Uim stvari. Nezaslišana draginja živil v Akski. Američanka Harriet Labadie poroča v nekem newyorškem časopisu o življcnjskih razmerah v Alaski. Pravi, da vlada po vsej Alaski silna dreginja živil. Sama je plačnla za eno jajce 2 K, za eno oranžo 85 vin., za eno majhno govejo pečenko 20 kron, za en pečen krompir 2 K. Ta draginja je pa razumljiva, ker se mora vsa hrana pripeljati od daleč, in sicer poleti na ladjah; pozimi, ko zamrzne morje, je mogoče kako stvar dobiti le s sanmi, ki jih vlečejo psi. Toda kako potovanje je tako nevarno, da se ga le malokdo loti; mnogo takih karavan je že zmrznilo. Gospa Labadie piše, da na vsej Alaski ni niii ene krave, komaj par kokoši, ki komaj poletje prežive, pozimi pa celo v zakurjenih prostorih pcginejo. Edina zelenjava na Alaski je solata in paradižnik, ki ju guverner goji v svojem rastlinjaku. Fropad soc« demokratične steklar- ne. V ChoJsy-le-Roi pri Parizu so soc. demokratični delavci zgradili sieklarno, ki je imela po svoji legi in prometnih zvezah najboljše pogoje za obstanek in napredek. Toda rdeči upravitelji lovarne so si bili z delavci od prvega dne dalje v laseh. Nobene želje ni moglo delavstvo izlepa doceči ter je zato neštetokrat štrajkalo. Sodrugiupravitclji so se posluževali nasproti svojemu delavstvu ^ajhujšili sredstev in nasilstev, tako da je končno delavstvo začelo vračati milo za, drago in poseglo za sabotažo. V tovarni je bil vedno pravi sodni dan in kljub trikratni državni subvenciji po 170.000 frankov in obikiim naročilom je podjetje drvilo v propad. Nazadnje je bilo zaposlcnih samo še 30 delavcev; ko se je pa v minolem oktobru podrla steklarska peč, so tovarno zaprli in napovedali konkurz. Tovarna je drugače iz vrsino opremljena in upeljana in bo naredil izvrstno kupčijo, kdor jo bo kupil. Saj ni dvoma. da bo zaseben podjetpik ali družba drugače vedela varovati svoje koristi, nego so to znali rdeči upravitelji in bo tovarna pod tako upravo sijajno napredovala. — Tako je poročevalcu nekega radika^noi-ocialističnega lista (L'Action) izjavil eden steklarniških de'avcev, ki je bil obenom dclničar. Nič veliko boljše menda ne stoji delavska (soc. dcmokratična) steklarna v Albiju. Soc. demokraiični nauki so pač lepi v teori.ji, v praksi se pa nikdar in nikjor ne obnesejo. — Sven Kedin o ruski nevarnosti. Nedavno je slavni švedski raziskovalec Azije Sven Hedin na nekem1 soc. demokraškera shodu govoril znamenit govor, ki ;e vseaovsod vzbudil veliko pozornost. Šven Kedin je namreč svoje rojake opozoril na veliko nevarnost, ki baje preti Šveds^ci od strani Rusije; le-ta se sedaj, ko je porusila Finsko, pripravlja na nov korak, da se Ł !bliža atlantskim lukam brez lecu — in njena pot pelje preko severne Švedske. Mnoge ruske vojne priprave, zlssti pa obsežna špionaža, ki jo je razpredla na Švedskem, pričajo, da namerava Rusi'a napasti Švedsko. Švedi naj se ne tolažijo z mislijo na pomoč Evrope; Anglija in Nemčija bi v tem slučaju pač gledali le na to, da se tudi same odškodujeta. Ravnotako se ni ničesar nadejati od Norveške, ki je itak v ruski odvisnosti in bi v.slrčaju voj- ne s sovražniki potegnila, da bi tudi sama dobila kak z:iložaj. Švedska mora torej o pravem času sama zase skrbeti. V švedskem parlamentu, ki se snide še ta mesec, pridejo na dnevni red že davno pripravljene brambne predloge; parlamentarne sirenke z desne in leve so že poslale deputrcijo k ministrskemu predsedniku s prošnjo, da viada še v tem zasedanju predloži zakonske oiačrte o pokritju stroškov za izpopolnitev deželne brambe. Zaradi 109 K svojega sina zastrupila. Kinečki posestnik Štefan Bolgar v Nagysarosu na Ogrskem je pred dalj časom svoji materi posodil 100 K. Pred dobrim tednom je prišel k materi terjat za ta dolg. Mati ga je prosila, naj še nekoliko potrpi ler mu postregla z vinom in sladkarijami. Sin je takoj nato obolel in čez en teden v hudih bolečinah umrl. Preiskava je dognala, da so bile skdkarije zastrupljene. Nato so takoj zaprli Bolgarjevo mater, ki je tudi precej priznala, da je sina