wvtnvTT v, HÍ.'IP «»itU'*
, v MAK 2 9 1921
IV '
i ' "A. I .
GLASILO SLOVENSKE
LETO—YEAR XIV.
narodne:
■ ■ Mi*i " '>. ' » ■
podporne jcdnote
Creamiki la apvevallhi pro-ttsrti MVT S. Lávetele Ml

MS? to. UwadaU it* Trirphon«! Lawstale 4638.
It. it lo, «i Um
rf^&Tawft Chicago, III, pondeljek, 28. marca (March 28) 1021.
=====
parilt (Na. 14i) aathariaag bp tka
SaUcripUaa M OO
STEV.—NUMBER 72.
Act af October «, 1017, aa H!» at tbe Paat Office af Ckleag* IVWk. By
debs se vrnil ve sa iz washington
Preklical nj ničesar in nihče ni niti zahteval od njega, da naj kaj
prekliče.
--
RAZBURJENOST ¥ WASHINO-
TOMU 8S U NI POLEGLA
.	•• i ........ ki. • vrifKs
Atlanta, Ga. Kvgen V. Doba ho je v petek zvečer vrnil v st lantsko jetnistiico iz Washingto na, kjer je razpravljal o svojem slučaju z juKtičnim tajnrkom. njim je stopil'z vlaka njegov odvetnik Samuel Castleton, ki je Se Debaa naproti in se mu pridružil v Ruforrhi, Ga. Castleton ni nič vedel o Debsovem odhodu v Wa-nhilgton zaldnjo sredo.
Na kolodvoru v Atlauti je bila .velika, množica ljudi, ki ho hoteli videti Debaa. Vest o njegovem M o vanju je bila znana povsod fie predno se je vrnil. Del» je bil vesel, ko je stopil z vlaka in ko ga je množica burno pozdravila. S prisrčnim nasmehom je rekel: "Da, vrnil aem se, in zopet bom dober koznenoc. Cenim zaupanje, ki mi je 'bilo izkazano s tem, da ho me pustili samega tja in nazal Imel sem se dobro in užival nem vožnjo."
Njegov odvetnik Castleton je dejal: * 'Moje osebno mnenje je, da bo Defoe kmalu izpuščen — . ampak to je le moje (pebno mnenje. Debs je odločno povedal ju-stičnemu tajniku, da ne bo ničesar preklical, ker nima ničesar prefkHeatf, in tudi ni nihče zahteval od njega, da naj kaj prekliče.
Medtem ko je bil Peheov <*1-hod is ječe v .sredo ajutraj zavit v največjo tajnost, je jetnjčar Zenhat dovolil D«4>eu ob po/rat-kii rpapotoio ničar ae je umaknil, ko so čssui-ksmki .poročevalci obsuli Del »Ha. toda Defcs ni hotel odgovarjati na njihova vprašanja. Povedal jim je le to, da je imel prijetno vožnjo v Wa*himton in da se ni pripetilo nič posebnega.
Pol ure pozneie je bil Delbs ns svojem delu v jetniški bolnišnici, kjer streše bolnikom.
Washington, D. C. — Razburjenost vsled Dehsovega triurnega bivanja v Washingtonu v četrtek se Še ni .polegla. Socialistom sovražni (krogi fte zdaj ne morejo razumeti, kako je mogel Harding dovoliti Debsu, da je potoval iz Atlante aem in tja, brez stražnika. Reporterji si pa izmišljujejo razifovrstne povesti o Debsovem intervjuvu — kakor da bi bili zraven, ko sta govorils. Nekateri pravijo, da Debs ni govoril zase, marveč je pledlral za "druge poll-lične jetnike. Kaj sta govorila, ni znano še nikomur kakor Debsu in j »stičnemu tajnuku, znano pa bo do pičice o svojem čaau.
