3. Řtev.
V Novem mestu 1. februarja 1887.
IIL letnik.
Dolenjske Novice.
izhajajo 1, in 16. Tsacega meseca. Cotia jim je za eelo Kdor řeli kak» ozoanilo v „Dolenjske Novice" leto 1 gld., 'Ů*. pol leta 60 kr. — Naročnino in dopUe tisuiti dati, plača za dvostopno petit-vrato 8 tr. za «prejema J. Kra]0C v Hoveui mestu.	enkrat, dvakrat 12 kr., trikrat 16 kr.
Gospodarske stvari.
Velika napaka dolenjskega kletarstva.
Spisal H. Doláiic, vodja dež. kraotijiki Soli na Grrau.
Še prej, kakor mi je bilo odgojeno ua Dolenjsko priti, sem vživaje „doleujca" zapazil z le kaj majhno izjemo, neki jako neprijeten duh in oku3 po zveSanosti. Vsakikrat sem si mislil, da so tej napaki krivi krčmarji. Nu Dolenjskem sem se pa do dobrega prepričal, da so vzrok tej napaki pridelovalci vina sami. Dostikrat imel sem namreč priliko, priti v razne vinogradske kleti, ali kakor jim tuknj pravijo, „zidanice^, ter v njih vina pokušati. Kar se mi je v vsaki taki zidanici na prvi pogled čudno dozdevalo, bilo je pać to, da nisem v njih raziin velikih sodov zapazil skoTO iisto nii drnge še manjše posode. Še bolj začudil sem se, ko sem zapaziJ, da običa-ino nihče nima polnih sodov. Gostoljubni gospodar postregel mi je znabiti iz treh, štirih sodov, pa niti eden ni bil do véhe poln. Da, primerilo se mi je, da sem pokušal starino, več let star« ; toda gospodar mije rekel; sod ni uže dve, tri leta poln, manjka ga četrtina, tretjina, mogoče, da še ťeló polovica. Vsa taka vina bila so pa, se vé da bolj ali manj pustega, zvesaiiegR, okusa, vidno slabotna, in — večkrat tudi cikaata. Na vprašanje, 7:akaj da niso sodi polni, rekli so mi, da uže v trgatvi niso polni bili, ali pa da se ga je odprodalo, ali pa sploh oddalo. No, postraiii sem pa pozvedel, da je tej popolnoma napačni kletarski razvadi še nekaj druzega vzrok, in to osobito pri navadnih gospodarjih. Gostoljubnemu moža je všeč, ako zamore gostu iz vefi sodov postreČi, zato pa svoje vino v več posod razdeli.
Na Dolenjskem toraj ni navada, v kletih — zidanicah — sode vedno polne ohraniti, in to je jako napačno. Koliko vin ni ravno vsled tega, kakor že rečeno, zvešanih, slabotnih, cikastih, ter kako težko jih je prodati v ceno ali celo kar ne mogoče.
V tej zadevi je Vipavec boljši kletar. Če nima mali posestnik ob trgatvi toliko mosta, da bi sod napolnil, poiáče si soseda, kateri ga tudi
niioa celi sod in zlijeta ga obadva skupaj v enega. Zraven napolnita pa .še polovnjak ali vsaj beček z moštom, in rečeta; to bodi pa zalija. Kedar kaj iz soda odtočijo ali odpijejo, pa z žalijo zopet napolnijo. Da, če tudi čisto nič vina ne odtočijo, vendar se sod vsakih osem, ali k večem stirnajst dni se zalfjo zalije. ZaHja sama, zakadi se pa nekoliko z žveplom, da ne postane kanasta in cikasta. Kedar pa v Vipavi — in tako postopajo povsod po svetu, kjer z vinom v kleti umno ravnajo — iz soda kaj vina odprodajajo, recimo polovico, tretjino ali dve tretjini; in za ostanek ni prav v kratkem, recimo v osmih do k večjem Štirnajstih dneh druzega kupca; pretočijo ga t inanjáo posodo, bariglo, polovnjak ali beČek, ktera posoda se zopet polna drži. In tako je prav, tako delali naj bi dolenjski vinogradniki. Vsak omislil naj bi si k sodom v zidanici še zadostno množico bnrigel, polovnjakov, beČkov. Vsak naj bi po trgatvi (ko je vino dokipelo) posodo polno natočil, zraven pa še po potrebi puščal zadosti zalije ter z njo zalival sode.
Vsak načeti sod naj bi se pa tudi izpraznil, ter vino v manjšo posodo pretočilo. Po tem bi ne bili) toliko zvešanih, slabotnih, da Se celo cikastih vin po Dolenjskem, in to bilo bi dobro za pridelovalca, kakor za povživalca vina. Iz „Km."
O vinski knpÉiji.
KakoŠna je vinska kupčija? Kako se neki prodaja dolenjsko vino? Ali mar peŠa kupčija z dolenjskim vinom, da smo začeli o tem predmeta pisati ?
Ni da bi mogli to trditi. Nasprotno je bila z vinom od 1. 1885 prav živahna kupčija. Predlansko vino so Dolenjci kaj lehko v denar spravili — po tej dobri kapljici so vinski kupci radi segali. Z lanskim vinom, ki je nekoliko zaostalo za onim od 1. 1885., do zdaj še ni bilo tako pogostega poprasevanjft, a utegne se oživiti na spomlad.
Dolenjca s kratka ne skrbi jako, da ne bi spečal svojega blaga. Ali vendar moramo oprezni biti, da tuja, nekranjska vina dolenjskega ne izpodrinejo, ondot, kjer koli se je ono vdomačilo.
DOI^NJSKE NOVICE.