zastrupila, da bi ji ne bilo treba vrniti posojenih sto kron. Pes rešitelj življcnja. Inženirja Edvarda Schmidt v Tropavi je nedavno neko noč njsgov pes zbudil na ta način, da je potegnil odejo s postelje. Inženir je odejo potegnil nazaj in hotel dalje spati; toda pes ni dal miru, zato ga je hotel inženir peljati iz spalnice. Ob tej priliki je šel mimo vrat otroške sobe ter začuiil močan plinov duh. Hitro je odprl vrata in aiašel oba otroka že nezavestna, ver.dar so ju že rešili. Zvesta žival je prihranila družini bridek udarec. Po petdesetih letih pomiloščen ropar. Par dni pred minolim Božičem je italijanski kralj Viktor Em. pomilostil glasovii -^ga sicilj. roparja in morilca Casaleja, ki je 50 let presedel v ječi. Casale je zapusiil kaznilnico kot 73lcten starček, toda svež in krepak. Mož je nenavadno visoke rasti in se še vedno drži ravno kakor sveča; sploh si je ob rednem življenju v kaznilnici ohranil moč in zdravje, tako da se zdi mlaiši nego je v resnici. S prihranki si je kupil fino moderno obleko. V svoji mladasti si je Casrle pridobil pridevek »Galantni roper«. Na svojih roparskih pohodih in naprdih se ramreč nikdar ni dotaknil nobene ženske in je marsikdaj raje opustil kako »podjetje«, če jc bila nevarnost, da bi pri tem postala žrtev tudi kaka ženska. Toliko trši in krutejši jc bil pa nasproti moš^im; na vesti ima nešteto umorov. Ko je bil pomiloščen, so ga vprašali, kaj misli začeli, ko pride.ha svobodo; odgovoril je, da bo poizkusil živeti kot dninar, da si pa od tega ne obeta posebnega uspeha. Baje ga je sedaj že povabilo k sodelovanju neko kinematografsko pocjetje. Fadški slikar zmrznil. V Parizu so našli v njegovem ateljeju zmrznjenega 35-letnega slikarja Pelčinskega, ki je bil član jesenske razstavne komisijt-. Izstopi iz proiestantske cerkve se v Berlinu silno množe. Na uradnem sodišču Berlin-Weding so samo 29. t. m. rešili 1300 tozadevnih izjav. Srešna ded.nia. V vasi Fishponds pri Bristolu na Angleškem se je pred nedavnim naselila mlada zakonrka dvojica: Inžener Parnall in njegova žena Ellalina roj. Mario, bivša skromna gledaUška igralka. Te dni je Ellalina dobi.a obvestilo, da je postala boga'a dedinja svojega očeta, katerega ni nik- dar poznala. Čudno zgodbo svojega živ- ljenja je nekemu londonskemu časni- karju opipala takole: Bila je hči iz iajnega zakona nekega španskega gro- fa z neko anglcško vzgo.iiteljico. Ven- dar pa tega do zadnjega časa ni vedela in se le toliko spominja, da je kot maj- hno dete imela mater ter da je bila  vzgojena r.a Špairkem. Kasneje je šla E-ralina Mario še prav miada k gledi- šču, ne da bi bi'a dosegla posebn;h vspehov. Pred 18 meseci pe je poročila z angleškim inženerjem Pamallom. Nenadoma je sedai od britskega gle- dališčnega društva dobila obvestilo, da jo iščejo iz Špa li.je. Zvedela je polera to-le: V maju minolega leta je v Va- letlu na Španskem umrl grof Mario, kmalo za njim pa tudi njegov edini sin. Glasom oporoke je ime'o sedaj vse premoženje pripa'ti njcgovi hCeri ki naj se ižče na Angleškem. Brat pckoj- nega grofa ie takoj začel obširne po- izvedbe za Ellalino Mario in jo res iz- sledil. Gospa Parnall. ki je vseskoz zras'a v jako rkromnih razme-ah, po- stane sedaj lastnica prekrasnega gra- du sredi bajnih vrtov in vrhu tega do- bi 5 milijonov v gotovini. Romantika torei na svetn =e ">i izumrJa! \ Krvav z^ofin. Iz Gorice se poroča : ! Te dni je na alessiiskem ko'odvoru ne- : ki elegantno oblcčen tujcc tamkaj sto- | ječemu hofelskemu plugi izročil potni . kovček. češ naj ga nese v hotel, kamor i bo tudi sam kmalo prižcl. Ker pa tuj- ca tudi naslednji dan ni bilo, iz kov- | čeka pa je priha.ial neznosen smrad, | — so končno kovček odprli in našli v ; njem že gnjijcčo moško g^avo z vvatom i in nad členki odrezano fino žensko roko. Ker sta se pahajala na prrtib te roke dva dragoccna briljantna prstana, je jasno, da ne gre za roparski umor, ampak najbrže za dvojen umor iz ljubosumnosti. Podrobnosti se še nobenih ni dognalo. Izplačal jo jc, Na neki irski postaji sedi v čakalnici prileten Irec in kadi iz svoje pipice. V čakrlnico pride neka ne več mlada gospa in se vsede tik poleg Irca, kateremu to ni bilo všeč. Jezno je vlekel svojo pipo in z zadoščenjem opazoval, kako dim neprijetno šegače nos poleg sedeče gospe. Ta se nekaj časa premaguje, potem pa rezko pravi: »Vi niste gentleman, ker kadite v ženski navzočnosti.