• VAB I L 01
Izvedeli amo, da ae klali po naselbinah mod našimi. rojaki in dragimi Slovani neki Hrvat, Id aa izdaja aa zastopnika In blagajnika 8. N. P. J. ter pobira aaeameat katerega seveda apravi v avoj šap Pp nekod ao mn ŠU eolo tako da leč na lim, de so mn plačali oelo-letni asesment naprej.
Opoaarjamo rojaka in vaa druge Slovana, da aaša organizacija nima organiaatorja In da nikdo drugi nima pravioe pobirati aaee-menta aa našo jodnoto, kakor kra lavna dreštva. Jednota nI odgovorna aa dajanja takih sleparjev in vaak jo aa* kriv, če ae da ogo linfatt aspoanairtm ljndem in takim, Id nimajo pooblastila aa pobiranja asesmenta ali kakih dre-gib prispevkov ga jodnoto.
Maša člana, ki pridejo v dotiko s dragimi rojaki in «obrani, pro-tirno. da jih tadi oai na to opf ra. Če prida kateri tak slepar ■ ■■■ Mat, ga primlte ia takoj poHoUi:
"737
PraiMiat, A. S. Rarletea, P
•ae Geae-fl.
1er i» —etiea 1103, Aet al Oel. ». ltlT, ertberlead «a Jeee 14, Igta.
AU JE AMERIKA ŽE PRIZMA LA DRŽAVO SRBOV, HRVATOV IX SLOVENCEV?
V politični reviji "Foreign Bonn" čitamo ponatis kratke noti-ce iz "Philadelphia Ledgerja", ki se glasi, da je bila določba za fli-plomatične apropriaeije v kongresu nspsdena od nekaterih kon-gresnikov, ki so poudarjali, da je postavka glede poslanika aa državo Srbov, Hrvatov in Slovencev protizakonita, ker Združene države še niao priznale države Srbov, Hrvatov in Slovencev.'
pri kapitalistih se
tudi vûasi dani.
-
BARU 0 H PRIPOROČA CENTRALNO NARODNO KONTRO LO NAD AMERIÔKO PRODUK
' 0Ü0. 1 ^
važna vprašanja
Čakajo odgovora.
KDO JE PBBLOMKL BO MED ŽELEZNIŠKIMI U SLUŽBENCI IN PRIVATNIMI PODJETNIKI?
ÍAMHUBI SOCIALISTI PO
SLALI 100,800 ÔOLSKIH TA-BUC V RUSIJO.
' * H (J
A\
Ali ao jo prelomili podjetniki a znižanjem meada, ali delavoi a stavko?
Ali ae bo kongres oziral na niego vo priporočilo?
mm
po
predsednik flBPf
Ohicsgo in okoMra: V torek in rarslo. 8e verno vahodn« Temperatura v zadnjih U. orali: najvišja «8. najnižja
87.
Washington, D. 0. (Wn. Bur. ?ed. Press). — Ameriška industrijska produkcija se lahko u-ravna in vodi pod centralno narodno kontrolo, ki je veliko sposobnejša in bolj ekonomska kot po sedanjem sistdmu.
Tega ni izjavil mogoče boljše-viski koiyisar iz Moakve, ampsk tako je zapisano v poročilu vojnega industrijskega odbora, ki jo *ilo ravno sedaj izdano, kater-mu pa predsedaje Bernard M. Ba-rueh. On pravi, da je ena sama postavka glede jekla \ prihranile Združenim državam tri miljarde dolarjev, ker je odbor stavil prilično
progresivne repiftftlkance ne pri pada, ampak on je opazil v vojnem r-avu. kako velike se lahl<o prihrani, Če je industrija pod pen» traln^n narodnim nadzorstvom. In za radi tega je prišel do prepričanja, da je bolje, če se uvedq eentralna narodna kontrola za industrijsko produkcijo, ker se je nam prepričal, kako veliko je prihranila taka'kontrola v letih 1917 in 1911
Zanimiv je njegov zaključek v poročilu, ki ae srlaai t
Tako jasni so bili prihranki, narejeni od divbsije za prihranke, ds ae naj uvažuje, da ti prihranki kažejo na pot, po kateri na| hodita produkcija in distribucija v prihodnje, ker je pričakovati, da preskrbi vsskega v debeli s potrebno udobnostjo."