3. šteT.
i
Na dobrem glasu je bil dolenjec zlasti pri Kranjcih, osobito pri Gorenjcih. Že t starih iasih so točili T Ljubljani v prvi vrsti dolenjsko vino. Beremo tudi, da je imelo še precejšnjo ceno. Najboljše dolenjsko vino je bilo znano, kakor se ve, pod imenom „marvino" ali „markvino", ki je rastlo naj brže ob bregovih spodnje Krke in menda po Belokranjskem. Dolenjci morajo gledati, da ohranijo svojemu zdravemu vinu dobro ime, pa tudi, da ga zavoljo lastnega dobička spravljajo na gornje in notranje dele naše domovine. Pa tudi na to morajo paziti, da jim morebiti preveč ne izpodrine dolenjca hrvaško, ogrsko ali štajersko vino. V omenjeuih deželah pridelajo kaj veliko vina in ga dajo po nizkih Ct'îiiah, ki jih jim delajo po železnicah za prevožnjo v naše kraje, uam utegnejo veliko kvara učiniti. Vsaj ponujajo njih agenti tako blago po raznih krajih naše domovine in pridejo ga ponujati celó k nam samim. Zato ae ni tako napačno izrazil vinski trgovec, ki kup-duje z dolenjskim vinom, da bodo ti ljudje za Dolenjce tudi nekakošna trtna uš. Nam Dolenjcem mora biti na tem, da vse storimo, kar bi škodovalo naši vinski kupčiji. Da bodemo sčasoma zboljšali trse in obdelovanje vinogradov, iii tudi kletarstvo, k temu nam bo pomogla s svojimi nauki iu s svojim izgledom nova vinarska šola pri Novem mestu.
Kletarstvo bi se paž tedaj lehko najboljše zboljšalo, ako bi se napravile zadružne kleti ; to je, ako bi se osnovala zadruga, dru&tvo, ki bi od vinogradnikov sprejemalo na enak iiaČin v svojo veliko klet, kakor sprejemajo hranilnice iu posojilnice denar od svojih uiiov. Pri veliki množini vina in v dobri kleti je se k mogoče umno kle-tariti z vinom. VinsM kupčiji se pri nas včasih 8 tem škoduje, da se udari precej po trgatvi visoka cena. Pospešilo bi pa vinsko kupčijo to, da bi T vinskih krajih nastavljeni bili vinski agenti, ki bi znali dobro povedati kupcem, kje in kakošuo vino ter po kateri ceni je na prodaj. Kar je vinskih mešetarjev v kakošnem kraji zdaj, to niso pravi vinski agenti. Vinski agenti morali bi imeti prav veliko vinogradnikov popisanih, koliko iu kakošno vino imajo ti. Morali bi hraniti tudi po-kušnje dotičnih vin, ki so na prodaj. Zdaj pa hodijo rinski kupci po hribih okrog, da si noge zdrgnejo, prediio pridejo do vina, ki jim vgaja po okusu in po ceni. Boljše od vinskih agentov bi pa Še hilo, da bi si vinogradniki in sploli kmetje napravili nekakošno društvo; na Nemškem imajo tako imenovane kmetske čitalnice. Pri teh bi imeli udje pravico v posebno knjigo dati zapisati TSe to, kar želi kdo prodati ali pa kupiti, Zadostovalo bi, da bi se pri takem društva 10 kr. na mesec plačevalo. Ako bi naše kmetijske pod-družnice kaj delavne bile, vzele bi lehko tudi to
stvar v roko. — Sicer pa se ni bati, da bi naši rojaki v središči Kranjske, po Gorenjskem in Notranjskem pustili Dolenjce pri vinski kupčiji na cedilu, vsaj nas ista kri veže in kri ni voda, in dolenjsko vino dela zdravo kri.
Dolenjske cestne zadeve v deželnem zboru.
Poslanec F a b e r poroča v imenu gospodarskega odseka o prošnji mestne občine Crnomeljske za uvrstiiev ceste Ljubljana-Krka - Žužemperk-Ćrmošnice-Črnomelj mej deželne ceste in nasvetuje, da se ta prošnja izroči deželnemu odboru, da se na isto ozira, ko pride na vrsto kategorizovanje cest. Ako je premalo inženerjev pri deželnih urad h, naj se^še jnden iužener nastavi.
Profesor Suklje pravi, da hoČe le nekoliko besed v podporo te prošnje spregovoriti. Čruo-meljski okraj je jako obširen in Šteje 17.817 duš in vendar nema niti pedi cesarske ceste. Za vse ceste v okraji mora sam skrbeti in vzdrževati jih 131 kilometrov. Le okraj Ljubljanske okolice in kočevski okraj jih imata prilično toliko. Da je črnomeljski okraj kos svoji nalogi, nakladati mora cestni odbnr jako velike priklade, tako 1. 1882. 20%, leia 1883, 1884 in 1885, pa po 15%. Tolike priklade so za ta okraj tem občutljivejše, ker je najsiromaŠneji v deželi. ^A pri vseh ogromnih stroških za ceste je v Crnomlji takorekoč svet z deskami zabit, kajti ako se hoče priti iz Črnomlja do mostu čez Kolpo pii Vinici, za katerega je dràelni zaklad did 10.000 gld., treba je velikih ovinkov. Ta proga pa je jako važna za Črnomelj in treba je, popraviti jo. Prošnja je torej popolnem utemeljena in treba je dotični zakon iz 1. 1873 razveljaviti in kakor se je že lani naroČilo deželnemu odboru, je pač upanje, da v prihodnjem zasedanji predloži načrt nove deželne cestne postave.
Po lanec Pfeifer izraža isto tako upanje, da se bode kmalu obravnavalo o novem načrtu cestne postave^ ter prošnjo Črnomeljske občine priporoča. Pri glasovanji vsprejme se predlog gospodar kega odseka. Isto tako izroči se deželnemu odboru prošnja občine Šmarijske zarad ceste od Škofljice do Pijave gorice, oziroma do Turjaka, toda s pristavkom, da sme deželni odbor za vzdrževanje ceste od Škofljice do Pijave gorice cestnemu odboru dovoliti denarno podporo. Z jednakim dostavkom izročila se je tudi prošnja županstev na Grosupljem in v Slivnici deželnemu odboru. Prošnja občine Ravne za popravo okrajne ceste izroči se deželnemu odboru, da naroči okrajnemu cestnemu odboru na Krškem, naj predloži načrt zaradi omenjene ceste deželnemu odboru, kateri se ob jednem pooblašča, da t ta namen dovoli

J

primerno podporo, Prošnja županstev obžin Fam-Ije, Gornje Vreme in Britof za preniísčenje mitnice lift Reški ceati se ne usliši. Prošnja ribniških iu veiikolaskih prebivalcev za uravnavo požiralnikov izroči se deželuema odboru, da skrbi zato, da ae kakor hitro mogoče preiskiij^ju pitžiralniki v Lošktm potoku, v Ribniški, '>obrepoljiíki in StruĚki dolini kakor tudi pri TjOŽ !ii, KoČevji ju v Mezli.
