P.b.b
LETO XV. / ŠTEVILKA 41
CELOVEC, DNE 14. OKTOBRA 1965
CENA 2.— ŠILINGA
Govor avstrijskega zunanjega ministra pred Združenimi narodi
Cerkev naša učiteljica
Zasedanje drugega vatikanskega koncila ali vesoljnega cerkvenega zbora, ki ga je sklical pokojni papež Janez XXIII. leta 1962 v Rim, se bliža 'koncu. Sv. oče Pavel VI. je pozval vernike in duhovnike, naj čim več molijo za uspeh koncila, vse božje ljudstvo pa je že preje opozarjal, da se mora zanimati za koncil in njegovo delo. V zvezi s koncilom je sv. oče ob eni svojih zadnjih avdienc podal nekaj svojih misli, ki jih tu .navajamo. Naj bi med slovenskimi katoličani vzbudile zanimanje za koncil, kot ga Cerkev pričakuje od svojih vernih otrok.
*
Veliki svetovni sestanki koncila predstavljajo zelo važen dogodek tako za življenje Cerkve kot posredno tudi za življenje vsega sveta; to velja že danes, še bolj pa bo veljalo za bodoče dni.
Vsebina im narava tem, o katerih razpravljajo koncilski očetje, njihova resnost in obsežnost ter dejstvo, da se bo s sedanjim zasedanjem uradno zaključil koncil in se bodo pojavili ogromni problemi, ki bodo koncilu sledili, napolnjujejo našega duha z veliko pozornostjo in trepetajočo skrbjo; zato' je lahko domnevati, s kakšno zavzetostjo se moramo posvečati tem vprašanjem.
Koncil, tako je nadaljeval sv. oče Pavel VI., pa ne sme biti izključna misel papeževa in škofov, ampak mora zanimati vse božje ljudstvo, vso Cerkev, sicer na drugačen način, toda s skupnimi čustvi in solidarnostjo v praktičnih stališčih.
Skupnost vernikov sprejema verske resnice, ki jih ji nudi Cerkev kot čuvarica in razlagavka božjega razodetja, skupnost vernikov s svoje strani pa nato v sebi ustvarja razpoloženje pričakovanja, odprtja in dejavne vneme, od katerih bo kasneje v veliki meri odvisen dosežek koncila.
In prav to duhovno razpoloženje je jamstvo za srečen izid koncila, ker napravlja skrivnostno delovanje Svetega Duha lažje in plodovitejše tako v vodstvu kot v posvečevanju skrivnostnega Kristusovega telesa, ki je Cerkev, kar smo mi, kadar smo prostovoljno dn hote povezani s Kristusom.
Postaviti se moramo v stanje duhovne čuječnosti, tako je dalje poudarjal papež, če hočemo, da bo koncil dosegel svoje cilje in da bo postal odločilen obnovitelj življenja Cerkve, čuječnost pa pomeni pozornost, zavest, zaupanje. Pomeni ponižno sposobnost sprejeti tudi novosti, ki nam jih bo koncil prinesel.
Ne moremo reči, da bi bilo v skladu z duhom koncila stališče tistih, ki izrabljajo navzočnost problemov, ki jih koncil vzbuja v svojih razpravah, da nato povzročajo '* * * * v sebi in drugih duha vznemirjenja in radikalnega reformizma talko na doktrinal-nem kot na disciplinskem področju, kot da bi bil koncil prilika spravljata v dvom verske resnice in zakone, ki jih je Cerkev vpisala na plošče svoje zvestobe Jezusu Kristusu; ali kot da bi koncil dovoljeval vsako zasebno sodbo za rušenje dediščine Cerkve in vseh njenih pridobitev, ki sta jih dosegli njena dolga zgodovina in potrjeno Izkustvo v teku stoletij.
Ali bi radi napravili krščanstvo lahkotno? __ je ,v^kliknil papež. — Krščanstvo
bo postalo nikoli lahkotno, tudi z ekumenskim koncilom ne. Ali bi radi, da bi Cerkev zopet postala nebogljen otrok in d'a bi pozabili, da je Jezus primerjal nebeško kraljestvo majhnemu semenu, ki mora rasti in postati mogočno drevo? Kristus sam ic napovedal razvoj svojega nauka po delu Svetega Duha! Ali bi radii, da bi Cerkev morala sprejeti to, kar oni mislijo, da je bistveno, pa je le 'zahteva njihovega mišljenja? Radi bi jo ponižali na stanje navadnega okostnjaka in se odrekli zahtevi, da mo-
Tudi na letošnjem zasedanju glavne skupščine Organizacije združenih narodov (OZN) je avstrijski zunanji minister dr. Bruno Kreisky postavil v središče svojega govora vprašanje Južne Tirolske. Doktor iKreislky je v svojem govoru poročal, da so pogajanja med Italijo im Avstrijo leta 1964 dosegla neko upanje na uspeh, vendar niso mogli doseči nobenega pozitivnega končnega dogovora.
Naš avstrijski zunanji minister se je skliceval na dve resoluciji Združenih narodov (1960 in 1961) in na naročilo na obe deželi, naj bi nadaljevali s pogajanji o razlikah pri izvajanju Pariške pogodbe. Dr. Kreisky je v
Iz Saigcna poročajo opazovalci, da so začele južnovietnamske in ameriške vojaške sile z dobro pripravljeno ofenzivo proti Vietkong gverilcem. Vojaške operacije so predvsem imele namen očistiti področje v gorati pokrajini 450 kilometrov od Saigona. Tuje časopisne agencije ®o poročale, da so tisoče ameriških in južnovietnamskih vojakov pripeljali na novo bojišče v dolino Sui La Tinh, kjer je bilo baje največ gverilcev.
Ameriški poveljniki v Južnem Vietnamu so sicer molčali o namenu ofenzive, vendar je bilo jasno, da je šlo pri tem za eno naj-
Pretekli teden je bil izveden v Indoneziji državni udar, ki pa se je ponesrečil. Poveljnik Sukarnove telesne straže, polkovnik Untung se je začasno polastil oblasti z izgovorom, da mora zavarovati najvišje predstavnike države, češ da jih ogroža zarota generalov. Toda kmalu se je izkazalo, da je le on zarotnik. Vendar se, je moral umakniti, ker sta Sukarnu ostala zvesta minister za obrambo in načelnik glavnega štaba Nasution.
Zaradi teh dogodkov je novinarska zveza med Indonezijo im ostalim svetom prekinjena. Edini vir informacij so poročila radia Džakarte in redka poročila dopisnikov, ki jih ti pošiljajo z letali mednarodnih družb iz indonezijskega glavnega mesta. Ta poročila govorijo, da so uporniške čete pobegnile v planine in da se niso mogle pre-
ra ostati živo le-to, ki raste in deluje, ne pogojno in idealizirano, marveč stvarno in človečansko v izkušnji zgodovine?
Z druge strani, tako je nadaljeval sveti oče, tudi ne moremo reči, da so dobri raz-lagavci pravovernosti tisti, ki ne zaupajo in nočejo pristati na koncilske sklepe dn ki si pridržujejo sprejeti samo tiste, ki jih sami ocenijo kot uspešne in veljavne, kot da bi bilo dovoljeno dvomiti v njihovo avtoriteto in kot da bi se spoštovanje koncil-
nadaljevanju svojega govora dejal: „Kon-cem leta 1964 smo upali na rešitev južno-tirolsfcega problema, potem pa se je ustavilo, kajti rešiti bi morali nekaj za južnotirol-sko manjšino važnih vprašanj. Prav to nam dela velike skrbi, ker bi to lahko imelo za posledico, da bi zaključek pogajanj samo zavleklo.
Zunanji minister dr. Kreisky je v svojem govoru spomnil navzoče na to, da je Avstrija s svojimi sosedi rešila skoro vsa odprta vprašanja in je vprašal potem: „Zakaj ne bi bilo to možno prav tako z Italijo?" Taka rešitev pa je možna samo tako. je naglasil minister, če bi dobilo prebivalstvo Južne Tirolske samoupravo.
večjih vojaških operacij. Neposredno pred začetkom ofenzive so ameriški bombniki izvedli močan napad na ozemlje, ne da bi zadeli na poseben odpor. V prvih urah so se ameriške in južnovietnamske enote zapletle v manjše boje. Na obeh straneh je padlo nekaj vojakov.
Kakor poročajo vojaški opazovalci, pa se je velika ofenziva ameriških in saigonskih čet ponesrečila. Še predno so tisoči njihovih vojakov obkolili težko pristopno bojno področje, je iz doline brez sledu izginilo preko 2000 Vietkong upornikov.
grupiirati, ker jim je to preprečila armada. Na stran upornikov je prešlo blizu pet bataljonov pripadnikov oboroženih sil. Podpolkovnika Untunga in nekaj drugih oficirjev, ki so aktivno podprli poskus državnega udara, so, kakor poroča radio Džakarta, ujeli v Tegalu na Javi. Poročilo pravi, da so ujeli Untunga s pomočjo prebivalstva, ko je
V nedeljo so bile v Turčiji parlamentarne volitve, pri katerih je zmagala z absolutno večino konservativna stranka pravice. Predsednik stranke Sulejman Demirel bo verjetno naslednji ministrski predsednik.
ske besede lahko ustavilo tam, kjer ne zahteva nobene prilagoditve človeškega mišljenja.
Nikoli ne smemo pozabiti, da moramo takrat, kadar nam govori Cerkev kot učiteljica, vsi postati učenci. Potrebno je zato, da znova pričnemo moliti in to z večjo vnemo kot doslej; moliti za dober izid koncila; to je dragoceno sodelovanje, ki ga lahko nudi vsak vernik. To vam posebej polagamo na srce: molite za koncil!
Prostave ob 10. oktobru
Koroška je proslavila preteklo nedeljo na zelo slovesen način glasovanje 1. 1920. Ob praznovanju 45-letnice tega dogodka je bila v deželi vrsta proslav, deželni glavar Hans Sima pa je nagovoril ob tej priliki deželane že na predvečer 10. oktobra po celovškem radiu v duhu sprave in tolerance. Osrednja proslava, na katero je vabil koroški deželni glavar v imenu deželne vlade, je bila na pokopališču v Annabichlu. Obsegala je poleg pevskih točk, ki jih je izvajal zbor koroških madrigalistov, počastitev padlih pred spomenikom ter govor deželnega glavarja Sime. Kot na predvečer, je našel poglavar dežele tudi ob tej priliki pred člani koroške deželne vlade ter predstavniki oblasti in javnega življenja besede, ki so dale celotni slovesnosti pečat sprave in sožitja.
V torek pa je bila nato kot zaključek velikih orožnih vaj pred deželnim glavarjem, člani vlade, visokimi častniki avstrijske vojske in številnimi gosti velika vojaška parada na Novem trgu v Celovcu. Obeh slovesnosti se je na povabilo odzval tudi predsednik Narodnega sveta dr. Inzko.
pravkar hotel pobegniti z nekim civilnim
avtobusom v Semarang na severni obali otoka Jave.
V	glavnem mestu Indonezije je še zmerom v veljavi obsedno stanje. Sedaj preiskujejo po hišah in zapirajo ljudi. Radio Džakarta še dalje objavlja izjave vojaške oblasti, ki poziva prebivalstvo, naj pomaga vojski ohraniti mir in red. Ograje in stene hiš na glavnih ulicah pa so prelepljene z antikomunističnimi gesli, ki izražajo zahtevo, naj oblasti prepovedo komunistično partijo in kaznujejo njene voditelje zaradi sodelovanja v nedavnem udaru proti vladi.
V	Meedamu na severovzhodni Sumatri je
v torek demonstriralo čez pol milijona ljudi proti komunistični partiji. Teh demonstracij so se udeležile skoro vse politične smeri in pristaši vojske.
Menijo, da tičijo za poskusom državnega udara kitajski komunisti, ki pa so porinili naprej Untunga, če bi se stvar ponesrečila, kot se je res zgodilo.
Pri nedeljskih volitvah je šlo na volišča okoli 13,650.000 volivcev, ki so izvolili 450 poslancev parlamenta. Od tega je dobila stranka pravice več kot 260 poslancev. Ta stranka je prevzela dediščino bivšega usmrčenega ministrskega predsednika Mende-resa. Doslej je imela v parlamentu 172 poslancev. Republikanska ljudska stranka bivšega ministrskega predsednika Inbnuja, ki je vladala po padcu Menderesa, bo imela v parlamentu verjetno le 130 do 140 poslancev. Do sedaj jih je imela 191. Inonii je takoj po Izidu volitev priznal svoj po-i-az in je že najavil, da bo šel v opozicijo.
Konservativna stranka pravice je med volilno borbo napovedala boj proti komunizmu in označila stranko dela kot komunistično podtalno gibanje. Ta stranka bo imela v parlamentu nekako 15 poslancev.
Sulejman Demirel, po poklicu Inženir in kmečki sin iz gospodarsko zaostale Ana-tolije, je pozval svoje pristaše, naj obdržijo hladno kri in naj se mirno zadrže, da ne bi povzročili kakšnih neljubih pripetljajev.
Nedeljske volitve v Turčiji so namreč zahtevale dve človeški smrtni žrtvi in najmanj 40 ranjenih.
V Vietnamu ofenziva ameriških čet
Največja ofenziva od začetka vojne — Južnovietnamske in ameriške vojaške sile
v skupni akciji
Državni udar v Indoneziji ni uspel
Farna mladina iz Žitare vesi in okoliških far uprizori v nedeljo, dne 17. oktobra 1965, ob 19.30 zvečer v farni dvorani v škocijanu zgodovinsko igro
yf£lehrea in O^Ultanj ali zadnji mUz ^Qebveanu
Igro je priredil Jaka Špicar.
Med odmori igra trio in poje oktet iz Št. Vida v Podjuni.
Iskreno vabljeni od blizu in daleč!
Premik na desno pri volitvah v Turčiji
Konservativna stranka pravice dobila absolutno večino
Politični teden
MOČAN SVETOVNI ODMEV NA
PAPEŽEV MIROVNI POZIV
Papežev mirovni poziv pred glavno skupščino Združenih narodov je imel v svetu izredno močan odmev. Visoki politiki in številni zastopniki Organizacije združenih narodov so visoko ocenili pomen govora sv. očeta.
Papežu samemu so ob povratku v Rim pripravili prebivalci mesto svečan sprejem. Z letališča se je papež odpeljal naravnost v cerkev sv. Petra, kjer je že zasedal ekumenski koncil in kjer so ga toplo pozdravili koncilski očetje.
Sv. oče je spregovoril koncilskim očetom o pomenu potovanja v New York in zlasti poudaril poslanico, ki jo je izrekel pred glavno skupščino OZN v imenu koncila in dejal: »Govorili smo zastopnikom svetovne organizacije, ki predstavljajo nad sto dežel na svetu, da potrdimo naše skupne napore za slogo in za mir, da jih pozovemo, naj nadaljujejo delo, ki so ga pričeli pred dvajsetimi leti, da se oddalji vojna, na časten način rešijo spori med narodi, in da najdejo rešitve za potrebe in slabosti, ki zavirajo harmoničen in splošen napredek. Pri tem se dobro zavedamo, da gre za dolgotrajno in težavno početje, ki ga je treba osnovati na zavesti, ki izvira iz Boga in ki nam jo je daroval Kristus.”