^adnji stavek je pra\-i sarkazem^ na i sedanjo metodo produk-eije in distribncije, ker ni niti e-den člsnov vojnega industrijske, gs odbora socislist, kljub temu je ps odbofr prišet do zaključka, «a ae produkcija in dktrihueija n-
ravnata-prsvilno in če tirid<ta pod centralno narodno kontrolo, da je mogoče toliko produelratl. <la bo vse ameriško Ijodstvo žive-lo v udobnosti x , Če se to zgodi, ni seveds odvisno od Bsruchs ali drugih odboro-vih članov, smpak m<»č zs upre-menitev produkcijske in distribucijske metode ima kongro* Najbrž še ni*mo tako daleč, da ** kongrea rmno loti te naloge, ampak važno je, da tUdI zagovorniki tedanjega gospodamkega »interna prihajajo do spoananjs, da je sedanja produkcijska in dlatribu-cijeka metoda za nič.
SENATOR LAFOLLETTE SA SVOBODO IRSKE
Milwafkae, Wis. — Senator Ij* Follettc je govori) na Pstriekov dsn na ljudskem shodn, katerega je posetilo več ko 8^00 oaeb Po vdsrjsl je, da naj Zdmlme države atore. kar je v njih moči, da bo priznana irska repoMIke Senator je tndi ostro kritiziral britako tr; ditrv. rta v,-raki vzroki zakrivili aedanjk položaj na Irakom. IVjal je, da šo izpovedi aagl^kib prič •red ameriškim komitejem, ki zdaj študira irski poUžaj. J-oo dokazale, da vensko vptašanje ni faktor v zaplet ljajih aa Irekem.
Chica^o^, Ul. — Sadova zniža-nja mezde in »(^vke na Atlanta, Hirmingham in Atlantic železni-« i je »č<la> predložena železniškemu dclavskiMiiu (hIImiiu. Islnd-benci in podjetniki čakajo ua rešitev slodečih vprašanj;
Ali je R. h. Bugg, bivši predsednik železniške drudUie in whi-nijski impravitelj železnice, kršil drugi odstsvok narodne i>ogod-be, ker je znižal mezdo uslužbencev za pet in dvajset odstotkov, ne da bi bil stvar preje predložil seLezuiškemu delavskejuu udbof ruf Ali je dva tisoč uslužiliencev pnlpmilo ravno tiati odstavek, ker so zastavkali zaradi dejanja rnr. Hugga, ki ni predlošil moad nega vprašanja železniškemu de lavskenm odboru f, Ali je dovolj! va razsodim zveznega <^krajm»gs sodnika Samuel Silbleyja, ki po (rjuje Buggovo dejanje.. Z drugimi besedami: Kateri , vladna naprava ima pravico reševati mezdna ) vprašanja	t A rajni
sodnik ali pa železniški delavski odbor, ki je bil ustvarjen v ta namen? v
Dva vzroka sta, ki govorita, da je zadeva Atlanta, Birming-ham & Atlantic železniške družbe „važna. Rden vzrokov pontoji
v tem, da je'zantavkalo dva tisoč
New York, N. Y. U Tukajšuji socijaliHtični dnevnik c,The New FOOOO- Y..rk Call" je	v tovjatako
Rusijo 100,000 šolakih taiblie za ovjetake šole, v katerih primanj-Inje učnih potreliščiu. Za tablice i*> prispevali naročiliki /Hi čitatc-Iji tega Imta, ko je Ml iatUn v li-tozadevni apeh Tsbliec so bi-Ifr poklane a paru I kom " Lacka wanna Valley", ki je 23 t. m. od-01 ul proti Htwiji s Veliko aalogo adruvil in medicinskih potrebščin, knjig in faznih drugih reči.
spremembe vladnih oddelkovja vidiku.