« Irec ji mirno odgovori: »In Vi niste dama, ker bi drugače ne bili sedli tako blizo moškega,« Gospa sc vgrizne v ustnice in se dalje bori z dimom Irčeve pipe. Končno jezno izbruhne: »Ko bi bili Vi moj mož, bi Vam dala strupa!« Irec še enkrat globoko potegne, nato pipo iztrka, pogleda gospo in sarkastično meni: »Ko bi bili Vi moja žena, bi ga red vzel.« Žalosten roman ogrslscga groia. V Nagyovaradu na Ogrskem je nedavno v največji revsčini utnrl grof Ladislav Teleki in zapusiil ženo in dvojc majhnih otrok. Grof je bil svoj čas cden najsijajnejših ogrskih kavalirjev. Potem se je pa zagledal v hčerko nckega slaščičarnarja in jo proti volji svojih starišev poročil. Stariši so ga nato razdedinili, mladi grof pa je s svojo ženo iskal sreče po svetu, a zaman. Končno se je vrnil Nrgyvarad in po brezkončnera prizadevanju dobil službo skk-liščnika pri ogrs.cih drž. železnicah. Pomanjkanje in težko delo sta ga kmalu spravila v grob. Njegova žena se preživlja sedaj z branjarstvora na ulici. Grob kot dar živi igralki. Slavna tragedinja kralj. narod. gledališča v Budimpešti Marija Jaszay je prosila mestni magistrat, da bi si smela že sedaj izbrati prostor za svoj grob in postaviti spomenik z napisom, katerega bo sama sestavila. Magistrat je umetnici prošnjo ugodno rešil in ji dotični prostor brezplačno prepustil. Dežeina zveza društev za varstvo i?ek'et na kolodvcrih in v pristaniščih se je te dni ustanovila v Budimpešti. Zveza je v vseh vecih in mnogih manjših mestih na Ogrskem organizirala kolodvorsko in pristeniško stražo, ki bo sprejemala dopotujoče, službe ali dela iščcče ženske in jih spremila v društvene prostore, kjer bodo brezp'ačno dobile stanovanje in hrano in se jim bo preskrbela poštena služba. Zvezi so pristopila društva: Deželna zveza katoiških gcspodinj, Ogrsko društvo profi frgovini z dekleti, zveza v pridobitnih pokMcih zapos1enih žcnsk in dobrodelno društvo »Tabitha«. Za predsednika novi organizaciji ie bil izvoljen ministrski predsednik grof Štefan Tisza, v odbor pa več visokih gospa. Rckordna cena za zbirko poštnih znamk, Te dni je bil prodan na javni dražbi v Londonu del znamenite zbirke poštnih znamk po rainera vojvodi Crawfordskem. Zbirko jc kupila tvrdka Ed. Healey and C. za re':ordno ceno 4f ).000 K. Umrli misijonarji. Leta 1912 je umrlo na vsem svetu 197 katoliških misijonarjev, mcd temi 12 škofov. Dva umrlih škofov sta bila po rodu Italijana, ostcli so bili Francozi; sploh je bilo med umrlimi mlsijonarji 91 Francozov. Med Slovani je bil en Poljek. Dragoceno sadno drcvo. V Whittlerju pri Los Angelesu v Kaliforniji ima farmer H. H. Woodwortba šcstletno hruško, ki mu je lani prinesla 3206 dolarjev dohodka. To je res dragoceno drevo in ni čuda, da jo je farmer skrbno ogradil in jo zavaroval proti ujmam za 30.000 dolarjev. Plctarstvo v novih srbskili krajih. Srbska vlada namerava v novih krajih upeljatl brezpkčne pletarske tečajc, kasncje pa bo ustanovila ondi več stalnih pleta-"skih rol. Dvojni umor v BeJgradu. V Belgradu so v njegovi hiši na^ii ubitCy?a mizarskega mojstra 55]etnega Pcro Obradoviča in njegovo 85'etno matcr. Oba sta živela popolnoma sama zasc; delavnica je bila v drugi ulici. Zato se je zlo5in odkril še-le čez dva <1 'i. Zločinec ie najprve zadavil staro ženo, gospoda*'ju pa rastavil v temni vfiži neko oviro, nad katero je prišedši domov padel, nakar ga je zločinec i.-'otako zadavil. Nato mu je iz žepa vzel biagajniške ključe in odprl blagaj;'o, katero so našM odprto, adenar in druge vredno^ii so bile popolnoma neiotakniene. Ncdvomno se je ropar ustrašil kakih glasov in praznih rok zle2aJ. Na sumu je "^cki bivši Obradovičcv vajeriec, katcrcga sodaj i^čejo.