V nadaljevanju govora je sv. oče omenil razredna nasprotja in še zlasti potrebe držav v razvoju.
Nato je papež zapustil baziliko in se umaknil v svojo rezidenco v Vatikanu, od koder je naslovil poslanico vsem narodom, v kateri se zahvaljuje vsem sinovom katoliške Cerkve in vsem ljudem dobre volje za upanje, ki ga imajo v njegovo delo.
In sedaj navajamo nekaj komentarjev nekaterih odličnih politikov k papeževem govoru:
Couve de Murville, francoski zunanji minister: Papeževo potovanje h glavni skupščini Združenih narodov je bil dogodek največ j ega pomena.
Arthur Goldberg, ameriški poslanik pri Organizaciji združenih narodov: Mirovni poziv sv. očeta je pojačil mirovna prizadevanja te svetovne organizacije.
Džamil Ramdy, poslanik pri OZN Saudo-ve Arabije: Poslanica je bila prebrana v krščanskem duhu. Bratstvo, mir in pravičnost pa so vesoljni cilji vseh religij.
Poglavar Adebo, poslanik Nigerije pri OZN: Čez noč se ne more zgoditi čudež, vendar bo imela poslanica daljnosežne posledice.
Tudi časopisi vsega sveto so posvetili veliko piažnjo papeževemu potovanju in njegovemu govoru. Tukaj nekaj izvlečkov:
Times, London — neodvisen: Papež je soočil Združene narode z njih lastno vestjo in se ni zatekel pri tem k običajnim krilaticam.
Daily Sketch, London — neodvisen: Bila je to poteza zaupanja v Organizacijo združenih narodov in upanje za človeštvo. Ta človek je nekaj dosegel, kar ne more noben državnik, kajti on je simbol miru.
Daily Expres, London — neodvisen: Nekoč je bila religija največji vzrok prepirov in sporov na svetu. Danes je strpnost sfco-ro vesoljna.
New York Herald Tribune, liberalni časopis: čeprav je govoril papež z osebno ponižnostjo, je zvenel v njegovem glasu ponos 20. stoletij zgodovine. S tem je Cerkev moralno potrdila Organizacijo združenih narodov. Ta dan bi lahko pomenil eden naj-plodovitejših dni za svet.
Baltimore Sun, liberalni časopis: Papeževa poslanica je bila preprosto: »Združeni narodi niso le najboljše sredstvo za iskanje miru, marveč morebiti edino.“
Generalanzeiger, Bonn — blizu vlade: Predsednik de Gaulle je brzdal svoj odpor proti Združenim narodom in poslal svojega protestantovskega zunanjega ministra v New York, da pozdravi papeža.
La Nation, Pariš — gaullistični list: Organizacija združenih narodov po obisku sv. očeta ni več tista kot poprej.
L’Aurore, Pariš — radikalna desnica: Papež je prinesel Organizaciji združenih narodov blagoslov najvišje duhovne in modalne avtoritete 'svete.
Le Peuple, Bruselj — socialistični list: Še nikoli ni bila mirovna poslanica podana s tako resnostjo svetu, še nikdar se ni katoliška Cerkev tako trudila za vesoljnost.
Libre Belgique, Bruselj — katoliški časopis: Še nikoli niso vzeli narodi in celine svete besed nekega papeža teko resno na znanje.
L’Avenir, Bruselj — katoliški list: Papež Pavel VI. je doživel v ponedeljek, 4. oktobra, najdaljši in najslavnejši dan svojega vladanja.
Izvestija, Moskva — vladni organ: Predsednik Združenih držav Johnson je poskušal sestanek s papežem izrabiti za to, da bi ,ZDA pridobile na ugledu.
Smena, Bratislava — komunistični list: Papežev obisk pred Združenimi narodi je služil samo za pojačitev njegovega političnega položaja v Vatikanu.
Rosničke Novi, Praga — komunistični: Potovanje je bilo pozitivni dogodek za stvar miru.
Magyar Nemzet, Budimpešto — komunistični: Papežev govor je bil komaj primeren za rešitev nujnih mednarodnih problemov in ima zato le simbolični pomen.
Al Anwar, Beirut — Libanon: Misija papeža ima večjo težo kot pa besede državnikov velesil, ki se bahajo z mornarico, letalstvom im jedrskim orožjem.
Al Kifah, Beiirut: Poziv zastopnika 550 mi-Ijomov katoličanov bo imel vsekakor moralni uspeh.
Manila — Chronicle (Manila, Filipini): Svetovni mir ne bo prišel takoj za govorom sv. očete, ampak šele za nekaj rodovi.
Višek papeževega potovanja v New Vork je bil obisk Organizacije združenih narodov.
Pri vhodu v palačo Združenih narodov je papeža sprejel glavni tajnik, ki ga je nato pospremil v skupščinsko dvorano. Ta je bila nabSo polna; okoli 2500 ljudi se je gnetlo v njej. Med vrati ga je pozdravil sedanji predsednik glavne skupščine Italijan Fanfani in ga spremil do sedeža, od koder naj bi sv. oče Pavel VI. govoril navzočim zastopnikom svetovne organizacije
... iEi pri nas v Mri
VOJAŠKI MANEVRI,
ki iso trajali dober teden in so bili preteklo soboto končani, niso dvignili prahu le na časteh lin poljih, kjer so se premikale čete in vojaška vozila, temveč tudi v avstrijski javnosti in hkrati seveda v časopisju.
Ti manevri — dos-edaj, največji, odkar obstaja nova avstrijska vojska po drugi svetovni vojni, so v glavnem imeli namen, izuriti vojaške komande in štabe v vodenju borbe, preizkusiti višino oibreimemljivositi čet in praktičnost njihove bojne opreme ter organizacije; pravtako je šlo tudi za pridobitev izkušenj v pristajanju borbenih edinic iz zraka, v manjših bojih in v preskrbovanju čet. V teku manevrov je bilo ugotovljeno, da so n. pr. za pretežno gorato področje Avstrije pehotne in planinske edinice najbolj uporabne in zatorej važne; nasprotno pa se je izkazalo, da niso Oklepniki (tanki) in o-iklepme edinice v številnih ozkih avstrijskih dolinah posebno gibčni in torej manj uporabni za borbo.
'Precej negodovanja pa je v javnosti vzbudilo dejstvo, da so bile te vojaške vaje nekoliko preobširno zamišljene za gori o-menjeni čas im je vojaštvo zadnje dni začelo postajati že utrujeno. Ob njih zaključku je ibilo namreč treba zabeležiti nerazveseljiv rezultat: 8 smrtnih (6 se jih je ubilo z nekim vojaškim letalom) in nekaj desetin ranjenih. Približno tretjina vojakov je bilo še zelo mladih oziroma takih, ki šele tri mesece nosijo vojaško suknjo, zato seveda še ne morejo tako dobro vzdržati vseh težkih manevrskih naporov; ponesrečeno letalo je bilo baje preobremenjeno in ni primerno za spuščanje padalcev.
Naj bo že kakor koli, želeti bi bilo le, da bi te precej osporavane vojaške vaje bile v vsakemu oziru dobra šola za prihodnost, in sicer za vodstvo kot tudi za ostalo vojaštvo!
KDAJ BODO DRŽAVNOZBORSKE
VOLITVE?
V zadnjem času je o tem vedno več govora in časopisnih komentarjev. Najbolj pa se seveda o tem razpravlja v vodstvu obeh vladnih koalicijskih strank — OeVP in SPOe. Tendenca za razpis predčasnih volitev je enkrat na tej, enkrat na drugi strani. Tako je konec tedna zvezni kancler dr. Klaus med drugim izjavil:
„Mi (t. j. OevP) ne bomo predčasnih volitev izzvali; vsekakor pa jih bomo zahtevali, če nas bodo socialisti s sabotiranjem vladnega dela k temu .prisiliili. V prihodnjih dneh bomo morali pripravljenost socialistov za sodelovanje staviti pred vedno tršo preizkušnjo. Naj v Socialistični stranki nikar ne upajo, da se bomo kratko malo dali do nekega gotovega, njej povšečnega časa odpraviti s praznimi obljubami in z dolgoveznim razčleni evamjem že davno zapadlih u-krepov!“
O tem je pravtako pretekli teden razprav-
ljal na nekem političnem zborovanju v Gradcu državni podkancler dr. Pittermann, ki se je pa odločno izjavil proti predčasnim volitvam, češ da mora vlada prej uspešno opraviti obljubljena dela. Rekel je, da upa, da bo vlada pri prihodnji seji, v kateri bo Obravnavano vprašanje cen, prišla do sporazuma; predlagal je tudi reorganizacijo podržavljenih podjetij in ponovil svoj poziv ljudski stranki k sodelovanju, ki sta ga obe stranki s trudom in z odpovedjo egoističnim interesom izgradili v zadnjih 29 letih, kajti ne bi bilo prav, če bi v naslednjih dvajsetih letih ali pa še prej to blagostanje zapravili.
Besede so lepe, to je od politikov že znano; le škoda, da lepim obljubam teko malokdaj sledijo dejanja!
DEBATA ALI DEMAGOGIJA
V zvezi s problemom določitve datuma državnozborskih volitev, ki bodo prihodnje leto, je bila pred dnevi tudi v televiziji oddaja, h kateri so bili povabljeni nekateri najbolj znani glavni uredniki večjih dunajskih listov.
Kar iso isii ti gospodje dovolili v tej oddaji, je presegalo meje vsake prave diskusije in je nudilo gledavcu oz. poslušavcu le borno strankarsko zbadanje, za kakršno se vsak prav lepo zahvali televizijskemu vodstvu, ki je naprošeno, naj v bodoče prizanese televizijskim naročnikom s takimi ma-. lovrednimi oddajami. Saj nam nudi že itak precej drugih, ki niso posebno zanimive — ali zaradi svoje ponovitve ali pa zaradi plehke in podpovprečne vsebine.
Že vprašanje samo tega debatnega razgovora je ponesrečeno, kajti da li naj bodo avstrijske parlamentarne volitve spomladi ali jeseni, pač skoraj ni vredno razgovora v radiu, ko je bilo poleg tega že vnaprej pričakovati, da ne bo prišlo do nikake koristne izmenjave mnenj. 'Posamezni udeleženci tega razgovora (zlasti [socialistični) so se stalno oddaljevali od zastavljene teme in prehajali v zoprne prepire, ki so tu in tam že sličili onim po gostilnah (zlasti v predvolilni borbi) in skoraj prehajali v osebne napade. Zato tudi ni čudno, da ni prišlo do ni kakega pozitivnega uspeha. ,
Po tej tako klavrno potekli diskusijski oddaji glavnih urednikov si je pač moral vsak količkaj trezno misleči človek ustvariti svojo sodbo zlasti o sodelovanju obeli vladnih koalicijskih strank, katero je posebno v letošnjem letu vse prej kot razveseljivo, saj se lahko izkaže le z malenkostnimi u-spehi. Kritiki televizijskih oddaj so te »Razgovor glavnih uredniikov“ večinoma ostro obsodili in udeležene časnikarje opozarjajo, da na tek neotesan in pristranski način razgovora nikakor ne izboljšujejo zaupanja ljudstva do koalieje, temveč dosežejo prav nasprotno! Zato — ali — ali: če gospodje glavni uredniki niso več zmožni de-
SLOVENCI
domu in po Poeta
Ljubljanski nadškof na Angleškem
Povabljen po škofu iz Liverpoola je ljubljanski g. nadškof dr. J. Pogačnik 31. avgusta popoldan prispel na Angleško. Spremljal ga je g. Julij Slapšak iz Clevelanda. Nastanil se je v hiši Poljske katoliške misije. V naslednjih dneh si je ogledal najvažnejše zanimivosti v Londonu ter obiskal apostolsko delegaturo g. kardinala Heenana v Westminstru ter odpravnika poslov na jugoslovanski ambasadi. Povsod je bil zelo ljubeznivo sprejet.
Za nedeljo, 5. septembra je pa bil povabljen, da bi podelil 23 slovenskim otrokom v Bedfordu v tamkajšnji župni cerkvi sv. Jožefa zakrament sv. birme. Tja je prišel že v soboto popoldan in ob 7. uri zvečer so mu priredili v mestnem gledališču tamkajšnji Slovenci prisrčen sprejem. Nastopili so otroci s petjem, zaigrali so na razne inštrumente in se postavili z recitacijami. Pozdravila sta pa g. nadškofa slovenski župnik in nato še kanonik Hulme v angleščini. G. nadškof se je zahvalil za sprejem ter povedal lepe besede o domovini. Najiepše pa je bilo pri birmi. Slovesna pontifikalna maša je bila v narodnem jeziku.
Asistirala sta g. nadškof dr. J. Zdešar, vodja slovenskega dušnega pastirstva v Nemčiji in A. Strle iz New Yorka. G. kanonik je prebral berilo in evangelij v angleščini ter tudi ponovil vsebino pridige g. nadškofa, ki je bila o pomenu birme v modernem času. Po pridigi je bila takoj birma.
batiratii in se razgovarjati, kot :se že v vsaki manjši zasebni družbi spodobi, [potem konec s temi oddajami! Škoda časa in denarja, katerega avstrijska televizija menda teko zelo potrebuje!
LABOTSKI PREMOGOVNIKI
OSTANEJO?
Kot znano, je Labotska premogovna družba (okr. LAKOG) že dalj časa v latentni krizi in obstaja delna nevarnost, da bi morala prenehati z obratovanjem, s čimer bi bilo izgubljenih 1600 delovnih mest. V omenjenem [premogovnem revirju pridobivajo le rjavi premog, ki je v glavnem uporabljiv le v električnih kaloričnih centralah.
Pred več meseci smo poročali v zvezd z delovnim obračunam din programom KELAG-a (Koroških deželnih elektrarn d.d.), da namerava zgraditi kalorično elektrarno na olj-e. Ta vest je že takrat vzbudila precej nevalje zlasti med labotskimi rudarji. Ker je vprašanje postajalo vedno bolj pereče, je deželni glavar Sima sklical pretekli teden konferenco prizadetih krogov oz. [Strokovnjakov zaradi razgovora o zagotovitvi omenjenih 1600 rudarskih delovnih mest. Oh koncu konference so udeleženci prišli do prepričanja, da naj tudi Koroška doprinese žrtev na ta način, da KELAG odstopi od gradnje elektrarne na olje.
12. KOROŠKI VISOKOŠOLSKI TEDNI:
Ali lahko duševnost merimo?
V	okviru 12. Koroških visokošolskih tednov je bi-
lo te dni na vrsti sila zanimivo znanstveno predavanje dvornega svetnika, univerzitetnega profesorja dr. Karla Birzela:	„Intelligenz- und Per-
sonlichkeitstestung, ihre Methoden und Aufgaben” (Preskušanje inteligence in osebnosti, njene metode in naloge).
