Nedeljska šola. Kadar je učenec male šole dvanajst let star, in je že hodil šest let v vsakdanjo šolo, mora po postavi do dokončanega petnajstega Ieta še v nedeljsko šolo hoditi. V nedeljski šoli se ponavljajo nauki, kterih so se učenci že v vsakdanji šoli učili. Toraj mora nedeljski učenec prav za prav že kaj znati, ko stopi v šolo, in na to opiraje se, naj bi učitelj na kmetih nikogar ne jemal v nedeljsko šolo, kdor ni hodil popred, kakor postava tirja, v vsakdanjo šolo. Ni pa zadosti, da se z nedeljskimi učenci poprejšnji nauki samo ponavljajo, temuč ti nauki se morajo po namenu te šole tudi vedno nadaljevati. \edeljski učenci, ko šolo zapustijo, postajajo večidel kmetovavci, gospodarji in gospodinje, rokodelci i. t. d. Nedeljska šola mora tedaj učence, tako rekoč, na zadnji stopnji za njih prihodnji poklic pripravljati, — to je, nedeljski učenci in učenke se niorajo posebno še tpga vaditi, kar bodo iz šole stopivši potrebovali, ko bodo postali kmetovavci ali rokodelci, gospodarji in gospodinje. Nedeljska šola je tedaj zadnja šola in pravo vseučelišče za kmeta. V novejšili časih se čuti povsod nekako gibanje v šolstvu; tudi na nedeljske šole se je jelo gledati in paziti. Praša se, namreč, kaj naj se vse nči v nedeljski šoli, da se njen namen doseže. — Ni tedaj zadosti, ako se v nedeljski šoli uče samo navadni mehanični šolski nauki, temnč podučevati se mora tudi, kako se previdno in niodro gospodari, knietuje, kako naj se sploh pri vseh rečeh razuumo ravna, — o kratkem: kako naj človek skerbi za svojo časno in večno srečo. Vse to se je sicer že tudi do zdaj tirjalo od nedeljskili šol, ali bila je to le še nevredena želja, ker je bilo vsakeniu učirelju dovoljeno, se o teni po svoji razumnosti in zmožnosti ravnati. Dvoniimo pa, da je učitelj po tej poti toliko storil, kar se o zadevi nedeljske šole pravično tirja od njega. Cas, kteri je za poduk nedeljskih učencov odločen, je prav kratek, in ravno zato je treba, da se učitelj ravna po modrem redu, brez kterega ne more kaj opraviti. — Težavno pa je učitelju se ravnati po pravem redu, ako nima za to naj boljših pripomočkov — dobro vredjenih šolskih knjig. *) Mislini, da bom večini naših učiteljev vstregel, ako razodenem občno misel in željo, da bi se za naše nedeljske šole napravilo berilo, ktero bi bilo prinierno nanienu naših nedeljskih učencov in učenk. Sedanje berila za vsakdanjo šolo imajo veliko dobrega blaga, vendar ga ni še zadosti tudi za nedeljske šole. — Novo nedeljsko berilo bi moglo biti učiteljeva podpora in sredstvo pri vsem poduku, učencom pa zaklad, iz kterega bi nabirali naj lepših vednost in svetov za vse svoje žive dni. Tako novo berilo, naj bi tedaj obsegalo: 1. Domače povesti, posnete iz resničnih prigodkov navadnega življenja. Take povesti naj bi učencom kazale, kaj je prav in lepo. Izgledi so močnejši, kakor same besede. — Dobri izgledi spodbujajo posnemanje; slabi pa varujejo enacih zmotnjav in napak. *) Za slovenske nedeljske šole je bila leta 1854 na Dunaji natienjena prav obsirna knjiga pod imenom: ,,Ponovilo nedeljskih naukov." Ako bi se pri drugem natisu te izverstne knjige sem in tje kaj izpustilo in prenaredilo, pa tndi kaj poravnalo po splošnem slovenskem jeziku. bi nam ne bilo treba iskati boljšega berila za naše nedeljske šole po kmetih. Vredn. 2. Obsegati bi moglo to berilo tudi nekoliko odlomkov iz domače povestnice zadevaje naš narod. Ako hočemo svoj narod ljubiti, ga nioramo tudi poznati. 3. To berilo naj bi pripovedovalo kaj od naše dežele. Posebno naj bi se kazali domači pridelki, doniača obertnija, doniače rokodelstva i. t. d. 4. V tem berilu naj bi bil razložen poglavitni načert vse avstrijanske deržave. Učenci naj bi se soznavali z raznimi deželami, s prebivavci in z vsem, kar je potrebno človeku, da ve za vsakdanje življenje. 5. To berilo naj bi zapopadalo tudi nekaj znanosti od zemlje, na kteri živimo. To bi se lahko spisalo po načertu sedanjega berila za tretji razred. 6. Iz tega berila naj bi se učenci tudi učili umno kmetovati in gospodariti. Pa tudi od sadjoreje, od čbelarstva in od svilarije naj bi se tu vse poglavitnejše reči razkladale. Zraven pa bi se tudi ne smeli pogrešati kratki spisi od kemije in fizike, kolikor je prostemu človeku od tega vediti treba. 7. Naj bi se v tem berilu ludi nahajali izgledi naj potrebnejšili in navadnejšili javnih piseni in spisov. 8. Naj bi se tu razkladale naj imenitnejše dolžnosli srejnčanov, domačinov in avstrijanskih deržavljanov. Iz tega načerta se vidi, da bi se gradivo za to berilo zeld narastlo, kar bi tudi treba bilo, ker tako berilo bi časoma postalo pravo blago in svetovavnica pri vsaki hisi. — Lahko pa bi se ti nauki tudi razdelovali na tri poglavitne oddelke, po treh letih, ktere so učencom za nedeljsko šolo odločene. Tako mislim jaz o tem berilu. Nikakor pa ne terdim, da bi moglo vse tako biti brez vseh doklad ali poprav, teinuč dobro vem, da: ,,Več oči več vidi." Xaj bi se tedaj učitelji zastran tega posvetovali in pretresovali, kaj bi bilo vse potrebno in koristno za to berilo. Poteni pa naj bi se prosilo, da bi se nam tako berilo kmali spisalo in preskerbelo. Zeld koristno bi tudi bilo, ako bi tudi učitelji inieli kterikrat veliki zbor v Ljubljani pod predsedništvom naših prečastitih vikših gospodov. V takem zboru bi se lahko v vseh svojih zadevah posvetovali in marsikaj bi se sprožilo za povzdigo naših šol. Iščimo tedaj, da bonio kaj najdli, terkajmo, da se nani bo odperlo in prosimo, da se nam bo dalo! Fr. Gerbic.