Poslanec PakiŽ pravi, da je on izvršil to prošujo in jo prav gorko -priporoča po nasvetu gospodarskega odseka, da naj se preiskavanje ne odklada v jednomer, ampak naj se že letos pregledajo požiralniki. A [le samo pregledati jih je treba, nego, kakor je deželni zbor Že sklenil, ima se izvedenemu inženerju tudi naročiti, da napravi potrebne načrte, kako bi se vedtie povodnji odpravile. Pri glasovanji vsprejme se predlog gospodarskega odseka.
Cestnemu odboru v Krškem dovolilo se je podpore 600 gM. za cesto od Krškega do Broda. Za preložitev in popravo ceste mej Mokronogom in Laknicem dovolilo se je na predlog finančnega odseka (poročevalec prof. Suklje) 1500 gld. podpore, Še za uravnavo potokov Sujca in Dobrovka 1000 gold.
Kaj je iiovej^H fio avstrijskem cesarstvu? Oeželnj zbori so vsi sklenjeni — tudi naš 24. januarja,
Nal deželni zbor je dekl letos res koristno; to moramo priznati. Veliko je storil za dobrodelne namene, nam Dolenjcem na priliko, se bode po njegovem prizadevanju naklonila dobrota, da dobonio podporo za gluhoneme deklice, ki se bodo vzgojevale v Smihelu. Storilo se je mnogo za preložitev ali popravo cest, za vravnavo bregov pri Savi in drugih vodah ; dovolil je podporo za naaajenje ameriških trt v Gnnu itd. Obdačil je vnovič žgaujepivstvo — sploh brez dvoma vsestransko pokazal svojo skrb 7.& blagor naše dežele. Nemški liberalni poslanci so kar zapustili češki deželni zbor v Pragi, češ, ker se jim godi krivica (ali v resnici le zato, ker Čehi veČ ne pusté svojih pravic t blato teptati). Zaradi tega je vzel deželni zbor vsem 73, poslansko pravico. Mesto njih bodo torej na Ceskem Nemci zopet volili deželui zbor.
28. januarja seje pričel zopet državni zbor na Dunaju. Vlada je tu precej predložila nektere nairte o vravnavi zemljiSČnega davka. Liberalni nemški poslanci so pa tudi brž pokazali, da mislijo nagajati kakor lani, kolikor bode îe mogoče.
Na Ogrskem Mažarji delajo velike krivice vsem narodom, ki ne govoré mažarsko, kakor bi
bili samo oni ljudje — drugi pa ue. Srb Dimi-trijevič jim je pravil v državnem zboru gorke resnice. Toda akorej gotovo bode vse zastonj, dokler ne pride mažarska dežela na boben, kamor hiti kakor voz brez navore po klancu.
Nekteri ljud e strašno grozé, da bodo VCjskl
—	pa menda ne bode tako hudo; kajti ravno na Duuaju, kjer bi imeli gotovo največ vedeti, se je kar nič ne bojé. Res je, da se je ravno kar začela snovati črna vojska, ko je presvitli cesar potrdil dotično postavo, ktero je sklenil lani državni zbor; toda to je pač potrebno le zato, ker moramo biti na vse pripravljeni. Pametni gospodar ne bode pripravljal orodja še le, ko ga je treba rabiti
—	ampak veliko poprej.
Kaj je novega po širokem svetu?
Prav veliko ali pa prav maio, kakor se uže ho5e, kajti reČi stojé večinoma tako, da ljudje le vgibajo. Gotovo jí, da vbogi Bolgari ne pridejo iz svojih homatij. Njihovi poslanci so hodili po svetu dobrega sveta iskaje — pa bodo menda prišli nazaj tako modri, kakor so zapustili domačijo.
Rus se ne udá— in Rus je močan! Govori se, da se bode sklical brž državni zbor ali sobranje, ko pridejo ti poslanci domu — ter se volil knez, Bog daj ' potem bode imel narod vsaj tako zaželjeni mir in red.
Na Srbskem si je prilastila vlada pravico, da prodaja sama tobak, kakor je to pri nas uže dolgo. Toda prodala je to pravico nekej družbi, kar ni bilo Srbom kar nič po volji. Ker je pa ta družba ravnala ostro, da kar krivično — je tekla doli uže nedolžna kri,
Angleži mislijo nektere kazenske postave proti Ircem poostriti, S tem jih pač ne bodo pridobili zase. Tudi se čuje, da bi kaj radi videli vojsko med Nemci in Francrozi
Nemški državni kancelar je zahteval po-muoženje vojske za sedem let. Državni zbor mu je 14. jan. to odbil, na kar je cesar zbor precej razpustil ter vkazal nove volitve.
Nemci so prepovedali izvažati konje; Francozi pa ob nemškej meji pridno oborožujejo in postavljajo kolibe za vojake. Vse to kaže, da vtegne res kmalu zagrometi med Nemci in Francozi. Zadnji ne morejo pozabiti, da eojim nemški Prusi vzeli pred 16 leti dve lepi deželi — vedno gledajo, kako bi jih dobili nazaj ; ravno zarad tega tudi Prusi ne morejo nikdar mimo spati.
V Belgiji delavci nočejo mirovati. Uže poprej 80 se večkrat uprli zabtevaje veČe plačilo itd.
—	tako delajo tudi sedaj. V glavnem mestu Bruselju se je uže kri prelivala med delavci in policaji 24. pretečenega mesca.
Piâe se nam:
Z Golobinjeka pri Mirni Peči 17 jan. — Tudi pri uaB bo, žali Bog, vadno bolj liri tisto žganje, ânops, nad kterim sto bo uže tolikokrat jezili. Pred nekterimi dnevi je korakal žganjarsk bratec dobro natrkan po velikej ceati, Hoiel jo menda po bližnjici — ali pa só ga vodile co-piDice I — zato jo je udaril korajžno po rebri navzdol gaz(5 vnović pali sneg. Pa snopearska korajža bi se bila ekorej obnesla — elabo! Da ni slišal pijanca neki tesar, ko je kričal: „Pomagaj, kdor je živ, vBsj sem kriBtijanl" gotovo bi Tcô ne Btegal tresoče roke po kupici žganega strupa, marvež bi bí hladil žejo na bližnjem pokopališči T hladnej zemlji.
Slavna Tlada! pomagaj nam in sebi? Šnopa 86 mora zatirati bolj kakor doslej — «icer bodo 61i gruntje na boben, lepo -vedenje rakom žvižgat — v c. kr. vojski se bodo pa postavljale — p o k T ek e! !