Pravzaprav je bil pravi predmet njegovega predavanja vprašanje: „AM duševnost lahko merimo?" Ali lahko znanstveno do-ijamemo človekovo osebnost v njenih zmogljivostih in vrednotenje karakterja. Želja po takem merjenju tega dozdevno neizmerljivega je dandanes zvezana z zelo realnimi gospodarskimi preudarki, če pomislimo, da stane celotni študij letalskega pilota več kot en milijon šilingov, nam mora biti jasno, da ustanova, za katero se zanimajo kandidati, hoče sprejeti samo najbolj sposobne.
Predavatelj tega nadvse zanimivega znanstvenega predavanja je govoril najprej o pojmu »osebnosti" ter prišel do zaključka, da je vsaka osebnost pravzaprav celota zase. To »celoto" je poznal že slavni zdravnik Paracelsus, ko je videl, kako se prepleta človeško dejanje in nehanje, bitje in žitje s svetom, z vesoljstvom. In vprav na to Praeelsusovo ugotovitev navezuje predavatelj na podlagi lastnega znanstvenega raziskovanja svojo hipotezo, da bi moglo kratkovalovno žarčenlje sonca v času ploditve vplivati na storilnost in značaj (karakter) človeka. S to hipotezo dr. Birzele znanstveno zavrača astrologijo. Tako misli, da so: ljudje rojeni v času ekvinokcija (enakonočja), torej v marcu in septembru rojeni, 'nadpovprečno nadarjeni.
Kljub temu, da je osebnost celota, pa pri njej lahko ugotovimo tudi islojevitost zmogljivosti dn znakov. Psihološki postopek vse-buje najprej telesno-kemični sloj, nad to je oni, ki se je v teku rodovinskega razvoja napravil kot funkcijski sloj, in končno najvišji, zavestni ali miselni sloj. Ta slojevi-tost dovoljuje, da edino z znanstveno analizo, omogočamo postavitev zakonitosti.
V	Združenah državah Amerike so psihologi razvili, tako imenovano »faktomo analizo", dandanes najpogastejša metoda testiranja inteligence in karakterja. V veli-
kih zapovrstnih raziskovanjih ugotovljene enake ali močno podobne psihične (duševne) pojave združijo v »temeljne faktorje", pri čemer v posameznih šolah »testolog" (pre-iskuševalec) deluje s sedem, dvanajst, ali celo daleč preko dvajset faktorji (činite-Ijj).
V najenostavnejši faktom! analizi je za inteligenčni test n. pr. G- faktor, ki ugotavlja obsitrafetnio inteligenco; dalje F-faktor določuje govorno spretnost; S-faktor ugotavlja prostorno dojemanje; N-faktor čut za števila; T-fafctor določuje hitrost zaznavanja; M- faktor ugotavlja ročno spretnost in itd. Na ta način lahko dobimo s pravilno sestavljenimi testi »profil inteligenčnih faktorjev", ki ga dandanes mnogo uporabljajo, zlasti, v poklicnih posvetovalnicah. Važno je pri tam prizadevanje testologa, po možnosti izključiti, 'tako imenovani »halo faktor", to
je podzavestno iz simpatije dn antipatije izvirajoče subjektivno presojanje.
V načelu gre piri raziskovanju karakterje-vih faktorjev za isto pot. Tukaj delajo z dvopolnimi (bipolarnimi) pojmi, torej z nasprotnimi karakterjevimi potezami, kakor n. pr. na zunaj obrnjenimi in na znotraj o-brnjenimi, gospostvo in hlapčevstvo, kdor ravna odločno in boječe-občutljivo itd.
Poleg faktome analize se močno uveljavljajo v praktičnem življenju testi, ki zajamejo celotno človekovo osebnost, katerih razlaga pa je vsekakor stvar intuicije (neposredne notranje spoznave). Poleg Rohr-schachovih, slikovnih in pravljičnih testov so nova pota testnega raziskovanja ustvarila razširjene možnosti, tako na primer spoznanje zveze med barvno zaznavo in določenimi bistvenimi potezami.
Razvoj človeške družbe zahteva nujno nove načine dela. Testna psihologija prinaša pa tudi statistično dokaz, da kino, radio, televizija itd. pospešujejo pasivnost, ki okr-ojuje ustvarjalne sile človeka in s tem kaže naloge odgovornim, katerih se ne smejo izogniti.
Pesnik Anton Vodnik - umrl
V soboto, 2. oktobra, je v Ljubljani umrl pesnik Anton Vodnik, eden najpomembnejših predstavnikov slovenske ekspresionistične poezije.
Anton Vodnik se je rodil 28. maja 1901 v Podutiku nad Ljubljano. V Ljubljani je končal šolanje na gimnaziji in filozofski fakulteti, kjer je študiral umetnostno zgodovino. Iz umetnostne zgodovine je tudi doktoriral, pozneje pa je služboval kot knjižničar v Ljubljani, kot profesor na glasbeni akademiji in kot član uredniškega odbora pri Državni založbi Slovenije.
Anton Vodnik je bil pesnik vse svoje življenje. Že kot dijak in študent je sodeloval pri različnih revijah, štiri leta je bil tudi urednik mlado katoliške (mladinske) revije »Križ na gori". Prav tako je bil dve leti sourednik literarne revije »Doma in sveta". Svojo prvo pesniško zbirko je izdal leta 1922 (Žalostne roke), že naslednje leto, 1923, je izšla njegova druga zbirka Vigilije. Potem je precej časa molčal, dokler ni v letu 1941 izšla zbirka pesmi Skozi vrtove, po zadnji vojni je izdal še Srebrni rog (1948), izbor iz prejšnjih zbirk Zlati krogi (1952) in pesmi, nastale med leti 1952 im 1959, z naslovom »Glas tišine". Zadnja Vodnikova pesniška zbirka je izšla lansko leto in je izbor iz vseh njegovih prejšnjih zbirk.
Poezija Antona Vodnika je bila izrazno navezana na osamelost, tišino, nepotešeno ljubezen. Kot predstavnik katoliške poezije si je ustvaril povsem svoj pesniški izraz, ki ga odlikujeta izredna melodioznost in čistost jezika. Skoraj enako kvaliteten je bil v svoji poeziji vse življenje, in prav zato bo njegovo mesto med drugo slovensko pesniško besedo ostalo nepozabno.
Pogreb pokojnika je bil 4. oktobra.
„§tudia S!ovenica“
Slovenska ameriška kulturna ustanova s tem imenom je ustanova, ki si je nadela prvenstveno z znanstvenimi edicijami seznanjati anglosaksonski svet o našem rodu. Pred kratkim je izšla v založbi te ustanove nova knjiga z naslovom »THE STRUC-TURE OF THE SLOVENIAN ECONOMOV, 1848-1963. By Toussaint Hočevar, New York, 1965, 280 strani, cena broširani izdaji $ 5, vezani pa $7. Naročite jo na P. O. Box 232, New York 32, N. Y.!
K otvoritvi 12. Koroških visokošolskih tednov v celovškem konservatoriju so prišli z graške uni verze rektor, univer zitetni profesor ddr Tautscher, univerzi tetni profesor dr Sauer in univerzitet ni profesor dr. Rei singer. (Na naši sliki v prvi vrsti od desne proti levi.)
Dr. Theodor Veiter:	(Nadaljevanje)
Volker im Volke Osterreichs
Pcrnatl-s iz avstrijskega
Das Karmtner Ger.iehtsspracheingesetz ist eine erfreuliche Erfiillung von Art. 7 des Staatsvertrages. Nur bat es Sohoeheitsfeh-'er. Statt, wie as einem Gesetz auf dem Ge-biete des Sipraeibemreehtes alilein angemes-®en v/are, fiiir d:ie dem Geseitzgeber vor-schwefoemde Miimdeistzahl von 20 Prozent der Bevolikerung der Minderheiitsispraehe in dem jeweil;igen Bezlrik ale mach der letzten VicilkszaMumg sich in irgemdelner Variante ZlU'r Sprachimindeirhedt der Slowenen beiken-nandem Imlamder zusamimemzuzahilem, wur-den nur solche Personen gezahlt, die Slowe-ftisch oder bed MEischtjtpem S!ow©msch an eirister Stelje aUs ihre Umgangsisiprache 1951 angeigeiben hattem. Dadurch kamen nur die 'Gericbtislbezirke Eisenkaippel (31,4 Prozent), Bleiburg (22,4 Prozent) und Ferlach (20 Pro-ze,nt) im dem Katalog der Geiricfatsbezinke, dn dem en Slovvenisch als Genichtssprache zuge-dassem ist. Ware die VoilfcszabLung 1961 zu-grunde gelegt v/orden, so ergabe sich fur die Varianten „!sloweni:SiOh“, »isfovvemiseh-deutsch" und „isloweiniisch-wind!isch“ nur noch in eiimem der drei Gerichtsbeziirke die 1951 noch vorbandene 20-prozentige Mebr-beit, namlich in Bleiburg mit 1070 von iins-geisamt 4633 Bewohniem. Recbnet man aber, W;ie man die s fur das Sprachikriterium tun ®uBte, alile Vainiainten der angegebenem slo-W'eniiscbem Spracbvarianten zusammen, so oblite die Gerichtaspracbe bei Anwendung der 20-Prozent-Klauseil neben Deutsch auch Slovvenisch se in.
Nicht nur die Gariohtsbezirke des Kamt-ner Gerichtsispirachenges etzes (Eiis enkappel, Bleiburg und Ferlach), sondern auch Ebern-dorf und Rosegg settosit mufiten nach der fur Karnten viel zu booh gegriffenen 20-Pro-|zent-QuiOitenigrenze doppelsipnachige Bezirks-gerichte haiben. Da aber die Festlegung im 'Gesetz keine Rudksicht auf Veranderungen der Spracbenzusaimmensietzuing nimmt, tulite nichtiigeinveise uberhaupit von solchem
tednika »Die Furche"
FiNierunjgen abgegangen und, solange es fin dem Sprengel noch Gemeinden mit min-destens 20 Prozent Angehorigen der Sprach-iminderbeit giibt, das bietreffende Bezirbsge-ricbt als doippelspracbig erklart we:rden. Das aliein mtsiprache dam Art. 7 des Staatsver-trageis.
Man koonte nun einvvenden, daB nur sebr v/enige ProzeBparteiein und Einschreiter bisher bei dem drei doipipelisprachigen Ge-dichten sloweniiscbe Eingaben, Klagen usw. eiingebracht haben. Das ist richtig. Die ge-naue Zahl bat der Verfasser in einem gros-seiren Werk zur Veroffentlicbunig vorgese-ben. AuiS der Nichtibeamspruehung der slo-tvenischen G eri chtssprach e aber zu schlies-isen, daB kem entsprechend geischutztes Rechtsigut voirhanden sed, ware irrig. Volks-gruppenrecbte erloscben ja niicht binnen ganz kurzer Zeit durch Verjahrung oder Nicbtgebrauch. Vor allem ikann es Oster-reich nicbts schaden, weinn es dn dlesen Be-zirken der Minderheit die recfatlilche Mog-liicbkeit gibt, in ibrer Sprache bed den Ge-ricbtem einzuscbreiiten.
Slovvenisch bei den hoheren Instanzen.
Bei den hoheren Instanzen ist, mit Aus-nahme beim Handels- und Genoissenschafts-register, wo sich die Slovvenen mitteis einer Rekursentscheidung des Oberlandesgerich-tes Graz55 die Zulassung des Slowenischen erzwamigan (Eintragung ins Register beim Landesgericht Klagenfurt), Slowe-nisch als Gerichtssprache nicht zugelassen. Der Bedarf hiefiir ist, sovveit Anwaltszwang besteht, tatsachlich nicht vorhanden, da ja jeder Anwalt in Čsterreich zufolge zwingen-der Rechtsvorschrift (Prufungsordnung) die Staatssprache volil beherrschen muB. Es giibt einige nationalslovvenische Anwalte.
Wollte man der slovvenischen Minderheit in Karnten im Gerichtsispirachenbereich ent-
gegenkommen, so konnte eine zu ihnen Gunsten vorzunehmende Neufes.bsetzung der Grenzen der Gerichtsibezirke sovvohl den Hundertsatz der slovvenischen Spirach-zugehorigkeit des Bezirkes wie auch die Zahl der doppelsprachigem Beziirksgerichte hinaufsetzen. Heute gehoren namlich eine ganze Reihe Gemeinden zum Geriehtsbezirk Villach oder zum Geriehtsbezirk Klagenfurt, in vvelchen Bezirken die Slovvenen insge-samt nie auch nur annahernd zu einem Pro-zentsatz von 10 Prozent ausreicben. So blei-ben stark slov/enische Orte vvie Radsberg, Fiirmtz, Achomitz, Latschach, Ober- und Unteraichvvald, Goritschach, Tuzach, Kott-mansdorf, Ludmannsdorf oder Mieger bei erdriickend mehrheitlich deutschen Ge-richtsbezirken und konnen ohne grundle-gende Reform der Gerichtssprengeleintei-lung nie auf gleichberechtigte Behandlung mit den vielleicht vveniger stark von Slovvenen besiedelten Nacbbardorfern in einem Bezirk mit anerkannter slovvemiseher Gerichtssprache hoffen. Das Karntner Ge-richtssprachengesetz muB da zu wenig durchdacht worden sein.
Die Beruoksicbtigunig des Sloweniscben vor Venvaltumgsbeharden ist trotz Art. 7 des Staatsvertrages bisher nicht verw.irk-lieht. Fin »Minderheitenvervvalitungsamts-sprachengesetz" (welch ein VVortunge-tiim!)36 vvurde 1960 im Parlament einge-bracht, scheiterte am Widerstand der deutscbkarntnerischen Befurvvorter einer vorherigen amtlichen Mmderheitenfeststel-lung, aber auch an seiner legistischen Unzu-langliicbkeit und Unklarheit. Daber gibt es heute keine einziige Gemeinde in Karnten, derem Gemeindebehorde slovvenische Eingaben annebmen oder in Slovvenisch erledigen muB. Wenn ^ian von einer 20-‘pro,zen'tigen Mindestzahl von Sprachslovvenem (einschl. „Windischen“) als Voraussetzung fiir die Beruoksiicbtigunig der Miinderheits sprache bei der Gemeindevervvalt ung ausgebt, was vvobl als angemessen zu vverten ware, so vvare zvveispracbig zu amtieren in folgenden Gemeinden: Feistritz i. R., Keutschach, Kottmanmsdorf, Ludmannsdorf, Mieger, Radsberg, St. Margarethen i. R., Schiefling,
Unterfenlaeh (heute aufgehoiben), Weiizels-dorf, Windisch-Bleiiberg, Zeli, Augsdorf, Feistritz/Gell, Ledenitzen, St. Jakob i. R., Diex, Eberndorf, Eisenkappel, Feistritz ob BI, Gloibasnitz, Loibach (heute bei Bleiburg, das durch die Emgemeindung einschlieBlich jener mit Moos ubenviegend slovvenisch ge-vvorden ist), Neuhaus, Ruden, St. Kanzian. Sittersdorf, Vellach (jetzt bei Eisenkappel). Naturlich miiBtein, vvie dies ja dem Staats-vertrag entspricbt, dann in dlesen Gemeinden oder (Moos, Unterferlach, Loibach, Tro-gern, Vellach usw.) in den slovvenischen Ortsteilem (Fraktiionen) doppelsprachige Beschriftung auf Ortstafeln und Amtsge-bauden vorgesehen und durchgefiihrt wer-den. \Vas kann es Osterreich schon ausma-chen, bel den Ortstafeln ein vvenig Entge-genkommeo zu bekunden? So gibt es heute nur gelegentlich an Schulhauserm (Trogern, Ludmannsdorf) oder auf privaten Hausem auch slovvenische Aufschriften.
