natančneje podatke daj« upravnižlvc* b»ga lista. :¦! proda. '¦ Le nt .po^pragv()_ .vedno v^ja Škad,-kri llali je^ pr -ovEstela" voda pk Mifnikit, sta j Pod hišo 'e 20 m dolga in 4 m visoka klet. Hiša ,e pripravna tudi za vsako drugo obrt -iu je še 16 let prosta davka. toizve^ prtsDiaanLSt. 9. itHikovaia pebrija ii slafeiferia Karol Draščik »G§riciwrl«rii.(liitfifcili) zvrtuje naroftiln vsakovrstnega tudi najfi-nejega peciva, torte, kolače trn. birmance in poroke, odilikovane velikonočne pinče itd; Prodaja rnili6n«lhi» vin* la llk«7|o om drobno aH v originalnih butelkab Priporoča se slavnemu, obeustva za mnogo-b'Ojna^ naročila,ter obljublja solidno postrei ao ~ "pt> jako zmernih oenan. ""•• Za one, ki trpijo na želodcu! V«em onim, %i m »i nakopali kitko f.tlnhr-jw bolezen • prchlojor.jnm tli * pr>*nbto{Q-njem žeJodpa, z zanJitj^in t)%Uh. za ptebivo težkih, premrzlih sM prevrofih je 6%. Slava! delail se obr&stujejo koncem leta 1909. s 6%. Staaje 31. dec.1910.: Zadružnikov 1886 z deleži v znesku 73.642 kron. —Hranilne vloge: 1,423351-26. Posojila: 1,488.919-—.'— Beservni zaklad: 9§.847'44 — Vrednost hiSt 372.096 66. Lmaa^^^s^ga^^