Iz Krhkega. — (O naši posojilnici). Ljudem pomagati iz zadrege, je krščanska dolžnost. Pridejo pa ljudje v razne zadrege ; zdaj jiii tare bolezen, zdaj revščina, zdaj kaj druzega. Naj večkrat je pač človek t denarni zadragi. Ne more si drugače pomagati, kakor da išČe denarja na posodo. Težko pa je iti prosit na posodo posamezno osebf^ če tudi so prijazoe in dobrotijive. Ložp je iskati pomoči v takem kraju, pri takem zavodu, kateri se je ravno v ta namen uetanoTil, da ljudem denar poBojuje. Ta namen imajo iiaĚa in drage posojilnice. Le škoda, da jih ni več na Dolenjskem, kakor razen Krhkega samo se v Metliki in Črnomlju.
Škoda posebno radi tega, ker so posojilnice domači zavodi, pri katerih se ne posojuje samo, marveč Be tudi denar hrani in na obresti vlaga. Nasa posojilnica deluje se le poldrugo leto, pa že kaže lepe vspehe, pa je že mnogo ljudem v Krškem in okolici pomogla. Naj povemo torej nekoliko o njenem delovanji 1. 1886. Število zadružnikov se je pomnožilo od 34 predlanskega leta na 80 v lanskem letu. Vsi družabniki so vložili minulega leta 1221 gld. 50 kr, ; a v obeh letih 1979 gld. 10 kr. Vsak (družabnik mora imeti namreč vloženih najmanj 12 gld., predno se mu kaj posodi).
Ljudje eo pa prinesli hranit 5653 gld. Ti pa lehko vsak čas avoje shranjene novce zopet vzdignejo, Vstopnine je došlo 46 gld,, ker mora vsak zadružnik plačati 1 gld. pristopnine, ki se mu več ne povrne. Obresti je dobila posojilnica 350 gld. 44 kr. ; dolžniki so jej vrnili od danih posojil 2006 gld. 80 kr. Tako da je z ostankom blagajniškim od lanskega leta (180 gld. 57 kr.) imela 9458 gld. dohodkov. Stroškov je imela
le 392 gld. 36 kr. manj kakor dohodkov, ker je ostalo v blagajnici konec tega leta 392 gld. 36 kr. Med stroški je danih posojil za 7495 gld., vzdignjenih hranilnih vlog 1569 gld. 25 kr. in nekaj malega uradnih stroškov (1 gld. 80 kr.) Dobička pa vendar posojilnica izkazati ne more. Zakaj ne? Doělo jej je sicer na vstopninah do-zdaj že 80 gld., a ta denar se ne Šteje po pravilih v dobiček, ampak kot pridržana (reservna) zaloga, s katero bi se pokrile zguhe, ako bi posojilnico pri dolžnikih doletele.
Ustanovitev društva je stala 140 gld. Ti stroški še 1. 1886 niso bili z narejenim dobičkom popolnoma pokriti, primanjkuje še 16 gld. 98 kr. Kajti zadruga je dobila na obrestih 350 gld. 44 kr., a mora dati Bvojim udom in hranilničarjsm tudi obresti (po 4 od sto, jemlje pa po e^lo), in ti znašajo za 1. 1885 in 1886 skupaj 187 gld. 99 kr. A kar so dolžniki na obrestih za i. 1887 plačali, to zadruga letos ue more še sebi v korist zaračiiniti. Bilanca ali splošni pregled posojilnice je ta-le. Pri 60 zadružnikih ima danih posojil za 6854 gld, 50 kr. A posojilnica ima dati zadružnikom na deležih 1979 gld. 10 kr., šparovcem pa 4937 gld. in 80 kr., pa tiste obresti, ki smo jih že omenili. Iz tega se pač vidi, da se denarni zavodi le počasi okrepčajo.
Seveda v naših krajih ni veliko denarja med ljudstvom ; zato ga le po malem vlagajo. Iz Kostanjevice 22. jan. — „Dol. Nov." je pred vsem mi>r, o tem sem prepričan, da sporočajo samo resnico ; vender se včasi tudi kaka neresnica vanje vtihotapi. Tako bo prinesle v zadni številki iz Kostanjevice prav debelo neresnico, da je g. Gaca lovec K. odsekal nekemu tatinskemu lovcu ro^o. *) Ne trdim, da so je sporočevalec vedonia zlagal, le prehitro je sporočal, kar je 6nl pripovedovati, poprej ko ee je prava resnica zvedela. Cela stvar je bila pa taka-le ;
Na Vodenicah Malih in Velikih je lovska tatvina najljubše opravilo marsikterega gospodarja; več jih je, kterim je gospodarstvo zavoljo te strasti popolnoma propalo ; tako, da se kmha nimajo.
Pa tudi ni čudo; vsaj vemo, da je tu pri nas strasten lovec popustil oralo na njivi ter hitel na lov, a njiva mu je zarad nastopivsega slabega vremena ořítala potem neobdelana. Dva taka lovca sta bila. Če se ne motim, ravno na aveti večer zasačena, ko ata prinesla domu vsaki svojega zajca. Pozvana od g. Gačevih lovcev B. io K., da naj oddasta puški, ata se ustavila; začeli so ae vlečti za puški in ker jo J. R, ni
Ter jeti
*} Tn 80 pa5 Norice nedolžne, Sporoiemloem morajo
butel izpustiti, ga je lovec K. s hrbtom svojeg« lovBkega noža udaril po roki. Ni niu torej mogel odsekati roke, in kakor se je sodnijska ko-mesija prepričala, mu tudi kosti ni zlomil, kar B6 je trdilo. Tedej veliko krika malo istine. Jaz pa mislim, da bi pra^ nič ne Škodilo, ko bi dobil vsak tatinak lovec, ki zavoljo te tatvine zanemarja svoje kmetijstvo, prav gorko po roki. Bolelo bi ga vendar le mai)j, kakor ga bolé nasledki te strasti že tako ; kaj pa še če pride gosposki v roke.
Tudi o novem bralnem društvu tukaj âe nič ne vemo. Rea ni lepo, da smo pokopali društvo, ki smo ga že imeli ; pa za zdej veuder še ni upanja, da bi se oživilo novo — izvzemši, če bi ga osnovali gospodje uradniki.