Ob und invvievveit bei Bezirksvervval-tungsibehorden, Agrarbehorden usw. slo-wenische Eingaben zulassig sein sollen, er-gibt sich aus dem Gesagten. Ftir die Be-.ziirkshauptmannschaft Volkermarkt miiBte so etvvas selbstverstandlich sein (12.791 Sprachslovvenen bei 40.883 Einvvohnern), ebenso bei der Bezirkshaupitmannschaft Klagenfurt-Land (7516 von 32. 488), ausge-nommen deren Expositur Feldkirchen i. K., wahrend im Bezirk Viilach-Land (4787 von 33.694) die Frage etvvas schvvieriger ist.
Bei den Kammern ist ubrigens Slowe-nisch via faeti zugelassen, ebenso bei den Wahlbehorden fur das gemiisohtsprachige Gebiet.
55 Rekursentscheidung des OLG Graz 2 R 200/59—67 vom 1. Otober 1959, womit der Hranilnica in posojilnica Globasnica (Spar und Darleh-enskasse Globasnitz) entgegen dem BeschluB des LG Klagenfurt vom 25. August 1959, Gen. 3/84—66 die Eintragung ins Genossenschaftsregister in slo-wenischer Sprache bewilligt wurde.
se Regierungsvorlage Nr. 264 der Beilagen zu den Stenogr. Protokollen des Nationalrates, IX. GP. vom 23. September 1960.
(Dalije pnihodnijiič)
ŠMIHEL PRI BUBERKU (Dan starih)
V	Šmihelu smo obhajali v nedeljo „dan starih" zelo spodobno in primerno. Po popoldanski maši smo se zbrali pri Šercerju, kjer so nas farne dečle povabile na skrbno pripravljeno okrepčilo, na sveže skuhano res dobro kavo in ne na kako zagreto sladko čorbo (juha). Zraven tega pa še pogača in dragoceno pecivo, ki ga ne srečaš zlahka tudi na velikih gostijah. Potem pa še dobra kapljica rdečega vina, ki je poživila naše že poapnele ude in tudi naša stara srca, tako da je bilo razpoloženje v dvorani res veselo, zelo prijetno in zabavno.
In za vse to se imamo zahvaliti našim dobrim idealnim farnim dekletom! Najlepša hvala, ljuba dekleta! Velkobart buhvonej! Seveda se spodobi hvala tudi našemu dragemu g. kaplanu za vso skrb, ki so jo imeli z nami starimi figurami. Preč. g. dekan pa .so nas pozdravili po magnetofonu! Vmes pa smo muzicirali in še zarajali. Osemdesetletna starka je polko še tako podala, da je vse ploskalo. Tudi prepevali smo, le škoda, da dekletom stare pesmi niso več znane. Kako primerna bi bila za „dan starih" tista čudovito lepa pesem: „Stara mama, oj ne šivaj sarafana več, pusti delo in počivaj, zlati čas je preč ...“ Pred 60 leti sem slišal to svetovno znano rusko ljudsko pesem, ki se poje v vseh jezikih sveta, prvikrat v Šmihelu, ki jo je pela tedanja slavna sopranistinja, Rate-jeva Micka. Danes je sama že starka, živi v Mariboru in bi lahko v spominih na prešla leta pela: „Tudi jaz sem pela, mlada deklica, zdaj sem tiha, vela, stara mamica." Tako mine vse na svetu.
Ni bilo mladostne razposajenosti v dvorani, pa vseeno ni bilo čisto nič dolgočasno. Nek pritajen mir je vladal v dvorani, čudoviti mir, ki prihaja od starih ljudi! Res, težko sem vstal in se ločil od mize, kjer so sedeli ljubi' starčki in starke v varstvu naših dragih, dobrih dečel.
Zamišljen sem prišel domov. Mil in miren je bil jesenski večer v naravi. A kako dolgo še? Ne bo dolgo in bo prišla zima, kruta in neusmiljena žena, posebno za nas stare ljudi.
SELE
(20-letnica šolskega ravnatelja)
Leta 1945 je po dokončanih študijah dn vojaškem službovanju nastopil svojo prvo službo kot učitelj in šolski vodja g. Hans Jaklitsch, doma iz sosedne Šmarjete. Vsa leta je g. šolski ravnatelj učil in vzgajal o-troke na naši šoli in si pridobil med prebivalstvom velik ugled.
Nič čudno, da smo hoteli dvajsetletnico njegovega delovanja med nami proslaviti z malo slovesnostjo. V nedeljo, 10. oktobra, se je zbralo v šoli poleg šolarjev lepo število odraslih. Otroci so posamič in v zborih izrazili ravnatelju svoja voščila. Župan g. Simon Ogris je originalno orisal težavno delo učitelja in se slavljencu zahvalil za njegovo nesebično in požrtvovalno delo. Dvojni fantovski kvartet je prepletel slavje z vrsto domačih pesmi.
G. ravnatelju kličemo: še na mnoga leta med nami!
APAČE
(Novice iz našega kraja)
Nabralo se je nekaj novic v naši fari in je dobro, če o njih poročamo bralcem „Našega tednika". Začnimo z žalostnimi novicami.
V	letošnjem letu so umrli že kar trije farani.
V	januarju je umrla Barbara Lakonig,
n nas mncroškem
p. d. Žusmova mati v Apačah. Bila je dobra katoličanka, vsa leta ud Mohorjeve družbe In tretjerednica. Skozi 4 leta je bila revica navezana na posteljo in je zato veliko trpela. Hčerka Kati je z njo imela veliko potrpljenje in ji dan na dan z veseljem in dobro voljo stregla. Bog daj hčerki Katij! za to 'samaritansko dobro delo bogato plačilo, rajni materi pa nebeško krono za dolgotrajno trpljenje. Dne 15. januarja smo truplo rajne ob obilni udeležbi pogrebcev izročili blagoslovljeni zemlji.
Dne 4. marca smo k zadnjemu počitku položili Jožefa Pirtscher. Rajni je bil poznan ne samo v domačem kraju, ampak tudi izven domače fare kot priden in izvrsten tesarski mojster. Razen svojega poklica je znal vse narediti, kar je vzel v roko. Poseben strokovnjak je bil za postavljanje domačih mlinov. Veselilo ga je posebno ročno delo (Basteln) v raznovrstnih rečeh. Tako je med drugim naredil lepo izrezljano smetišnico in jo sam zanesel kot darilo na Sv. Vi-
miru in ji nosili, da naj to in ono naredi. Četudi je bilo šivanje za njo že precej naporno, je kljub temu še delala, da bi ljudem ustregla. Drugače bi morali bogve kam daleč nositi. Pri šivalnem stroju je nekega dne obnemogla, ko jo je zadela kap. Par dni navrh jo je Bog poklical k sebi.
Bog daj vsem tem trem rajnim večni mir! 'Njih sorodnikom pa želimo naše iskreno sožalje!
Sedaj pa še nekaj o veselih dogodkih v fari.
Dne 19. marca je bil za našega gospoda šolskega nadzornika Rudija Vovka in tudi za njegovo soprogo, kakor za celo družino,, ki še trenutno stanuje v šoli v Apačah, dan velikega veselja. Dobil je novega družinskega člana, Rudija po imenu, častitamo prav prisrčno k temu veselemu dogodku in želimo, da bi mali Rudi dobro uspeval in dosegel nekoč tudi, kakor njegov oče, tako visok položaj.
Dne 12. septembra smo obhajali tukaj v
Dopis z Dunaja
Redovnik, brat Dominik Noč je postal uredništvu pismo s prošnjo, da bi ga vsaj deloma objavili v našem listu. Njegovo prošnjo izpolnjujemo radi, saj je brat Dominik goreč domoljub svojega majhnega naroda.
„Pravkar sem prišel v dunajsko bolnišnico Usmiljenih bratov. Tam sem bii že nekoč, in sicer pred dvema letoma. Sedaj imam namreč popkovo kilo (Naibelbruch) 'in me bodo morali zato operirati. Operacija ni nevarna, toda moje srce je precej slabo, pa ne vem, če bo ono izdržalo težavni napor.
V duhu sem pri Vas, a v srcu hrepenim po domu, po dragih rojakih, ki se vsen v molitvi spominjam, čisto vdan v voljo božjo, previden s .sv. zakramenti, :se bom vlegel na operacijsko mizo in bom mirno čakal, kaj bo z menoj. Če so mi dnevi šteti in mi bije zadnja ura, da moram umreti, Te prosim ljubi Jezus ne bodi mii prestrog Sodnik, ampak mili Odrešenik. V ta namen zmolite za dober potek operacije en oičenaš in eno zdravamarijo. Bog naj Vam zato stotero poplača!
Ob koncu pošiljam iskrene pozdrave uredništvu Našega tednika, Nedelji, Mohorjevi družbi, mojim sorodnikom, prijateljem in znancem ter cenjenim naročnikom."
Vaš rojak Rožan, Šentjakobčan.
šolski avtobus v Zavr&s
•- r -r
pri Bistrici
Pred kratkim je bistriška občina v Rožu sklenila, da bo kupila pri avtopodjetju Knoch VW-avto-bus, ki naj bi prevažal šoloobvezne otroke iz Zavrha (Uarental) na Bistrico. Sedaj je že tako daleč in otrokom-šoiarjem, ki jih je natančno deset, gre boljše, ker se vsak dan lahko vozijo v šolo in zopet nazaj domov. Pot iz Zavrha do Bistrice je dolga 14 kilometrov.
Trirazredna ljudska šola na Bistrici v Rožu bo nudila, tako namreč trdijo nekateri, novim učencem iz Zavrha temeljitejšo izobrazbo.
Stara enorazredna šola v Zavrhu pa je tako odslužila.
šarje. Videl je kako ubogo smetišnico so imeli za pometanje cerkve. Usmilil se je in naredil lepo novo. Kot poseben častilec Marije na Višarjah je skoraj vsako leto poromal s svojini mopedom tja. Ko so gospodje na Sv. Višarjah prejeli njegovo darilo, so bili iz srca veseli in prav gotovo tudi Marija. — 'Pogrešali bomo rajnega vsi, ker je vsak od nas večkrat kaj potreboval od njega.
Dne 17. maja je bil pogreb umrle Helene Čertov. Kot katoličanka se je zavedala, da si človek velikemu trpljenju na onem svetu izogne, če večkrat prejema sv. zakramente. Iz tega razloga je skoraj vsak prvi petek prihitela v cerkev, da prejme Jezusa v svoje srce. Pa tudi sicer je prišla rada k sv. maši in pobožnostim. Po poklicu je bila izvrstna šivilja. Še v pokoju ji ljudje niso dali
Apačah veliko svatbo. Oženil se je Hanzi Jagove, pd. Jagovčev sin v Hmelšah. Izbral sl je za ženo Almiro Marijo Pogačnik, ki je posestnica Vovkove hiše v Apačah. Č. gospod Franc Goričnik, ki je župnik v Št. Jurju v Ziljski dolini, je imel poročno sv. mašo in med sv. daritvijo poročil mladi par. Ker sta oče in mati ženina duhovni starši gospoda Goričnika, zato so njega poklicali, da opravi poročni obred, pri katerem je asistiral domači č. g. Jožef Boštjančič. Med sv. mašo so prepevali cerkveni pevci iz Šmarjete. Ženin in nevesta in tudi njuni bližnji sorodniki so pristopili k mizi Gospodovi.
Vesela pojedina pa je bila v gostilni pri Kajžru v Hmelšah.
Novoporočencema želimo vse najboljše v novem stanu!
Redko delo prostovoljnih gasilcev Železne Kaple
Občina v železni Kapli je prosila domače prostovoljne gasilce, naj bi s črpalko napolnili in zopet izpraznili vodo iz pravkar z aluminijem obdanega kopalnega bazena. To se je zgodilo samo zaradi pre-skušnjc in je delo s črpalko poteklo zadovoljivo, tako da sedaj občina lahko nadaljuje z delom kopalnega bazena.
DOBRLA VES
(Slovo od dr. Karla Woschitza)
Vsi se še dobro spominjamo, kako sta prišla pred dvema letoma v Dobrlo ves g. dr. Woschitz din gospod kaplan Leopold Kassl. No, in sedaj nas je eden od gospodov zapustil, in sicer je bil to gospod dr. Karl Wo-schitz. Prehitro sta minili za našo faro ti dve leti, saj smo imeli gospoda doktorja vsi. tako radi. Njegove besede, ki so bile tako globoke in verne, smo vsi z navdušenjem in veseljem poslušali. V cerkvi je bil doktor Woschitz zelo resen in globokoveren gospod. Hkrati pa je pokazal, da ima Bog rad tudi veselega človeka. To smo lahko občutili posebno pri petju, saj je sam dober pevec.
Dr. Woschitz se je zanimal za vse plati življenja. Posebno je ljubil šport. Tako je imel okoli sebe vedno mnogo mladine, za katero je žrtvoval ves prosti čas. Kolikokrat bi se lahko razjezil in nas nagnal, ko nas je učil peti, kajti pri tem smo bili malo 'pazljivi. On pa je vse prenašal s potrpežljivostjo in se samo smejal. To pa je zmogel samo on, ker dobro pozna in razume današnjo mladino. In prav zaradi tega smo ga imeli vsi radi im ga ljubili, kajti od njega smo se naučili biti potrpežljiv in kako se je treba žrtvovati za mladino.
Ob petju smo se poslavljali od gospoda dr. Woschitza, saj je zmerom tako rad pel.
Zato se mu za vse, kar je dobrega storil zahvaljuje posebno farna mladina: za vse lepe ure, ki jih je skupno preživela z njim v teh dveh letih. Spominjali se ga bomo večkrat v molitvi, da bi mu Bog dal milost, da bi z uspehom končal težak študij v Rimu.
Gospod dr. Karl Woschitz pa naj se v Rimu spominja v molitvi tudi nas, da bi katoliška mladina v Dobrli vesi še v naprej uspešno delovala.
Farna mladina
— Pri nas na
"f" Terezija Kasper
V petek, 8. oktobra 1965, je bila pokopana na celovškem osrednjem pokopališču gospa Terezija Kasper, roj. Gorišek, soproga pod-ravnatelja tukajšnje Zbornice za trgovino, Obrt in industrijo, g. Uda Kasperja in mati g. dr. Aleksandra, pravnega referenta pri isti zbornici. Drugi sin, g. Leo, pa je znani glavni športni urednik pri celovški „Volks-zeitung”.