MORNARIŠKI Ql VOJNI DE fpARTMENT SE NAJBRt SPREMENITA V DEPORTMBNT NA-, RODNI OBRAMBE.
*	' ■ ifev '.«MMmi
Mellon mogoča raalgaiit in Weeka poetane aakladnl-Škl tajnik.
pneflv t<¡	.ft. tat
pravico. Drtigi vzrok bo. U železniška družfba lahko zadala mezdo ua ta listin, da tudi druge železinške ilnižbe Ae •bodo več vpotftçvale železniškega delavskega odbora.
Vr Chicago sta doapela K. P. Curtia, predalnik "Društva že-I«-/iirskih spr^'vodlliko^•,'* in <•. W. -Marshal). zastopnik "Medtia-rtslnega društva strojnikov'! ns jugovzhodu, da predložita fakte železniškemu delavskemu odboru.»' Bugg je pisal pismo, v katerem pravi, da je z kričanjem etav-kokazev taka aapoalen, da nim / Čaaa priti v Chicago.
Interosant no jo sa javnost, ds izve, kaj sta povedala aaatopni ka Železniških UNlttj&encev zs-stopii'ikom ^Zveznega tiska." V kratkih bes<4dah sta povedala tole:
Dokler je bil Bugg predsednik železniške drirflx'. je družba ved no ravnala pošteno s organiziranimi delavci. Kedsnja pogmMia je ravno taka kot s Heaboard Air Une železniško dru*bo. Atlantič-na Železniška 4iruŠI)a je vedno po ape^'V^la napredek. Naenkrat se je nekaj zgodilo. Vmes je posegel W. W, Atterliury, katerega smatrajo za največjega zagovornika odprte delavnice. Atterbiiry je hitro pomagal A. ti. k A. žeb /.ui< t na rakovo pot. Železnica je pre jemala najv«ej< dohodke od bh«H omrežnih frUtnln med Louiavll lom. Nash vil brni in atlantMklm o brežjem v t-entrslni in južni (le orgiji In od železnic v Georgiji. ki dobivajo obstankovitto od Mor ganove hiše, katere velik prlja tel j Je Attei^Mirjr in kateri ni nje gov prijatelj T DcWkt tujec H tem. da Je Atteriiury pretrgal medomreŠni železniški promet, je pahnil A. B I A. železniško dru «bo v roke w»dntjskem«i uprsvlte
\M
Heaboard Ah* Une železnica ar veda tufli umira, ker ne prejem» ÉkètsiiiPi^inè. ■ 4-'t ■ >*
Dne 29. decembra je llugg ventil nepriča kosma* šelectil»« taduŽlienee. da ae mezde zultsjo a prvim f«4>ruarjem sa pet Ia dva j aet odatodiov. 1'ahišberkri niso M-11 zadovoljiil a tem naMiaalkim in ao ukisainf SiMlMkt tdelavski odl»or o akciji železniške drnKtn ildbor je sprejei remdue i j«, v ka teri Izjavlja, da sprejme jnriedik eijo In je določil 26. januar kol (Dalja na 1
■Washington, D. 0. {Wn. Bur. i'ed. Preas). — V političnih kro-gib se sliši govories, da se pri* ,pravi ja reorganiaaeija kabineta, ki ne bo prav nrfMna kriza, ampak čisto navadna reorganizacija. Z<> dalj časa se sliši govoriea, da se iz mornsriškcga in vojnega dc-partmenta napravi department aa narodno obrambo. Ta načrt zagovarja posebno strastno mornariški tajnik Edwin Deadly ia Mich igsns. Wu
Vojni * tajnik Wohn Weeka la Massachuaettoe je baje navdušen tudi za ta načrt, če postane
mesto, Če rezignira sedanji kladniški tajnik Andrew Mellon in ae vrne zopet v Pittsburgh k svoji železniej, olju, jeklu, ban-kirstvu, aluminiju in drugim bi-znišklm Interesom.