V društvenem življenji smo tukaj res pre-zaspani. Čudno, pa resnično je, da vsa naŠa lepa ravnina Še nima poddružnice Sv. Cirila in Metoda, dasi bi ne bila težava osnovati jo. Toda vsakdo si misli, naj začne kdo dru^i, ki ima Teč vpljiva kakor jaz. Tako ostane vse pri starem. Ne čudim se, da se osebe drugih stanov za to, za slovenski narod toliko važno društvo, premalo zanimajo; čuditi pa se moram, da se najdejo gospodje učitelji, ki še celo slišati nočejo, da bi ee tudi ob spodnji Krki osnovala taka poddružoica. Kje tiči temu uzrok, sam Bog vedi. Jaz pa mislim, da kdor no stori nič za društvo Sv. Cirila in Metoda, ni narodnjak, naj se še tako usti in šopiri. Ker se pri nas ne postavi na čelo osnovalnemu odboru kdo drugi, dajmo, začnimo delo učitelji, saj je omika naroda naš poklic.
S kmetov 18. jan. — že mnogo sem čital v dopisih ,Dolenjskih Novic" da bi se morali Dolenjci bolj poprijeti sadjereje. Verjemite mi da je razun druzega zlasti ta vzrok, ker je pre-mehka kazen zoper poškodovalce drevja. Že mnogokrat sem slišal govoriti marsikterega moža: Res imam tu ali tam priliko, da bi sadil drevje, pa kaj bi «e trudil v svojo škodo! Ge posadim , pride hudoben ČJovck pa mi vse polomi, pa Še okoli drevesa pohodi travo. Ako ga naznanim sodniji ne opravim kaj ; sodnik navadno pogleda priprostega človeka kmečkega ojstro — pa ga odpravi prej ko prej. Ako bi pa poško-dovalca kaj okregal ali ga celo udaril, pa gre on tožit in lastnik je kaznovan. Tak« se je pripetila meni. Namenjen sem bil na nekoliko oddaljenem prostoru drevja zasaditi, kjer je že bilo nekaj drevesic odrasenib, ki so tudi že rodila. Ravno zoriti je pričelo lepo sadje, ali pridejo fantini in mi vse poškodujejo. To mi pride sosed naznanit; hitro grem in viditi veliko škodo ves nevoljen udarim vsacega enkrat. Fanti grejo domu, povejo materi, ki me gre
tožit. Sklenilo se je: tri goldinarje sem jim moral plačati, oni so Sli pa prosti domu. Ako bi hoteli, da bi ljudje veselje imeli saditi drevje, naj se ostrejše ravna z njimi, ki ga poškodujejo.
Pristavek. Grda, studa vredna je tu in tam res navada, da se neusmiljeno poškodovava sadno drevje po fantalinih, ki se komaj znajo obrisati ; ali povsod vendar ni taka. Zarad tega opuščati sadjereje gotovo ni pametno. — Kar se pa tiče sodbe, moramo reČi, da gotovo nimat« prav. Gospodje sodniki so dolžni sprejeti vsacega, in ga gotovo tudi sprejmejo, ako ne pride 8 kaoimi neumaostmi, kar se pa žali Bog, ravno na Dolenjskem zgodi tolikokrat, ko se ljudje pravdajo tu in tam za prazen nič! — Postave zoper poškodovalce drevja sploh — torej brez dvoma še bolj zoper poškodovance sadnega drevj» so ojstre. Gospodje morajo pa postavno soditi — tedaj bodo gotovo kaznovali vsacega kvar-Ijivca sadnega drevja — ako dokažete da vam je res pokvaril. —
Oe se je prigodila Vam tako žalostna, kakor trdite, si ue moremo misliti drugače, kakor da ste bili kaznoTani zavolj klofut, ki so po postavi res prepovedane — ker bí sploh sam ne ame delati nihče pravice, — vi pa unih porednežev niste tožili zavolj škode; ko bi bili to storili, dala bi se bila pravica tudi Vam.
Iz Stopič 24. jan. — Ni ga Človeka na svetu, bodi si Še tako revnega stann, da ne bi imel kakega prijatelja. Posebno pa je človek vesel, ako je njegov prijatelj iz imenitniSega stanu, kakor je on sam. S tužnim sercem naznanjam, da zgubi naša fara tacega prijatelja t dušnih in telesnih potrebah — duhovnega pastirja gospoda fajmoštra. Zapustili bodo v kratkem našo faro, in sli v nov kraj obdelovat vinograd Gospodov. Preden pa so se poslovili od nas BO nam oskrbeli še sv. misijon v velik dušni prid. Kdo bi ne bil ginjen in koga bi srce ne bolelo, ko zgubi tako dobrega in zvestega prijatelja?
Bili so kakor dober pastir svojim ovčicam, neumorno delavni v vseh rečeh, posebno pa na prižaici ia pri molitvi — za koliko reči so pač molili na priŽnici ! Veliko, veliko jih je, ki bodo žalovali po tako dobrem pastirju. Zato kličem: Blagor iari Št. JanSki, da dobi tako dobrega in vnetega dušnega pastirja in pravega prijatelja svojih faranov. Iz srca kličem gospodu župniku jaz in cela fara:
Bog vas ohrani še mnoga leta, Po smrti daj vam nebesa sveta! J. G, Iz Sent Janža 24. jan. — Necega dne me obišče moj prijatelj, katerega se nisem ravno nadejal. Ko se meniva pri kozarca domačega dolenjca o tem in unem, je prišla govorica tudi
o Židih ali jndih. Prijatelj trdi, da so oni najhujši oderuhi. Jaz malo pomišljam, ter rečem: ,Veš kaj, dragi prijatelj, tudi pri naa se dohodo take pijanke, eicer ne Židi, pa v Djihovi obleki, da ljudi sesajo. Da bos videl, da Ti resnico goTorim, povem Ti to-le; Pred par dnoTi smo 66 zbrali veS mož na ulici, in se pomenkovali o kmečki zadevi. Pri tem se izusti meni nasproti stoječi KaČnik v šali, da proda neki travnik za tisoč gold. Tebi niČ, meni nič seže traven stoječi Feijan v stojo rujavo suknjo, privleče tisoč gold, na dan, ter mu jih hoče odSteti. Ta se nasmehne nič slabega se nadejaje, in pravi, da sam travnik potrebuje, njegova beseda je bila gola šala.