Pokojna je bila doma iz znane Goriškove družine pri Sv. Lenartu v Slovenskih goricah in je bila stara šele 64 let; njen ugledni soprog pa je bil pred zadnjo vojno glavni urednik v Mariboru izhajajoče „Mariborer Zeitung“. Kot že večkrat prej je pokojna tudi lansko jesen obiskala svojo rojstno domovino, prelepo Spodnjo Štajersko. Ob povratku se je zgodila velika avtomobilska nesreča, pri kateri je ona bila najhuje prizadeta, saj je zaradi poškodbe v zgornjem delu hrbtenice postalo skoraj celo telo hromo. Strašne bolečine in hude posledice je ves čas vdano prenašala, kajti vse zdravljenje je bilo zaman.
Pretekli torek jo je Vsemogočni dobro pripravljeno odpoklical iz te, za njo res v dvojni meri trpljenja polne solzne doline k sebi, da ji v večni domovini nakloni bogato plačilo. Kako je bila blaga pokojnica priljubljena, je pričala velika množica prijateljev in znancev, ki so jo spremili na njeni zadnji zemeljski poti.
Tudi mi se pridružujemo sožalnim gostom in izrekamo iskreno sožalje v prvi vrsti njenemu zelo prizadetemu soprogu, dalje sinovoma, sestram, bratu in ostalemu sorodstvu. Blaga žena in mati naj si v miru odpočije pri Bogu!
ROŽEK — PODHUM (Smrt Janeza Widmanna)
Ob obilni udeležbi žalnih gostov smo v petek, 10. septembra, spremiti na zadnji po-
Koroškem__________________________
ti Janeza Widmanna, p. d. Trupeja v Pod-hum. Zavratna rakova bolezen mu je v 62 letu starosti pretrgala nit življenja. Dolgo bolezen je voljno prenašal im bil dobro pripravljen na pot v večnost.
Rajni se je rodil pri p. d. Grumu v Zgornjih Goričah. V rani mladosti je izgubil starše, in ko je bili tudi dom prodan, -so njega s sestro prevzeli Fugarjevi na Ravnah. Tam je doraščal v pridnega in vzornega mladeniča, ki je nad vse vzljubil svoj rod in se tudi udejstvoval pri prosvetnem delu v Št. Jakobu.
Še mlad se je priženil k Trupeju v Pod-hum, kjer je s svojo pridnostjo im vestnostjo kmalu dvignil prej zanemarjeno posestvo. Veliko je pomagal v vsej okolici kot živi-nozdravnik- samouk in marsikoga obvaroval večje škode. Kot vzgleden gospodar je bil dvakrat izvoljen za krajevnega kmečkega vodjo in bil kot tak povsod čislan in spoštovan.
Kot bivšemu cerkvenemu ključarju mu je ob odprtem grobu govoril domači g. župnik in ga slikal kot vzglednega farana. Za njegovo delovanje se mu je zahvalil tajnik ■kmečke zbornice iz Beljaka. V izbranih besedah mu je za njegovo neustrašeno narodno zavest izrazil hvaležno priznanje dr. Vinko Zvviiter, pevski zbor »Rožamski fantje" pa mu je na domu in ob odprtem grobu zapel žalostimke.
Ohranili ga bomo v hvaležnem spominu, njegovi ženi, otrokom in sorodnikom pa izrekamo naše Iskreno sožalje!
SELE
Ko so pred tedni na Zgornjem Koroškem in v Vzhodni Tirolski divjale strahdVite poplave, smo se v Selah pred takimi nadlogami čutili varne. A neurje koncem septembra nas je poučilo, da tudi nas morejo zadeti tovrstne katastrofe.
Vsled deževja je mali pohlevni potoček
. 'Črnica toko narasel, da je voda že ogrožala most v bližini Jeharta. Most pod Trklom, ki veže šajdo z deželno cesto, pa je narasla Borovnica 'tako spodjedla, da je postal eie-poraben in ,so ga morali nadomestiti z novim. Na Kotu je na enem mestu zasul cesto grušč, drugje se je utrgal rob ceste, vsled česar je bil za nekaj časa promet prekinjen, oziroma otežkočen.
V	kratkem dobi vas okoli cerkve KELAG-iovo elektriko. Potem bomo večkrat povabili č. g. Zaletela, da nam s iSkioptični-mi slikami in razlago pokaže zanimivosti krajev in ljudi, ki jih je obiskal na .svojih potovanjih po svetu.
ŽELEZNA KAPLA (Blagoslovitev farnega doma)
V	nedeljo, dne 3. oktobra, smo imeli v Železni Kapli izredno Slavnost, namreč blagoslovitev farnega doma.
Ob tej priliki je naš domači župnik, častiti gospod Štefan Messner povabil k nam v Železno Kaplo milostljivega gospoda kanonika Aleša Zechnerja. Navzoči pri blagoslovu doma pa so bili tudi vsi gospodje duhovniki, ki ,so v zadnjem času fcaplanovali pri nas v Železni Kapli: Petničič, Kassl, V/utte in dr. .Skuk.
Prav lepo pa pozdravljamo sedaj našega kaplana g. Ignaca Davida, ki je pred kratkim prišel k nam v Železno Kaplo.
Pri .blagoslovitvi farnega doma pa je bil navzoč tudi grof Thurn.
Najbolj razveseljivo pa je bilo, is kakšnim zamiiimainjem in navdušenjem so prihiteli domačimi v novo farno dvorano! Dovolj jasno smo videli, kako sii ljudje želijo kulturnega dela na odru. Upajmo pa, da bo farna dvorana ob vsaki 'prireditvi tako napolnjena, kot je bila v nedeljo!
L. 1933 je prišel milostljivi g. kanonik Aleš Zechner za župnika v Železno Kaplo. ■Skupaj z dvajsetimi fanti je pripravil les in drugo potrebno gradivo. Tako so zgradili
preprosto leseno dvorano. Kmalu se je pokazalo, da je dvorana premajhna in zato so jo leta 1936 razširili.
Danes pa imamo lepo moderno akustično dvorano z domom za duhovne vaje. Ne moremo občudovati samo arhitekta, ki je naredil načrt, in gradbenega mojstra, ki je vodil delo, ampak predvsem 'našega neutrudnega častitega župnika Štefana Messnerja. Mi, farani, bomo skušali biti Vam zato zelo hvaležni, Vaš trud pa Vam bo poplačal Vsemogočni.
Po blagoslovitvi in po pozdravu častitega župnika je deklamirala dijakinja Marija Sadolšek pesem Milke Hartmanove „0 lep, o lep je novi farni hram ..Sledilo je .ski-optično predavanje milostljivega ‘gospoda kanonika Aleša Zechnerja o „Sveti deželi". Z zanimanjem smo sledili razlagalnim besedam in tudi slikam.
Ob 16. uri pa je bila v nemškem jeziku blagoslovitev prostorov za duhovne vaje. Mešani zbor Železne Kaple pod vodstvom H. Niiederdorferja je zapel pesem „Jubiilate“. Nato je bilo spet predavanje o Sveti deželi", pač pa v nemškem jeziku.
Torej v nedeljo smo se zahvalili samo Bogu/ da je uspelo zgraditi farni dom. 17. oktobra pa bo oficialna (uradna) otvoritev dvorane in povabljeni so vsi darovalci, delavci ter tudi oba gradbena mojstra.
Puch-, Sissy-, Pomiy- in MobjJette-mopede motorna vozila, ženska, moška in mladinska športna kolesa v veliki izbiri — po najnižjih cenah — naročite pri domači tvrdki
tein lemlsk
Št. Lipš, Tihoja 2, P. Dobila ves — Eberndori, Telefon 04237 240
Zahtevajte cenike! Ugodni plačilni pogoji!
Državno prvenstvo v oranju
Maratonski šport s plugom — Triumf Gornje Avstrije ob vznožju Hochostenvitza ■ ki orači-traktoristi v skupnem plasmaju na drugem mestu.
■ Koroš-
Pred kratkim je bilo na Khevenhullerjevem posestvu ob vznožju hochosterviškega gradu državno tekmovanje oračev-traktoristov iz cele Avstrije, razen iz Tirolske. Preko tri ure je trajalo prav do konca to napeto in razburljivo tekmovanje. In celo za ocenjevalce-sodnifce je bilo težko odločiti zmagovalca, kajti vsi — bilo jih je 16 — tekmovalci orači-traktoristi so pokazali izredno spretnost pri oranju.
Šele kasneje pri razdelitvi nagrad se je iz-, vedelo, da je zmagal pri letošnjem državnem tekmovanju v oranju Gornjeavstrijec Anton Kaser iz Zella an der Pram. Tako je zmagovalec Anton Kaser v zadnjem trenutku, to je dobesedno šele pri zadnji brazdi premagal lanskoletnega zmagovalca, ter t ret jepl a s i ran e ga na svetovnem prvenstvu, Rudolfa Leonhards-
bergerja iz Nižje Avstrije. Tretje mesto je zasede! zopet zastopnik iz Gornje Avstrije, Hubert Berndorfeir. Tako so dokazali ravninci iz Podonavja svojo premoč v tej disciplini. Tudi koroška udeleženca tega državnega tekmovanja v oranju Franz Schmid in Ernst Jaritz sta odlično uvrstila in sta zasedla peto in šesto mesto.
Udeležence tekmovanja in slavne goste je pozdravil načelnik avstrijske podeželske mladine, župan Valentin Deutschmann. Med prvimi je pozdravil ministerialnega svetnika Suafea, potem predsednika predsedniške konference državnega svetnika GrieBnerja, deželnega svetnika Sacherja, državnega svetnika Gruberja, bivšega koroškega podglavarja Fer-Stscha, ministra v pokoju Tauschitza, direk-
torja dr. Rebentischa kot zastopnika tvrdke ESSO, ki je največ pripomogel, da je bila prireditev sploh omogočena.
Da pa ne bi bilo tekmovanje preveč enolično, so polepšale prireditev; vojaška godba na pihala, ljudski plesi, pevske točke z narodnimi pesmimi in konjske dirke.
Končni izidi so bili sledeči:
L zmagovalec zveznega tekmovanja v oranju: Anton Kaser iz Gornje Avstrije; 2. Rudolf Leonhardsberger iz Nižje Avstrije; 3. Hubert Berndorfer iz Gomje Avstrije; dalje 5. Franz Schmid in 6. Ernst Jaritz oba iz Koroške.
Poleg prireditve državnega tekmovanja v oranju, so se pomerili tudi fantje in dekleta podeželske mladine v poklicnem tekmovanju. Vendar pa moramo tukaj naglasiti, da za to tekmovanje ni bilo med prebivalstvom takega zanimanja kot za tekmovanja oračev-traktoristov, kajti za gledalce je bilo poklicno tekmovanje premalo razburljivo.
Levo: Lanskoletnemu branilcu naslova državnega tekmovanja v oranju Rudolfu Lecohardsbergerju se ni posrečilo tudi letos obdržati svojega naslova.
Besno: Letošnji avstrijski državni prvak v oranju je Anton Kaser iz Gomje Avstrije.
Spodaj: Slika nam kaže, tekmovalno polje na posestvu Khevenhullerja ob vznožju gradu Hochostenvitza.
Mladina hoče žšvefa
(Nadaljevanje in konec)
Materializem v teoriji
Mladino je zajel materializem v dveh oblikah in v mnogih odtenkih. Ta povsem v ta svet usmerjen življenjska nazor se namreč pojavlja predvsem v dveh oblikah: kot teoretičen nauk, kot modroslovna šola, ki zanika vsak obstoj česa izven materije ali narave; zato je govorjenje o duhu ali o duši zanj prevara, posmrtno življenje lin večnost pa le bajka. Ta nauk je modroslovna podlaga komunizmu.
Materializem pa nastopa tudi kot življenjska praksa ali način življenja; to se pravi, da ljudje živijo po naukih materializma, čeprav tega nauka v svojem prepričanju ne izpovedujejo. Z drugimi besedami: ljudje živijo, kakor da izven zemeljskega življenja ničesar več ni, torej samo za ta svet in zato se predajajo uživanju po načelu: Uživaj življenje!
V Sovjetski Rusiji že nad 40 let oznanjajo materialističen nauk o življenju in zlasti mladina nima niti prilike spoznati še kaj drugega poleg te doktrine, četudi slišimo pogosto, da ruska mladina noče slediti v vsem komunističnim naukom, vendar še to ne pomeni, da ni materialistično usmerjena. Žal drži trditev, da je skoro vsa današnja ruska mladina in tudi mladina v deželah za železno zaveso v svojem svetovno-nazormem gledanju materialistično usmerjena in izpoveduje načela teoretičnega materializma. S tem pa še ni rečeno, da se tudi v praktičnem življenju drži gesla: uživaj življenje. Nasprotno bo morda celo držalo, da je tamošnja mladina mnogo bolj resna in skromna do zemeljskih dobrim kot mladina na zapadu. K temu ji pomaga nižji življenjski standard, skromnejše življenjske razmere, omejitev razkošja le na najvišje partijske funkcionarje in trdii boj za najosnovnejše človečanske pravice.
Materializem v praksi
Mladina drugod po svetu pa se potaplja v praktični ali življenjski materializem. V Ameriki je pogrezanje v tak materializem resna nevarnost za 'katoličane. Prav isto moremo opazovati vedno bolj tudi v krščanskih deželah stare Evrope. V povojnih letih veje preko zapadne Evrope z grozečo silo vihar materializma in seje svoj strup uživa-mjažejnosti ne le po mestih in delavskih središčih, marveč do zadnjih gorskih koč.
S strahom se vprašujemo, kako je prišlo do tega. Odgovor je sledeč: materializem je znal zapeti pravo pesem, ki ima čudovito moč: živeti življenje! Potrdil je tuzemsko življenje in znal narediti reklamo za ta svet; čeprav laže in potvarja, toda kljub temu vleče za seboj kar cele množice in kamor hočejo množice, tja gredo še ostali... Pa zakaj?
Zato, ker vsak ljubi življenje; le nenaravni in bolestni značaji sii žele smrt. Kljub temu, da vsak ve, da bo nekega dne umrl, nihče ne neha stremeti za tem, da bi živel
i
. ZA MLADINO ■ IN PROSVETO1
Pridobivajte sodelavce!
Mladinska organizacija bo uspevala le, če bo imela dovolj sodelavcev. Zato je velika naloga vsakega zavednega člana društva, da čuti soodgovornost za uspešno delovanje organizacije. Podpirati jo mora z vso pripravljenostjo, da redno prihaja k sestankom, sejam, vajam. Toda zaveden član bo storil še več; pri srcu mu bo skrb, da društvo kvalitetno in številčno prospeva.
Brez dvoma bodo mladinske organizacije tem več vredne, čim več mladine bodo pritegnile, čim bolj bodo znale pridobivati zlasti tiste, ki so najbolj ogroženi in najbolj sposobni. Bilo bi napačno, če bi iskali nove člane zlasti med „umirjenimi, vdanimi, pohlevnimi in vzornimi“, a bi že nekako načelno odklanjali ali pa se bali sprejeti kake mlade revolucionarje, kritične, nemirne, zahtevne in samostojne fante iz bojazni, da bi v organizacijo ne zanesli nered, nedisciplino.