Mellon se je doedaj pokaaal patetičnega pri avojem delu v aa-kladništvu, kadar je knel opraviti z javnostjo. Zdi se, da sa na more izraziti ali misliti, kadar !• ma obiskovalce. Zanj «o se ogrevali sonatorja Penrose in Knox, M orgs no v i in Rockefellerjevl in-teresi. Zdaj se sliši govorles v političnih krogih, da Mellon resi-gnlra v per mesecih. ■K ltlllon rezignira, poetane Weeks aeklsdniški tajnik. Denli.v in drugi eksperti bodo pa doMli od kongreaa dovoljenje, da se inarnarlški in vojni department združita v en department. Argu
da se sedaj potroši preveč denarja, ker sta departmenta ločena drug od 4rugegs.
Če se ta reorganizacija Izvrši, tedaj bo dcimrtment razdeljen v «livizije in komisarljatS, ki bo I-mel vsak po enega načelnike. Za tem pride zopet delitev v poddl-vizije "itd. Ravno tisti raalogi, ki uovore sa /družitev, govore proti ES Kajti taka veliks reorgani-zscija se ne more lavriStl, ne da hi ae eeetavile nove akoplne. * ' Karmsrji se zelo intereslrsjo. če VVeeks postane zakladifiški tajnik. kajti ko je Ml senator, je ar-gumen<tiral, da Imajo bančni Interesi. ki lota jo več ko dve ml-Ijardf dolarjev investiranih v vknjišenom dolgu na farmah na k*podu. pravico, da si ohranijo te vrste kupčije še rtadalje po rdaki obreatni meri. ki se je dosegel Po mOBkmr^niUn^m sistemu. Zskladniškl tajnik pa lahko po-rallaira vao akcijo farmarakega posojilnega odbora. Torej tk hi> <h», če aa farmarji Intoreslmjo, kdo poslane zaklsdnlikl Ujnlk, č* Mellon res pods ostavk^
LETALEC POnSBSOL.,
Kose je lajt-uant W. D. Coney spuščal a leta-lo«, i ta Ha. mu y odpovedal slrej in solete I ae je v drevo. Padal ja ia vieočine 76 čevljev doli in al slossil hrbtenieo. Zdravniki imajo prav malo npanje, da ga ohraaijo pri Življenju.
Harding zavrgel pogajanja z Rusijo.
Vlada P Waehingtoiai jo oilkloiiiU pogajanja sa TipoaU-vitav trgovina a Rualjo. Nota, katero ja Hughes poalal Ruaiji, priporoča aorjatnan, dla naj apramene tistem produkcija. Napato pričakovanje, kaj odgovori Lenin. .Kmain pobija vogli, da jo Lenin opuatil komunistične principe.	•
k0nfu2ne vesti 0 položaju v nemčiji,
Washintftoiu 27. marca. — U radul kroji sdaj čsksjo Leninove gs odgovora ua llardingovo noto sovjetski Rusiji. la%zsnesljivlh vi-rov se poroča, da gotovi interesi pritiskajo na Hardinga, da mora aahtevati razpust tretje interna eionale kot glavni pogoj sa Vgpo stsvitev trgovine z Husijo. V kro-gih državnega departmenta so pa mnenja, da vlada ne bo zahtevala nič več kakor to, kar Je že povedano v odgovoru na aovjetako noto, namreč garancije, da Ruaija opusti koutuuiseui v proizvajanju blaga.	' "
■ia Heisiugforss jc prišla vest, B.je sovjetska vlada imeuovslš Msksima Ulvinova poalanikom sa Ameriko, ki nasledi Marteuaa..