Ferjau mu pa ponuja in rine tisočak z besedami : „Ako ga ne vzameš, te bom pa tožil, prič imam zadosti", Kačnik boječ ae, da bi bil ob travnik in Bog vé kaj se, ga prosi, naj nikar tega ne stori. Ali njegova prošnja je bil glas vpijočega v puščavi. Na priprošrjo druzih se potem vendar vda, ako mu plača 200 gld. odškodnine. Vdarila sta! Kačnik si izposodi denar ter mu ga prinese. On mu pa da 50 gold, nazaj iz velicega usmiljenja, rekoč: „Tacega darila ne boš nikdar več dobil." Tako je dohil 150 gold, za nič in zopet za nič. Ko končam, moj prijatelj globoko izdihne, ter reče: „Bog nas varuj tacih môr, da bi vbozega kmeta tako nevsmiljeno tlačile.
Doma^ vescL (Za šolo v Topljicah) so podarili pre-avitlji cesar 300 gold.
(O Šoli za gluhoneme v Šmihelu) pri Novem mestu ae je obravnavalo 21. jan. Občina novomeška in šmihelaka ste prosili, naj bi se v tej šoli izgojevale kranjske gluhoneme deklice. Sklenilo se je, da naj se naprosi deželna vlada, da dovoli iz zapuščine pokojnega dekana Holzapfeljna vsako leto 3000 gold, za 20 gluhonemih deklic, ki se imajo podučevati, izgojevati v Šmihelakem samostanu. Dolenjci, zlasti še novomeSčani in šmiheljci paČ smemo hiti 9 tem sklepom zadovoljni.
(V ljubljanskem frančiškanskem samostanu obhajal je 24. preteč, meseca TOletnico g. pater provincijal Evstahij Ozimek. Blagi, zaslužni moŽ je Dolenjec — rojen v Za-tičini 24. jan. 1817. L
(Y Krškem) je dne 9. t. ra. uniformova-aA meščanska garda g. Bogdana Kobala c. kr. aodnijskega pristava jednoglasno nadporočnikom izvolHa.
(t Umrl je v Goriai) nagle smrti izvrstni narodnjak in slovenski pisatelj g. prof.
Erjavec. Mož ima za naš narod nepopisljive zasluge posebno po mnogoštevilnih spisih. Brez dvoma ga ne bode lahko med našimi bralci, ki ne bi bil uže kaj Čital v knjigah družbe sv. Mohora iz peresa pokojnega g. profesorja. Kako ga je vse čislalo je pokazal veličasten pogreb v Gorici. Narodnjaki pa so začeli precej nabirati denarje, da se zaslužnemu možu postavi dostojni spominek. Prav tako. Narod, ki ne časti svojih zaslužnih mož, ni vreden, da jih iœa.
(Za katoliško društvo) rokodelskih pomočnikov so darovali gospodje : Mih. Tavčar, župnik, 15 gld.; Jan, Virant, župnik, 2 gld.; G. Gregoree, marelar, 2 gld. ; Avg. Ščinkovec, (zopet) 1 gld. ; Leop. Pollak, sodnijski adjunkt 3 goldinarje.
(Novi zastop narodne Čitalnice v Metliki:) ravnatelj g. Navratil, tajnik, goap. Šest, blagajnik, gosp. "Waoha, odborniki gg. : Hayne, Gregorač, Gustin, Kapelle, Pavunae.
(Za 1. letno zasedanje porotnih razprav v Novem mestu), ki se prične 8 14. februarjem t. 1., izžrebani so naslednji glavni porotniki : Zavodnik Karol, pos. iz Žužemberka; Oberman Marko, pos. iz Ďrašiě; Brin-skele Janez, pos. iz Občice ; Strbenk ^Andreja, iz Toplega vrha; Penca Jože. iz Dolenjega mokrega polja; Premer Ignacij, pos. in mliuar iz Primosteka; Gnidovec Jernej, pos. iz Ajdovice; Dolar Ferdinand, pos. iz Kota ; Troja Matija, pos. iz PoljanSice ; Hrovat Franc, pos. in oštir iz Zagradeca; Poglajen Andreja, pos. iz Toplic; Dolinar Franc, trg. in pos. iz Velike Doline ; Yeráerber Janez, pos. iz Kočevja; Koren Jan. usnjar in pos. iz Metlike; Ratajec Anton, pos, iz Premsal ; Vrbič Franc, pos. iz Gaberja ; Permć Janez, pos. it Gaberja; Kukelj Frane, pos. iz Nenalke vasi; Zupančič Janez, pos. iz Jezera; MaleSiČ Matija, pos. iz Radoviee; Oražem Fr., mliuar in pos. iz Prigorice ; Treo Julius, grajičak iz Malevasi ; Grebônc Franc, trg. in pos. iz Vel. Lašič; Frlin Janez, posest, iz Gabrovka; Zgouc Janez, pos. in župan iz Podhojni hriba; Štajer Franc, c. k. notar iz Metlike ; Malensek Franc, pos. iz Zaloke; Dular Janez, posest, iz Rodenj ; Pakiž Šimen, poa. in trg. iz Jurjevice ; Faber Ernest, koež. gozdnč. ravnatelj iz Kočevja ; Staudaher Miha, posest, in gostilničar iz Močil ; Babnik Jakob, poa. in mlinar iz Velike Loke ; Jaklič Janez, gostilničar iz Pustijavoija ; SmoHČ Franc, poa. in župan iz Spodnjih FrapreČ; Nardin Anton, po3. iz Sela ; Sever Otmar, posestnik iz Kostanjevice. — Nadomestni porotniki ; Jerman Matija, pos. iz Vel. Slatnika; Selftk Jan. posestnik iz Dolenje vasi; grof Albin Margheri, grajščak iz Otočic ; Penca Janei, posestnik iz Óer-moSnic I Jakse Martin, pos. iz Škrjanč ; Barborič
Janez, pos. iz Toplic; Gašpar Anton, poB. iz BirÈne Tasí; Surz Janez, trgOTCC in posestnik iz Novega mesta,
{Predpustne veBelice) narodne Èital-nice v Metliki za leto 1887.: 2. febr. Vodnikova svečanost; 13. febr. petje in ples; 20. febr. petje in ples; 22. febr. finale.
(„Bralno društvo) v Žužemberku napravi v spomin Valentina Vodnika 6. februvarja veselico e petjem, govorom in plesom.
(Bralno društvo) v Krškem ima 5. febr. sijajen ples.