Velika škoda bi bila za organizacijo, še večja pa za mladino. Saj so ravno taki nemirni ljudje cesto v največji nevarnosti, da zaidejo; pravtaki pa navadno tudi nosijo največ ognja, ki je tako potreben za društveno življenje. Taki nemirni so pogosto naj-
bolj iniciativni in sposobni v organizaciji, če se jih je le pravočasno in pravilno pritegnilo k delu. Zelo važno je zato poiskati takšne med mladimi in jim zaupati, če so le moralno neoporečni.
Koliko nemira, problemov bi bilo takim prikrajšanih, če bi mogli svoje moči posvečati službi lepemu, dobremu, resničnemu. Čeprav je njih zunanjost vsa v grobem kri-tikarstvu, je večkrat pod to skorjo skrito bogastvo neizčrpanih moči. In prav taki bodo v ugodnem okolju morda postali najdejavnejši in najidealnejši delavci v organizaciji, kajti v njih bodo našli to, kar so najbolj želeli: razvoj svojih mladih moči, rešitev svojih problemov, živahno veselje ter plemenit delokrog.
Približno tako je ravnal tudi moder profesor z dijaki, ki so bili „strah“ celemu zavodu. Takoj prvo uro, ko je vstopil v razred, je najbolj znane razgrajače poklical in jim z dobrohotno odločnostjo rekel: „Fantje, vi mi boste v naprej skrbeli v razredu za red in dajali zgled učenja in znanja.“ Fantje so debelo gledali profesorja; In res so v kratkem postali njegovi prijatelji in najboljši sodelavci.
3~z lihmke.QM. meia
FILMSKA NEDELJA
Po katoliškem svetu bodo tudi letos na nedeljo, 17. oktobra v cerkvenih govorih, na konferencah in v posebnih prireditvah obravnavali važno vprašanje filma in televizije. Tudi v naši škofiji bo posebna prireditev za filmske referente, v Celovcu. Obenem ho. tudi zborovanje škofijskega vodstva katoliške filmske sekcije. Kot je znano, je v vsaki fari izbran v okviru katoliške akcije tudi poseben referent, ki ima na skrbi, da se v fari podpira ,.dober film“ lin Iširi pravo pojmovanje filmskega problema.
NAPOLEON PRI WATERLOO
Italijanski filmski producent Dino de Lau-rentis se je odločil za novo veliko delo zgodovinske snovi. Z amerikanskim filmskim režiserjem Johnom Hustonom je v dogovoru, da pripravi film o bitki Napoleona pri Wate,rloou po romanu angleškega pisatelja
in da bi živel čim bolje. Bog sam, ki je Življenje, je vložil v človeka hrepenenje in ljubezen do življenja. Vsak, kdor hoče zato današnjemu človeku kazati pot v življenje, mora upoštevati to dejstvo, da človek ljubi življenje in hoče ga uživati.
. Craiiga. Film bodo snemali v Španiji ali Jugoslaviji, celotni preračun za izdelavo filma pa znaša okrog 250 milijonov šilingov.
V ASSISIJU FILMSKI TEDEN
Tudi v Asisiju, kjer je rodni kraj svetega Frančiška, imajo redno mednarodno tekmovanje katoliškega filma. Vrši se prav ta teden. Poleg drugih iso na sporedu filmi iz Indije, Francije, Amerike in Španije. Istočasno' s to prireditvijo pa je organiziran tudi katoliški kinematografski teden, kateremu je postavljena kot pokrovitelj škofovska 'komisija za družbena vprašanja. Na sporedu so predavanja o koncilskem odloku o sredstvih družbenega obveščanja s teološkega in sociološkega vidika.
BOGASTVO BREZ HASKA
Filmskim zvezdam svet zavida bajne zaslužke, a tudi tukaj večkrat velja pregovor: „Kakor skupaj, tako narazen". Pred tremi leti tragično umrla Marylin Monroes je sicer zapustila veliko premoženje in tudi dohodek iz tantiem je prinesel dedičem že nad 800 tisoč dolarjev, a dolgovi na davkih so baje tako veliki, da ne bo ostalo niti za kritje stroškov bolnišnice, v kateri je že nekaj let slaboumna mati pokojne igralke.
Sklanjatev
Tonček:
Oh ti skloni, njih imena in vprašanja — težka so! Raje nosil bi polena, kot učil modrost se to.
Mihec:
Le nilkar se jih ne plaši,
Tonček, to ni huda reč!
Kdor težave se ne ustraši, mu sklanjatev ni odveč.
Sklone zdaj tanko poslušaj!
Vsi o vlaku govore
in z vprašanji jih poskusi,
če ti prav odgovore.
Imenovalnik:
Kdo spopiha, težko diha?
Kaj. hrumi za goro tam?
Vlak, ki vodi ga naš Miha, vsako jutro pride iknam.
Rodilnik:
Koga se preplah ne loti?
Česa strah pred daljo ni?
Vlaka noč, tarna ne moti in poti se ne .boji.
Dajalnik:
Komu treba je premoga?
Čemu vode veder sto?
Vlaku, ker je dolga proga, vodne pare rabil bo.
Tožilnik:
Koga naš učenec hvali?
Kaj ponos mu dviga zdaj?
Vlak simo mi učencu dali; le veselo vozi naj!
Mestnik:
Kje? Pri kom kurjač se moti in pri čem najraje je?
Se pri vlaku dela loti; za dolžnosti svoje ve.
Orodnik:
S kom gre želja v daljne kraje, s čim se pelješ na izlet?
Z vlakom želja gre najraje, z njim potuješ v daljni svet.
Z. H u d a i e s
MATIJA 'MALEŠIČ	12
roTju mza
Zakaj sta poslala to razglednico Metki? Da je njeno odpošiijatev povzročil Tine, je Ibiilo Metki jasno. Teta ji ni nikdar črhnila o tam, da bi tudi Ribničan skladal pesmi. Stihi na razglednici v primeri s pesmijo o Mar-jatioi res niso bili Bog ve kaj, toda bili so le. Da jih ni napisal Tine in poprosil prijatelja, da jih odpošlje? Kdo se ženi? Za Vekoslava, ki j-e za deset let starejši, Tine ni nikdar kazal nobenega zanimanja. Metka bi se omožila, nje torej ne mislita zbadati s 'svojimi stihi! Ali je morda vse le študentovska šala in dovtipnost? Pa zakaj je prišel prav sedaj Tinetu ta nejasni dovtip na misel?
Razglednica je Metko zmedla. Priklicala je v spomin tiste lepe 'dneve in večere tam v kuhinji drugega nadstropja starinske ljubljanske hiše. In v tisto sobico z okni na grad so pohitele Metkine misli. Ni je več zanimalo Vekoslavovo pripovedovanje o Dalmaciji. Oj, kako vse drugačno življenje živita študenta v tisti .sobici z oknom na grad kot Vekoslav ob svoji zemljiški knjigi, dan na dan oh isti knjigi... In Metka je poiskala med perilom v omari omot, v katerem je hranila svoje čipke in vzorce. Med čipkami
•je poiskala listek, tako .skrit, da bi ga nihče ne mogel najti, še ostrovidna sestra ne.
Tam za gorami sreča spi...
Ni Vekoslav ni domači niso mogli razumeti nagle Metkine spremembe. Kaj le je v tem dekletu, da je isprememljiva ko mavrica?
V najhujši vročini je pritekel Lokač k očetu ko s prošnjo, naj pride gasit njegovo gorečo hišo. „Sosed, ne zameri! Ali res sem v zadregi. Samo za dan, dva posodi. Fant je ko vihra. Še danes naj pošljem, pomisli!"
Oče je rad posodil.
Metka ni vedela, dali pri Lokačevih v resnici niso imeli denarja pri hiši, ali se je prišel Lokač le bahat, da je njegov Tine z odliko napravil maturo. Drugi dan pa je dobila zopet razglednico:
Sva maturo naredila,
Si ponosna, Majda mila, hej, juhej, juhej! na junaka svoja dva? Povej!
Janez, Gašper.
Tine je samo podpisal Janeza, naslov in vse drugo je pisal Ribničan.
Majda mila! Ali te peče, Tine, da si bil tak o Veliki noči? Ali ti je hudo, ko vidiš, da sem dobra z Vekoslavom? Si zvedel po ovinkih, da so majilepše vožnje po morju konec julija Im v začetku avgusta? Morda pa je vse le zopet trenutna zabava Tinetova. Lefcačeva žilica se je oglasila v njem, pa ni mogel drugače, ko da se jii pobaha.
Hej, juhej, juhej!
Če je tudi sama bahanja, kaka prešerncst in razposajenost! O, da, taki so študentje! 'Sami vriski in veselje, razigranost in dobra volja, kadar jih prime. Kako so vriskali domači'študentje tisti večer, ko so odhajali po Ribničana, da jih reši iz zadrege im prevzame Gašperjevo vlogo! Kako je Vriskal Tine tisti večer po igri!
Metko je kar streslo. Le kako je mogla pozabiti na tisti Tinetov vrisk? Zazvenel ji je po glavi, ko da je Tine pravkar zavriskal tam pred njihovo hišo. Pa kako je mogla ob Veko sla vovem opisovanju morja in Dalmacije pozabiti na tiste 'trenutke prešle jeseni im zime, ko je Time v tetini kuhinji govoril o domači vasi, o poljih in travnikih, posejanih z marjeticami, ki so mu najljubše rože.
Marjetica za srečo ve!
Kako preprosto, pa lepo, lepo!
Vekoslav, ti pa o zemljiški knjigi: suhoparne številke, parcele, dolgovi, krute pravde! V tem živiš, od tega suhega kruha hočeš rezati Metki... Time pa:
Marjetica, Marjetica, v zelenem polju roža, ko duša vsa je žalostna, me misel nate boža ...
Poočitala je vest Metki: krivico delaš Vekoslavu, kako krivico! Pošten je, rad te ima, trpi ob tvoji spremenljivosti in mukah. Do-
ber je ko med na rženem kruhu: ne pije, pri cigaretah si pritrguje, da povede svojo ženko na žemitovanjsko potovanje. Saj ga niti vredna nisi, Metka!
Da, da, Metka, nisi ga vredna! Vse od Velike noči si se jezila nad Timetovim obnašanjem, pa miši niti za las boljša im drugačna. Kot njega piči tudi tebe, da te danes ni spoznati proti včeraj.
Ubogi Vekoslav! Le kako ti naj Metka dopove, da se ji smiliš, da te spoštuje, da pa te ni vredna? Osreči katero drugo, ki bo še bolj vzhičena nad lepotami tistega potovanja po Dalmaciji, Hercegovini im Bosni. Zamisel je lepa, človeka mora pozanimati, ko govoriš s toliko navdušenostjo im toploto o potovanju, ali — glej, Metko si le za trenutke ogrel. Zasmilil si se ji, ko je videla, kako prosiš, kako vneto in vztrajno hrepeniš po svojem cilju.
Kako naj ti človek pokaže, Vekoslav, da je bila prijaznost zadnjih tednov le usmiljenje? Pa da usmiljenje še zdavnaj ni ljubezen? Da je vse to bila le velika zmota. Nikdar, nikdar bi ne mogla Metka jesti kruha, ki ga daje tista kruta, preperela, gotovo vsa 'črna in črviva knjiga, zemljiška knjiga...
Besedi ni bilo treba, saj je govorilo Metkino vedenje dovolj. Prikrito Vekoslavu tudi ni moglo ostati, od kod njena sprememba. Tisti dve razglednici nista bili tajnost pri hiši. Da sta od Tineta, četudi ju je pisal Rib-ničan, ni vedela le Metka.
Čim bolj nemirnega, bolj čudnega in ne-
	
P oo | oo S o° /\ 00 N 00 O	P oo ]^ oo	OO fsj oo J oo p
NA SONCU IN V MORJU:
Izlet na Veprinac
(Pismo s počitnic na Jadranu. Z bralci našega lista kramlja Alojzij Vauti, selski župnik.)
„Kdaj pa pojdete letos ma morje? Pišite spet ikaj!“ Tako me je tekom poletja že marsikateri vprašal in bodril. Ali je res že kar nekako samo- ob sebi umevno, da svoj dopust preživljam vsako leto na jugu ob morju An da prijateljem našega lista odtod pišem skupno pismo?
Da, zopet sem v Lovranu blizu Opatije. Škofijsko posestvo imajo v najemu šolske sestre Notre Dame im rade sprejemajo letoviščarje, v prvi vrsti duhovnike. Več gospodov s Koroške je že letos tu preživljalo del počitnic, midva s šmarješkim gospodom Jankom pa isva letos .svoje letovanje odložila na september v upanju, da bo jesen lepša, kot je bilo mokro in hladno .poletje. Tudi tukaj je hilo poleti mnogo neurij. Trikrat je prihrula toča in pobila vinograde, vrtove in na hiši mnogo šip. Tudi sedaj v tednu Male Gospojnice zakrivajo nebo gosti oblaki, ki nam ne privoščijo sončnega sija.
Tako naslov mojega pisma: „Na soncu in v morju“ zaenkrat še ni točen, ker sem še samo enkrat sončil in me kopal v morju. Pa človek vedno upa, kar ni, še lahko se zgodi. Vse še lahko pride! Zraka, joda bogatega morskega zraka, pa je dovolj in ta je blagodejen za grlo in pljuča. Pa tudi okolica te vabi na izlet. Povsod je kaj zanimivega.
Nad morjem se po hribovju razprostirajo naselja, katerih središče je Veprinac s cerkvijo na 530 metrov visokem vrhu. To smo si beteli ogledati.
V vasi Ičiči smo krenili z glavne ceste po •vijugasti, z debelim kamenjem posuti cesti navkreber. „Princ“ jo je kar dobro zmagoval, da .smo se vzpenjali vednoi više. Skozi Poljane smo končno dospeli do cilja. Pri moderni stavbi ljudske šole smo izstopili. Kamnite .stopnice vodijo kvišku do starega zidovja in mogočnega stolpa. Vse to nas spominja na čase, ko so ljudje iskali varno zavetje pred sovražniki za obramb-nimi zidovi, odkoder so skozi strelne line streljali na sovražnika in tako odbijali njegove napade. Pred stolpom je stara tržnica, odprta stavba, ki je bila obenem zbirališče starešin in občinskih 'mož za seje. Te stare 'stavbe so od oblasti zaščitene, da se v prvotnem stanju ohranijo kot zgodovinske znamenitosti.
Prav na vrhu stoji mogočna cerkev. Bila ije zaprta. A škocijanski gospod Jožef je kar šel in poiskal župnika, da nam je hišo božjo odklenil in razkazal. Prvotno zidana v slogu bazilike je bila pozneje baročno prede-fena, ima tri ladje in pet marmornatih oltarjev. Pred glavnim je na vsaki strani po ©na lepo lepo izrezljana korna klop vsaka s tremi sedeži. To dokazuje, da je bil nekdaj
tukaj fcorarisfci kapitelj in župnik visok dostojanstvenik. Tri nagrobne plošče na cerkvenih tleh krijejo grobe teh nekdanjih župnikov. Trije duhovniški grobovi pa sc zunaj cerkve blizu cerkvenih vrat. Zadnji župnik Jakomdr Pilat je umrl 1. 1955. Farani so mu postavili lep nagrobnik z napisom opomina apostola Pavla Korinčanom: „Bodite moji posnemovalci kakor sem jaz Kristusov!" Farno pokopališče pa je na ravnini malo pod cerkvijo. Ta ravnina je le deloma naravna, velik del so pridobili s tem, da so odrezali skalnate bregove z •razstreljevanjem skalovja planirali svet. Pokopališče je prostorno in lepo urejeno. Malo pod sedanjo cerkvijo blizu župnišča stoji stara cerkvica sv. Ane. V njej beremo napis v glagolici iz 15. stoletja.
Prijazni župnik nas je povabil v župnišče na kozarec vina. Pravzaprav ni župnik, je član jezuitske redovne družine, ki ima sedež v Opatiji in oskrbuje dušno pastirstvo tam in v več sosednjih župnijah. V Opatiji so za časa monarhije imeli svojo po staj an-ko benediktinci. Ti so s podporo članov cesarske rodovine zgradili v Opatiji veliko novo cerkev. Spominjam se, da sem jo ogledoval že 1. 1908, ko sem se začetnik-foogo-slovec zdravil v bližnji Ifci. Ni še bila dogo-tovljena, dovršili so jo končno šele jezuitje. Benediktinski red pa se je tekom let v Jugoslaviji vsled pomanjkanja naraščaja skrčil na neznatno število članov. Pred nekaj leti so prevzeli samostan in cerkev jezuitje, ki zelo požrtvovalno in plodomosno delujejo. Imajo svojo književno založbo, izdajajo verski list ,,život" in tako s tiskom branijo in utrjujejo vero.
Župnija Veprinac se razteza po vseh br-
iška! sem novo tajnico. To pot sem hotel izredno pametno tajnico. Tajnico s -solidno splošno izobrazbo, ki se bo hitro znašla pri diktiranju in ki bo —- to nikoli ne škoduje — tudi prijetne zunanjosti.
»Kako pametna je ta tajnica," govore ljudje, in »kako pameten in inteligenten mora biti šele njen šef!"
Vstopila je prva kandidatka. Bila je lepa in graciozna.
»Imel sem težave z zadnjo tajnico," sem ji dejal. »Bila je zabita kot zemlja. Zato iščem to pot pametno in inteligentno tajnico. Posli gredo še laže izpod rok, če ima
dih od morja pri Ičiči navzgor in šteje sedaj okoli 1800 vernikov. Nekateri imajo daleč do cerkve. Veliko moških je zaposlenih v tovarnah in 'ladjedelnicah na Reki. Obisk nedeljske božje službe je slab, okoli 50—60 oseb. Število rojstev je močno nazadovalo. Pred prvo svetovno vojno, ko je bilo prebivalstva verjetno še več, je bilo leta 1913 rojenih 113 otrok, lansko leto pa samo 14, ki so ibili tam krščeni. Prirastka je bilo torej komaj 0.77 %, še manj kot -enostotek. Oe pa vpoštevamo one, ki jih vsako leto pobere smrt, je nazadovanje števila prebivalcev zelo močno. Poslovili smo se od prijaznega in gostoljubnega gospoda in se zunaj razgledali iz višine navzdol in naokrog po vsem Kvarneru. Spodaj pod nami vzdolž morja v zelenju Opatija z razkošnimi vilami in hoteli. Tam se nudi letoviščarjem vse, kar jim srce poželi. Pred sto leti je bilo tam še majhno, ribiško naselje. Ko pa je bila otvor-jena železnica Dunaj — Trst in 1. 1873 še proga-Št. Peter na Krasu (sedaj Pivka) — Reka, je Opatija privabljala leto za letom več gospode in se razvila v sedanje svetovno znano letovišče. Kako se je tam tekom let razvil promet z raznimi prometnimi sredstvi! Ribičem je tovoril osel, gospoda se je potem vozila v kočijah s konjsko vprego. Leta 1908 je že drdral po tračnicah tramvaj, ta se je umaknil omnibusu in trolejbusu. Kdo bi pa mogel prešteti osebne avtomobile vseh vrst od malega fička do ponosnega Mercedesa, ki noč in dan švigajo po cestah skozi Opatijo!
Na levi se drži Opatije Voloska, odtod hiti naš pogled ob morju na Reko s Trsatom, v Bakar, Kraljevico, v ozadju beli Velebit. Za našim hrbtom se dviga visoka Učka, na desni spodaj ob morju pa se vrstijo Ičiči, Ika, ILovran, Med vej a, Moščenička Draga. S srede morja nas vabita otok Krk in Črez, preko njiju pa morje, morje, kakor daleč seže oko.
Prav zadovoljni z lizletom smo se vrnili po daljši, a lepši cesti preko Matulj in Opatije domov.
tudi druga stran solidno izobrazbo. Zastavil bi vam nekaj vprašanj, če dovolite".
»Prosim. Z veseljem."
»Kako si imenuje glavno mesto Norveške?"
»Kopenhagen."
»Žal ne. Glavno mesto Norveške je Oslo. No, malo ste se zmedli. To se na izpitih rado zgodi. Nič hudega. Pojdiva naprej. Za čem je trpel Beethoven?"
Malo je pomislila. Potem se je odločila:
»Nikoli ni imel denarja."
Postavil sem ji še tretje vprašanje.
»Kaj razumete pod fjordom?"
razumljivega vedenja je bila Metka, tem žalostnejši in zamišljenejši je bil Vekoslav. Metka v njegovo žalost ni hotela vreči ostre hi trde besede, Vekoslav pa je videl, kako čudna je njegova vloga: zaradi Metke prihaja k hiši, Metka pa se iskriva in beži pred njim. Na prijazne nagovore ni odgovora, ali le 'kratki da, ne včasih le pokima z glavo ;ali sikomizne z ramo.
Loikačev Tine se je moral vsak dan vrniti. Tiste njihove slovesnosti po maturi, za katere je moral Lokač poslati denar, niso mogle trajati cele tedne.
In Vekoslav se je odločil. Metka se je sa-roa začudila, od kod mu je prišel naenkrat ‘tolik pogum.
„Prej -ko pride Tine do kruha ...“ Tako je začel Vekoslav. Do tedaj o Tinetu z Metko ni govoril. Ko da se je namenoma tega izogibal.	\
Metko je neprijetno dimilo. Dober si, Vekoslav, pa menda ne misliš začeti s črnjenjem, opravljanjem in zabavljanjem na Lokačevega študenta? In zakaj začenjaš s kruhom ti, ki ješ žalostni kruh od tiste mrz-ke zemljiške knjige?
»Postavim, da stopi tudi takoj v službo. Saj z maturo gre lahko k železnici, pošti, financi in drugam. Ali prej ko se bo mogel poročiti..."
Metki je silila kri v glavo. Kdo bi si mislil o tebi, ki si se delal tako dobiega, da boš govoril tako? Vekoslav, zakaj podiraš dobro mnenje o sebi?
„Pa tudi ne verjamem, da pojde takoj v
službo, če je res napravil maturo z odliko. Taki visoko letajo!"
Po sebi sodiš, Vekoslav! Ti si seveda domišljav in bi visoko letal, tvoji pa prav tako, če bi se prerinil do mature in jo napravil z odliko. Ni pozabljeno, kako ste dvigali glave, ko si zdelal drugo leto v gimnaziji.
»Če gre na vseučilišče, filizofija, ius, medicina, kar koli, pred najmanj štirimi leti ne bo dovršil. Potem pa še iskanje službe, prakticiranje. Nato pomisli, Metka, da leta teko! Vprašanje je tudi, če se taki tiči po univerzah ne premislijo, pozabijo na domače cvetke, zaljubijo se visoko, ženijo se gosposko in bogato."
Da te ni sram, Vekoslav, tebe, o katerem človek misli, da te je sama dobrota! Zavist govori iz tebe, ki nisi mogel čez tretjo. In pa... in pa ... Kri zalije Metki obraz. Kaj le čenčaš in modruješ, junak pri zemljiški knjigi?! Ali ju je mogel kdo videti tedaj, ko sta šla tisto noč po- igri domov? Teta je bila v 'kuhinji zmerom poleg, ko je poveličeval Tine domačo vas, in ga je z občudovanjem poslušala in gledala. Kaj je tedaj Metka mislila, je ostalo v srcu. Niti teta ne ve tega niti sam Tine ne. Ako ni sam nikomur povedal, ne ve živa duša na svetu ničesar o pesmi »Marjetica". Kaj torej sumničiš in pod-tikuješ, Vekoslav! Kdo more kaj vedeti, kdo le slutiti, da je kaka skrita vez med njo in Tinetom?
Mar bi molčal o tem, Vekoslav! Z nobeno drugo besedo bi Metke tako ne razdražil ko s takim namigavanjem. škoda, da -sem
mislila tako lepo o tebi, škoda, da si se mi tako smilil. Ali bi ne bilo lepše, če bi o tem molčal, pa hi se v miru in prijaznosti razšla? Sam si si kriv, če pojdeš iz hiše žalo-st-nejši, kot bi bilo treba.
»Tudi meni bi bilo žal, Metka, če b: se pozneje kesala. Zdaj je še čas!"
Glej jo, glej, skrb dobrohotno! Le kdo te je zanjo prosil? Metko pridobiš zase, če o-črniš Tineta? Se vidi, Vekoslav, da nisi mogel čez tretjo! Ob zemljiški knjigi seveda tudi nisi mogel spoznavati ljudi.
»Pa nisi bil zadnje dneve v Ljubljani?"
Ne razume Vekoslav in jo debelo gleda.
»Drugače vendar nisi mogel govoriti z iLokaičevim Tinetom."
Še manj razume Vekoslav.
»In Če z njim nisi govoril ali se ti sanja, ali se ti meša, -da govoriš o nečem, česar nikjer na svetu ni? Kaj pa mene briga, kaj bo študiral Tine in kdaj pride do kruha?"
Sedaj pa Vekoslavu rdečica v obraz. »Le delaj s-e nevedno in nedolžno! Slep nisem, ljudje pa tudi ne igovore čisto brez vzroka ..."
»Brez vzroka seveda ne. Ko je šel pred leti neki Lojzek v gimnazijo, so tudi govorili, da bi ne bilo napačno in vasi, sorodstvu bi bilo celo v čast in ponos, če bi dosegel Lojze, ki tedaj še ni bil gospod Vekoslav, škofovsko 'čast...“
Metki je bilo takoj žal. Ali ko da jo je obsedlo in ji je sama hudoba narekovala besede. 'Sicer pa ni niti zdaleč slutila, da je bil
»To je znana znamka avtomobilov," je ustrelila.
»Ne bO' držalo. Znamka avtomobilov je Ford. Fjord pa je ozek in dolg morski zaliv med strmimi obalami," sem ji pojasnil in , vstal. »Trenutno se ne morem odločiti, draga gospodična. Zapisal sem si vaše ime. 'Obvestil vas bom po pošti...“
Druga tajnica je bila visoka plavolaska. Prišla je naravnost s tekmovanja za »kraljico lepote". Pri zadnjem izboru je izpadla.
»Delovno mesto je dokaj zahtevno," sem začel. »Zato sem vam nameraval postaviti tri vprašanja, če dovolite."
»Prosim," je rekla, »kar izvolite."
»Kdo je uglasil .Veselo vdovo’?"
»Mozart!"
»Ne. Mozart je zložil ,-čarobno 'piščal’. Ali pa morda veste, kdo je napisal besedilo za .Čarobno piščal’?"
»Karl May.“
Zastavil sem jd še tretje vprašanje:
»Kaj je to eldorado?"
»Vrsta večerne toalete."
Tretja kandidatka je -čakala v -predsobi.
Prosil sem jo, naj vstopi. Bila je čudovito lepa. Možgani so mi odpovedali. Nemo sem ji pokazal stol. Pustimo -ta neumna vprašanja! Vzel jo bom v službo tudi brez njih!
»Gospodična," sem začel »vi...“
Dvignila je glavo in spregovorila:
»Imela sem težave z zadnjim šefom. Bil je zabit kot zemlja. Zato iščem to pot pametnega in inteligentnega šefa. Posli gredo še laže izpod rok, če ima -tudi druga stran solidno splošno izobrazbo. Zato sem vam nameravala postaviti tri vprašanja."
Preplašen sem s-e sesedel na stol.
»Prosim," sem zajecljal.
»Kdaj lin kje se je rodil -Goethe?"
»V V/eimarju," sem šepnil, »letnico pa sem pozabil."
»Leta 1749 in razen tega v Frankfurtu."
Drugo vprašanje:
»Na katerem otoku se je izkrcal Robinzon?"
»Na otoku Crusoe," sem razburjeno zinil. Takoj sem videl, da sem ga spet polomil.
»Zdaj še zadnje vprašanje, nekaj lažjega: kaj je to tonzura?"
»To je tisto, kar imam na glavi."
»Ni res. Vi imate čisto navadno plešo!" je rekla lepotica in vstala. Potem je dodala:
»Trenutno se ne morem odločiti; pismeno vas bom obvestila."
Odšla je. Obsedel sem in pokopal vse svoje nade. Za tajnico sem sprejel prvo naslednjo kandidatko. Bila je v stalnem boju s pravopisom in vsak trenutek me je hodila kaj spraševat v mojo pisarno, ker ni znala prečitati svojega lastnega stenograma.
Jo Hans Rosler
dobri in potrpežljivi Vekoslav prav v tej -stvari tako občutljiv.
Bledega, ne, vsega zelenega je kar vrglo s stola. Žalostno, žalostno, skoraj zmedeno jo je pogledal in ko da ne verjame, da je res ona izrekla te zanj najbolj razžaljive besede...
Tudi Metka je vstala. Grda, grda Metka, ali te ni sram? Ali je Vekoslav to zaslužil za -svojo vdano ljubezen in vztrajnost? Hudoba, zakaj si s tako zlobo pošepetala prav tisto, kar je Vekoslava najbolj zadelo?
Toda Metka svojih besed ni mogla popraviti, niti se ni potrudila, da bi mu rekla še kako besedo in ga pridržala. Ko brez uma je zdivjal Vekoslav iz hiše, sedel na kolo in odbrzel po vasi.
V.
Dvanajstega julija, prav na dan pred Metkinim godom, je prišel Tine domov.
Metka je sklenila: sedaj bomo užaljeni, visoki, redkobesedni, nedostopni in brezbrižni. To bo plačilo za Veliko noč in za vse te bridke ure, ki jih mora človek prenašati po Vekoslavovem odhodu. V zemljo bi se ugreznila, če pomisili, kaj jo je obsedlo, da ga je mogla -tako grdo razžaliti. Ah, saj bi bilo lepših načinov dn morda ne bi prišlo do tega, ako ne bi on sam tako nepričakovano bruhnil na dan s tistimi očitki o ljubezni med njo in Tinetom ... O Bog, kaj res tudi o tem govorijo ljudje? Saj ... saj ne more -nihče vedeti! Saj... saj ni mogoče ...