(V Ljubljani je ukral) služabnik, ma» žarski jud Abraham Diamant iz kase 45.000 gld. gospej Grariboldijevej, ko je bila v gledišči. Pobegnil je na kolodvor, a ko so ga hoteli tamo prijeti je pobegnil po Dunajskej ceati v Blagovico , od koder se je peljal v Zagorje. Tu je stopil na železnico. Na zidanem mostu ja je zasledil žandarm — tu se mu je sicer že izmuznil; toda iivrstni orožnik je telegratiral v Pragarsko, naj tacega in tacega človeka zagrabijo. Storili so in res naali pri njem vse ukradene reči.
(Nove knjige.) Izile so po novem letu tri lepe knjige, ktere pač smemo toplo priporočati svojem bralcem. —
1.	Prva je kmetijsko Berilo. To je ^ knjiga namenjena za kmetijske učence v ponav-
Ijalnih iolab, pa tudi sploh v poduk gospodarjem. Spiaal jo je g. Kramer, ravnatelj kmetijske ěoie v Gorici. Knjiga je zlata vredna; naSli bodo v njej ne le uČeuci, ampak tudi kmetje sploh neprecenljivih naukov v vseh strokah kmetijstva: doma in zunaj doma, v hlevu in v kleti, na njivi in travniku, v gozdu ia vinogradu te podučuje ob kratkem v domačej, lepej besedi tako mično, da ti bode knjiga brez dvoma v razvedrenje. Vsakdo paČ ne bode mogel vbo-gati v vsem danih naukov — nobena reč ni za vsacega — vendar bode neizmerno koristila vsacemu bralcu. Želeti bi bilo, da bi prišla v vsako kmetsko hišo ter rodila obilno sadu. Stane pa knjiga, da si je obširna in jako HĚna — — samo 50 kr., po pošti 55 kr. Založil jo je g. Dolenc, tiskar v Trstu.
2.	„Priče Božjega Bitja," izišle so uže v drugem zvezku % jako izbrano in sedanjemu času kakor nalašč umerjeno sledečo tvarino: I. Ne zaničuj duhovščine: Oaoda preganjalcev sv. stola. Sovražniki sv. očeta nimajo sreče. Članek ô papeževi nezmotljivosti. Jakobinska kapa. Zasramovanje ev. očeta. Drugi izgled. Roka in noga. Papežev blagoslov. Kaznovan zasramoTalec. Ne tèpi duhovna. Ne norčuj se duhovnikov. Žalostni konec papeževih zasramovalcev. TJđarec škofa namenjen. Napo-
leon in. in sv. oče. Žid opsnje katoliškega škofa. Veselo sporočilo. Zasramovanje duhovnika. Nesrečne igralke. Izdajalcev plačilo, Hu-dobneževa hisa. Ni bilo treba. Nekaj za časnikarje. — II. Nepokorščina nasproti dušnim pastirjem: Spoštuj duhovna. Plea v postu. Poslušaj glas svojega dušnega pastirja.
—	III. Praznovanje gospodovih dni: Dragi lešniki. Žalostni konec plesu. Pod streho je. Grozen konec. Ne hodi v nedeljo na lov. Nagla smrt oskrunjevalčeva. Posvečuj praznik. Nedeljski kôsci. Nedeljsko delo nima blagoslova. Nič več ne. Nedeljsko seno. Nedeljski zaslužek. Nekaj veselega. Za mlinarje. Odkrunjevalci nedelje. Nedeljski nabavni vlaki. — IV. Predrznosti pred pustom in na plesa; Na plesu. Zasramovanje Kristusovega trpljenja. Iz plesa v božji mlin. Maskeradna pošast. PuatQa šema — mrlič. — Cena zvezku je 25 kr., po pošti 5 kr. več; dobiva se pri založniku g. D. Hribarju, Breg št. 10., v „Katol. Bukvami" in pri Blazniku. — Obadva zvezka priporočamo
—	prepričani, da se bodo miČne in ob euem poduČne dogodbice kaj rade poslušale ob zimskih večerih po naših kmetskih hišah, vsaj vemo, kako hrepeni nase verno ljudstvo ravno po tacem berilu.
3. Zgodovina AdleŠiČke fare n» Belokranjskem, spisal g, Ivan Šašelj, farni oskrbnik v AilleHčfth, izdal g. Aat. Koblar, kaplan v Mengešu, Vrli pisatelj nam je popisal lansko leto kaj mično firo Šempetersko pri Novem mestu — in letos ravno tako adlešičko. Kaj hvaležai smo mu za spis, kterega priporočamo sploh — prav posebno pa še bližnjim Belo-kranjcem. Knjiga se dobiva pri g. izdajatelju Aat. Koblarju, kapranu v MengeŠu po 20 kr.
(t P reč. g s p. Daiiiel TrČek,) prošt v Metliki umrl je 30, t. m. ob 10. uri zvečer, 67. let star. Pogreb bode 2. svečana ob 4 pop.
(V Sv. Križu) pri Kostanjevici bil je 27. jaii. izvoljen za župaiia Janez Bartelj, mlinar in posestnik v Šutai.
Loterijske srefttte.
Trat 15. januarja 52 70 75 79 56 29. «	40 18 60 55 84
Gradec 22. januarja
35 72 24 8 21
Prošnja
za pisateljsko podporo „Drobtinicam".
„Kdaj izidejo aopet Drobtinico? — Kftkor hitro se lopet zadosti gradira nabare " 8 lom upatiiem iziel .je iiailnji — dvajseti — letnik .Drobtinic* med íloveúiilí) «vet i, 1869 , pod vrodniStvora preS. gosp. kiin, Pr. Kosarj«, t onotn duhu in t oni z uni mi v o «ti, kakor prajinji letniki. A mnogi zadrški ovirali so nadaljevanjo „Drobtinic", Bilo j» to gotovo T velitco ïkodo naioma iiovatvu, v íkodo naêoma naroda. ,Branje .Drobtinic' je naSemu ljudstvu tato priljubljeno, kakor le maloktere droga kujige', pi»al je ladnji Trednik íb t»
ni bilo reaníĚno samo prud dv», set leti ampak je Se vedno. ,Drobtinice" so Se Tedno sloyeníikemu narodu iimed Tseh knjig akoro na.jbolj priljubljeno: bere jih ntaro in mlndo, bera jih tUsti uíeía se mladina, berejo jih v kmečkih htáab, — le Sko-de, da jih je tako težko dobiti na posodo, Se teie pa na prodaj.
Odbor „Kat. družbe v Ljubljani' je skltnil dné 13. t m dn bode iïdajal in nadaljcTsl ,Drobtinice" na mestu „Glanov", in je njihoro rredovanje, kakor do sedaj »Olasfv*, podpiaa-nemn iaroôil Nekteri potrebni koraki za izdavanje 90 se ie atorili.
.Namen tega letnika jo medsebojno priobSeTaiije tabih apinoT, ki zamorejo pospeševati Terno iu nrarno omiko narodovo sploh, TZ^oj0\raiije mladine pa ie posebej "
Ker so nekdanje ,Drobtinice" zlasti zaradi razno-Třstnih spisov tako zanimive in priljubljena, zato prosim vljudno iu ponižno vse prijatelje nekdanjih jjDri^btinic", te najlepSe cvetke Slomáekove, da bi pomagali a svojimi spiai nadaljevaH dostojno taká koristno delo. ,Drobtinice' so po-staviie mnogim moiem spomenik, ki jih je otel pozabljiTOSti in nam bliřo glasno: Slovenci, take moie posnemajte! Živito-pisov si iole T prvi vrsti tuđi nove „Drobtinice" in poleg toh lele ei miSnih pesmic in nedolžnih kratb o 6 a snio, pri-povesti in prilik, pa tndi poduSinh spisov, ilaati o v Ï g o j i.
Naj bi duh pokojnega slovenskega vladika in uSonika, dnh SlomSekov, obnđil mnogo prijateljev tudi novim .Drobtinicam," da bi mogle kmaln raKveseiiti in poživiti milo naSo domovino t Doneski, prašanja in nasveti nn.j se blagovoljno poiljejo za letoSnji teEaj podpisanemu vredniku vsaj do konec hpTila.
V Ljubljani, dne jnanvarja 1687,
□r. Fr. Lampe,
v MarijaniSĚi.
Pristavek vredniĚtva Kakcr ram znano, bi posebno dobro doSli „Drobtinicani* životopisi tudi iz kmetov poštenjakov, „drobtinice" tndi s bmeřke mize in ne samo gosposke. V starih „Drobtinicah" nahsjamo mnrgo Kelo lepili pesmic i* pnprostega ámeřkcga srca; da bi kaj tacih dobilo iađi za novel
ZahTala.
Za blago soiutje i za mnogobrojno vdeležitev pri sprevoda naše nepozabljire soproge i matere
Marije Oblak,
i/.reka v imenu cele rodbine, vsem prijatljem ia znancem, posebno pa novomeškim trgovskim go-9pem za prekrasni venee, svo^o najtoplejšo zahvalo
žalujoěi aoprog Valentin Oblak,
[8]	trgovec.
Št. Mihei pri Radolfovcm, 19, proaenea 1887.
Kovacnico, v kteri voda goni : meh,
kladvD in brus, daje se o SV, Jurju v najem. Več pove H. Razinger, Podkorenom. Posta Kranjska gora (Gorenjsko),	[13-1]
3PO¥E¥TVO
Rasprodaja za kmetovalce!
živina, žito, slama, mrva, nemška detelja, poljski pridelki, poljedelsko orodje, biana oprava, perilo, zeu.^ke oblake, gontilniška oprava itd. se bode kot zapašéina po unierli gospej Mariji Obiak
V ŠmiJielu poleg XoTegamesta
v naslednjih dnevib razprodajalo in sicer;
V	fietertek dne 3. februarja:
Goveja živina iz posebno žlahtnih plcmenov, obstojeĚa z 3 krav, 3 juncev in 2 telio.
V	soboto dne 5. februarja:
Žito, in aieer: kakih 40 mernikov pšenico, 16 mer. rži, 25 tn. ajde, 18 ni. jećmena, 84 m. ovsa in kakih 10 m. prosa.
V torek dne 8. februarja;
Mrva, detelja in slama.
V	betrtek dne iO. februarja;
Poljski pridelki in aieer: plemenite verste fižol, krompir, bob, pesa, repa, korenje ia kiselna.
S soboto dne 12. februarja:
belo perilo in ženske obleke.
V	torek dne 15. februarja:
Hišna in gostilniskaoprava; Kupice, steklenice, aklede, porcelanasti talarji iu mnogo drnge porcelanske, steklene, lesene in železne posode.
Častiti kujici so pro.^eni od podpisanih, da prinesejo a aaboj primerno predplaěo.
[11]	Marije Oblakovo dediči.
tfokriška grajšcina
(pošta Jesenice na Sari) prodaja:
Semenski oves; Triumf	100 kg. 15 gld.
Ligovo	100 „ 12 „
Semenski krompir: Najboljše vrste, kakor: Carly [9—1]	Vermont, Magnum bonům, Gripple
castle	100 kg. 6—8 gld.
Semensko ajdo ; Škotsko, srebrno sivo lOU kg. 8 „ Vrbove sadike; Salix vimiualia, salix viminalis purpurea in salix amygdaliiia 1000 kosov po 2 gld. Fižol (ovijai)	1 hektoliter 12 gld.
Alfonz Oblflk, posestnik popolnem novega in z vsemi najboljšimi opravami preskrbljenega mlina „Podpečjo" v Kandiji poleg Novegamesta
išče mlinarja
v bližini Kostanjevice ležečo,
ki meri 30 oralov 975 Qkiafter, ima zidano z opekami krito biěo, vsa gospodarstvena poslopja v dobrem stanu in 3 verte s finim sadjem, je zavoljo selitve na prodaj. — Veá se izvé pri
Ani Kandolini
tlg-i]_v Kostanjevici.

Qoozenjeneg», srednje starosti, kateri je pri mlinarstva natančnosti in snažnosti vajen, ki zna vsako vrsto do najfinejše moke izdelovati, Id je posten v mlinu, lepega vedenja, ki se zna skaxati, da je že dalj časa v kakem na prav dobrem glasu stoječem mlinu služil in ki zna tudi .sam pri mlinu kaj iztesati ali popraviti, ako bi se slučajno pokvarilo.
Več o tem se izve in ponudbe naj ge pošiljajo posestniku mlina ,Podpečjo" Alfonzu Oblaku V Kandiji polfeg Novegamesta._[ii]
OdgoTornl srodnik, isdajatelj in laloinik J. Krajec.
IToTomoato, ~ Natimil J, Kr«j»c.