V Skoplju dva potresna sunka
Zemeljska skorja v Skoplju še ne miruje. V ponedeljek so v mestu zabeležili dva ponovna potresna sunka. Prebivalstvo glavnega mesta Makedonije, ki je bilo skoraj popolnoma uničeno zaradi potresa v juliju 1963, je zapustilo svoje domove. Na srečo ni bilo žrtev.
Prvi potresni sunek je bil 6. stopnje Mercallijeve lestvice, drugi pa 4. stopnje.
To sta bila 611 in 612 potresni sunek po katastrofalnem -potresu julija leta 1963. Okrog 19,07 je prebivalce glavnega mesta črne gore Titograda presenetil potresni sunek. Prebivalci so preplašeni zapustili svoje domove. To je v zadnjih desetih dneh že peti potresni sunek. Zadnji je bil tudi riaj-močnejši.
Se o naftovodu
Zmogljivost čezaipiskega naftovoda, bo 40—50 milijonov ton surove nafte na leto, avstrijski vod pa bo črpal le po dva milijona ton goniva na leto za domače potrebe. Naftovod nameravajo speljati iz Wuerm-lacha, kjer bodo veliki rezervoarji, najprej navzdol po Ziljski dolini, odtod dalje pa skozi Rož in Podjuno na Štajersko in naprej proti Dunaju. Gradnja naftovoda, ki bo pretekel koroško deželo v dolžini 156 km, bo- prizadela na tem področju številne slovenske kmete, in se zanje postavljajo ista vprašanja, s katerimi se srečujejo slovenski kmetje v tržaški, miljski, zgoniški, devin-sko-nabrežinski občini, na Goriškem in v
-Beneški -Sloveniji. Tudi avstrijska družba za gradnjo naftovoda »Adria—Wien. Pipe-line GmibH“ namerava razlastiti okoli 10 hektarov zemlje v okolici Wueirmlacha. Tu bodo postavili vrsto bencinskih tankov in prvo črpalno postajo na avstrijskih tleh. Vzdolž naftovoda pa bodo seveda obremenili ustrezni pas, koder bo speljan vod, s služnostmi, da se ne bo smelo graditi, kar bi si želeli. Najbolj prizadeti bodo v tem pogledu kmetje iz zaselkov vzdolž -reke Zilje, dalje kmetje iz vasi in trgov, v pokrajini PodMoštra, ob vznožju Karavank, okoli Baškega jezera, v okolici Borovelj, Šmarjpte, Apač ter v Podjuni.
30 let magnetofonskega traku
Satelit »Mariner IV“ je potem, ko je že bil opravil sedemmesečno razdaljo svoje vesoljske poti, s pomočjo magnetofonske naprave z dvema trakovoma registriral tudi televizijske posnetke Marsa. Z razdalje nad 240 milijonov km so ti posnetki zatem bili odposlani na Zemljo. Izumitelji drobnega, ozkega rjavkastega traku iz plastične mase ter naprave za magnetski zvok, si pred 30 leti v najbolj drznih sanjah niso mogli predstavljati, da bo do takšnih tehničnih možnosti sploh kdaj prišlo. Na 12. nemški razstavi radiofonije, avgusta leta 1935, je znana industrijska družba AEG razstavila »magnetofon K I“, ki je predstavljal »prvo napravo na zvočni trak na svetu": brezhibni instrument za snemanje ter reproduciranje diktatov in zapisnikov na konferencah. Tako se je namreč mislilo spočetka.
Odtlej se magnetofonska naprava nepretrgoma čedalje bolj izpopolnjuje. V študijih radijskih postaj, filma in televizije delujejo danes magnetofonske naprave, 'katerih oseb dosega celo velikost pisalne mize. Po drugi strani izdelujejo tudi izredno majhne magnetofone. Tudi razmerja med njihovimi posameznimi deli in pa hitrost vrtenja tonskega traku se čedalje bolj manjša-
jo. Trakovi, so vedno tanjši in ožji, a po uvedbi postopka z dvojnim in četvernim trakom, se ta uporablja vedno bolj vsestransko in ekonomično.
Danes se vsi proizvodni procesi v tovarnah upravljajo s pomočjo magnetofona. V velikih računskih centrih se na traku kopičijo informacije, ki jih posredujejo elektronski možgani, nakar se jih -lahko uporablja po potrebi. Tu-dii v službi letalskega 'prometa se n. pr. na magnetofonski trak posnemajo vsi razgovori, M se s pomočjo radijskih signalov vodijo med letalskimi posadkami in letališči. Nadalje opravlja
zvoični trak celo vlogo vodiča po muzejih in mestih. Zdravniki na njem registrirajo udarce srca in ritem dihanja. Pa tudi razni uradi za prisluškovanje in telefonske pozive si pomagajo z magnetofonsko registracijo. Pretežni del programa radijskih oddaj temelji na zvočnih trakovih. Igravcem in glasbenikom je omogočeno, da s pomočjo magnetofonskih posnetkov popravljajo, oziroma izboljšujejo svoja izvajanja. Magnetofonske naprave v šolah pospešujejo učenje tujih jezikov, in to na tak način, da je učencu omogočeno svoj tekst, ki je bil posnet na drugem traku, primerjati z izgovarjavo učitelja. Milijoni ljubiteljev glasbe po vsem svetu si danes za svojo zabavo nabavljajo magnetofone. In končno, kot omenjeno, si danes nadaljnih raziskovanj vesolja sploh ne moremo predstavljati brez tega izredno važnega tehničnega izuma, ki se bo bržkone še stalno izpopolnjeval.
En pastir proti tram e medvedom
Ni vsakdanja reč, če te hoče medved kot jabolko .stresti z drevesa, še posebno pa, če SO' medvedi kar trije. Nekaj takega se je pripetilo te dni v Makedonija. V neposredna bližini vasi Vojice na Šari (planini) pri Tetovu je Dželal Saipi pasel čredo 80 ovac. Ko se je hotel vrniti proti domu, je nenadoma zagledal tri velike medvede. Da -bi jih odgnal je z lovsko puško ustrelil v zrak. Toda v tem ko sta se dva medveda očitno ustrašila, se je tretja mrcina pognala proti ovčarju. Da bi se reši, je ta splezal -na dre-VO', toda medved je začel silovito tresti drevo, da bi ga sklatil kot zrel sad. Dželal je ne bodi len petkrat ustrelili vanj. Ranjena žival je še bolj pobesnela in na pomoč sta ji prihitela še ostala dva medveda. Dželalovo obupno klicanje na pomoč je slišal nek fantič, ki je urno stekel v vas klicat na pomoč. Kakšnih sto kmetov, ki so pravkar bili na sestanku, je brž prihitelo na pomoč in razgnalo medvede, ranjenega so seveda ubili. Dželala Saiipija so kmetje komaj še rešili, saj so mu moči že skoro pošle.
PEC!
štedilnike v največji izbiri dobavi
Podjunska trgovska družba
bratje RUTAR & Go.
DobrSa ves - Eberndorf
ZNAMKA ZAUPANJA
GRUiDNIR
KlagenSurl - Celovec
Wienergassa 10 (Promenadna cona)
^ Menschen Menschen
unserer
Sonderrabatt
fiir alle Hochvvassergeschadigten
geben wlr sofort allen unseren Freunden und Kunden In den Katastrophengebie-ten ftlr alle Bestellungen bls zum 1. November 1965. Mit dieser MaRnahme wol-len wir dazu beitragen. allen Hochwas-sergeschUdlgten ein wenig zu helfen. Ver-merken Sle auf Ihrem Bestellscheln „hochwassergesehadigt“ und senden Sle dlesen oder Ihre Kataloganforderung
an das Internationale Grofiversandhaus
__ _________Vfiener-
-■s« tamrn
X
Ein kiarer Vorteil ist es,
regelmaBig im KONSUM einzukaufen!
Denn das richtige VVirtschaften ist immsr auch eine Prage ver-laBlicher Oualitat.
Denn def beste Eirtkauf ist immer auch eine Prage des gunstigen Preises.
Der KONSUM bietet beides ■-und uberdies:
+ Echte Sonderangebote + Riickvergutung auf alle Waren 4- Mitbesitz und Mitbestimmung \ ^
430.000 Mitgliederhaushalte haben bisher in Osterreich diesen klaren Vorteil erkannt.
64 Millionen Schilling vvurden 1964 an Konsum-Mitglieder riick-vergiitet.
KONSUM



LIKOVNI RAZSTAVI V CELOVCU
V	sredo so odprli v „Galeriji 61“ likovno razstavo barvnih lesorezov mlade umetnice Braziljanke Marije Bonom!.
Josefin Nitseh je s to razstavo pridobila mednarodno priznano umetnico, ki je bila že na več svetovno znanih razstavah, kot n. pr. v San Paolu, Tokiu, Benetkah, Ljubljani in drugod.
Razstavo si lahko ogledate vsak dan od ponedeljka do petka, od 16. do 19. ure. Odprta pa bo do 30. oktobra.
V	Umetniškem domu pa bodo odprli v petek, 15. oktobra, razstavo tiskarske grafike. Razstava bo dprta do 1. novembra.
SLOVENSKI OKTET NA KOROŠKEM
Vse ljubitelje umetne in narodne slovenske pesmi vabimo na koncerte, ki jih bo imel Slovenski oktet pri nas na Koroškem. Koncerti bodo:
V	soboto, 23. oktobra, ob 8. uri zvečer v hotelu Rutar v Dobri! vesi.
V	nedeljo, 24. oktobra, ob 14. uri v Borovljah v Kino dvorani in pa ob 8. uri zvečer v Ločah ob Baškem jezeru v Kulturnem domu.
SLOVENSKE ODDAJE V RADIU
- '‘S.- ''V'"-'«
PETEK, 15. 10.: 14.15 Poročila, objave. Od petka do petka po naših krajih in pri naših ljudeh. Domače vesti. Cerkev in svet. O vesoljnem cerkvenem zboru. - SOBOTA, 16. 10.: 9.00 Od pesmi do pesmi — Od srca do srca. Voščila. 18.25 Na dom obujaš mi spomin: Blače (2.). — NEDELJA, 17. 10.: 7.30 Duhovni nagovor. S pesmijo in glasbo pozdravljamo in voščimo. — PONEDELJEK, 18. 10.: 14.15 Poročila, objave. Kaj smo pripravili? Pregled sporeda za prihodnje dni. športni mozaik. 18.00 Za našo vas. - TOREK, 19. 10.: 14.15 Poročila, objave. — Dr. Niko Kuret: Moč rastlin in pomoč od njih. Pesmi za deco. — SREDA, 20. 10.: 14.15 Poročila, objave. Kar želite, zaigramo. — ČETRTEK, 21. 10.: 14,15 Poročila, objave. Domače viže, Prof. Marijan Rus: Četrtkovo petminutno razmišljanje o svetu in ljudeh.
Avstd&ka tetevuzifc
NEDELJA, 17. oktobra: 17.00 Kratka poročila — 17.03 Za otroke od 11. leta dalje: Reševalno moštvo — 17.50 Mladinski svet — 18.20 Knjižni kotiček - 19.00 Družina Leitner - 19.30 športni pregled — 20.20 Sezonska bilanca, poletje — 21.50 Poročila, nato pa: Sedem dni časovnih dogajanj.
PONEDELJEK, 18. oktobra: 18.30 Francoščina pri vas doma — 19.00 Kitare za vse — 19.23 Zabeleženo za vas — 19.30 Čas v sliki s športom — 20.15 Maigret pred poroto. — TOREK, 19. oktobra: 18.30 Tečaj angleščine — 19.00 Ne obupajte — 19.23 Zabeleženo za vas — 19.30 Čas v sliki — 19.55 Izložba in kratki film — 21.00 Prometni obzornik — 22.00 Frankfurtski knjižni sejem — 22.45 Čas v sliki. SREDA, 20. oktobra: 11.03 Maigret pred poroto
—	11.55 Športno omizje — 17.03 Za otroke od 5. leta daije: Gašperčkova pustolovščina — 18.30 Francoščina pri vas doma - 19.00 Mišljenje prinaša obresti — 19.23 Zabeleženo za vas — 19.40 Mednarodna nogometna tekma med Avstrijo in Anglijo (Evrovizija) — 20.30 (v odmoru) Izložba — 20.45 nadaljevanje tekme med Avstrijo in Anglijo — 21.30 Kratki film — 21.40 Diskusija glavnih urednikov.
ČETRTEK, 21. oktobra: 11.03 Vidimo kristalne rasti — 12.00 Zveza narodov — Organizacija združenih narodov (24. oktobra 1945) — 18.30 Tečaj angleščine — 19.00 šport — 19.23 Zabeleženo za vas
—	19.30 Čas v sliki — 19.55 Izložba in kratki film — 20.15 Vaš nastop, prosim — 21.00 Ples tatov, komedija Jeana Anouilha — 22.20 Čas v sliki.
giEDALlSCE V CELOVCU j
Petek, 15. oktobra, ob 19.30: Grafin Mariza (Grofica Marica) — opereta. — Sobota, 16, oktobra, ob 19.30: Hoffmanns Erzahlungen (Hoffmanove pripovedke), opera Jeana Jacqua Affenbacha. — Nedelja, 17. oktobra, ob 15. uri: Die Verfolgung und Ermordung Jean Paul Marats (Preganjanje in usmrtitev Jeana Paula Marata), drama Petra WeiBa; 2. predstava za GWK-nedeljo. — Ob 19.30 pa je na sporedu: Vortragsabend Elfriede Ott: Der An-mutsvolle Prater (Prisrčni prater). — Torek, 19. oktobra, ob 19. uri: Die Verfolgung und Ermordung Jean Paul Marats (Preganjanje in usmrtitev Jeana Paula Marata); za mladinski B-abonma. — Sreda, 20. oktobra — ni predstave! — Četrtek, 21. oktobra, ob 19.30: Wo die Lerche singt (Kjer poje slavček); Lebarjeva opereta — premiera; 4. predstava za D-abonma, GWG in GWK — četrtek, 2. predstava za četrtkov podeželski abonma.
/zhaia vsak četrtek Naroča se na naslovu: „Naš tednik”, Celovec, Viktringer Ring 25. Telefon uprave in oglasnega oddelka 26-69. - Telefon uredništva: 43-58. - Naročnina znaši mesečno 7.- šil., letno 80,- šil. Za Italijo 2800.- lir, za Nemčijo 20.- DM, za Francijo 22.- ffr., za Belgijo 250.- bfr., za Švico 26.- šfr., za Anglijo 2.- f. šterk, za U.S.A. in ostale države 6- dolarjev na leto. - Lastnik in izdajatelj: Narodni svet koroških Slovencev. - Odgovorni urednik: Janko Tobnajer, Radiše, p. Zrelec. - Tiska Tiskarna Družbe sv. Mohorja v Celovcu, Viktringer Ring 26.
Vlas tednik Hvmka