Washlngton, D. C. — Pre<rsed nlk IIardIng je v petek svsčer formalno odklonil pogajsnjs s sovjetsko Rualjo sa otvoritev trgovine, To ja nsznanil držsvAi tajnik Uughes |>o kabinetni seji, ns katari so res0rpvljali o tem vprašanju s ozirotu ua sovjetsko noto. Ilughea pravi, da je kabinet zaključil, da otvoritev trgovina ne bi prinesla akšeljtnega i*pe-ha, iajDl Btialja je postala -rev valed komunističnega eko mskega sistemaM.4 Vprašanje priznsiiaiija sovjetske vlade ni bilo ua nnevnem redu In «e nI o tem govorilo.
Po kabinetni seji je državni tajnik Hughes poslal odgovor sovjetski Kusiji na njeno noto. Odgovor nI*Ml'pqelan direktno v Moskvo, temveč smeriškemn kon zulštu v Hevsl, ki isročl noto on-togemu ruskemu 'zastopniku LI-tvinovu.
Hardlngov odgovor aovjetom, ki ga je Hughes poslsl Utvipovn v Revsl, se glssi f
"Vlada Zdrašanih držav gra s «lobokimi timpstijami in veliko akrbjo aa težavni polotal ruaka-ga ljudstva Ia šah pomagati i
prilika aa natanoritov trgovina »a trdni podlagi. S oairom na ob atoječe okoliščina p» vlada vidi,
mentl za to združenje ao v teme da 01 «°btnaga poroštva aa rti«
voj trgovina, kajti potrebščina, Id bi jih mogla RaeiJa adaj dobiti, aa hi apdoatevalo njenim potra-bam In fta|aaga napredka na bo, obstoja varoki sadaaja bada. Upanja reškega ljudstva ja v produktivnosti v Rnaifi lokler ni varnih gospe-Moljev proiavajaaja, toliko čaaa jo aaatonj pričakovati v.poeuvljenia trgovine Vir-noet življenja, priaaaaja privu-na laatnina « trdnimi giranaija-svetost pogodba In pravioe svobodnega dala pa ao pogoji proizvajanja Ako ag namerava-Jo (v Ruaiji» igvršlti fandamea-v po«ledu ga-
ge Irgoviaa tedaj ho vtada Sdra-držav g vesel jem ■
klor pa al evtdoneo, daaotelevr-Ü, na vidi vlada '
fanden. 87. marea. — liaonhl Krsshi mahi sorjetahi trgovski
poslanik v Angliji, Ji včeraj ras-trgal fantastična poročila U IM slnforsN In drugih virov, k| ae gia-mA* je Lenin v nekom svojem govoru v Moskvi Igjavil, ds morajo ■orjell mrrsči koauuiizem in es povrniti nazaj v kapltalisem. Kra-ein je dejatf ^ ■■ ■■¿ytlî vj j "Rusija «Unes ptrliaja Ia vojnih »gggiar v perijodo mirne rekon-slrnkelje In vsled legs so potreb (Dalja ae 1 strani.)
e
v/ÎàÂ	- i*.,*. . ¿ut
Komunisti enkrat amagfnjajo in enkrat so topaall
IZBRUHI V RUHRU IN NA BA-VARSKEM
Veatl o , položaju v centralni Nemčiji so si v velikem konfllk tu kakor običajno, ksdsr so de-Isvei prizadeti.
Celo veatl is Berllns si naapro« luj^Jo, lh*peš(^ pripovedujejo, lis mesto Kislelien its Haksonskem, i ki je menda središče komuuistič. ue revolte, neprenehoma paHa: enkrat ja v rokah "selenr" poli-eije, enkrat pa komunistov, Kn-krat komunisti odbijejo pulleii ske Čete, drugič čete okupirajo mesto.	, ..	... ^."i
V	Hallu - nedaleč oj Kisele. bena — so komunisti zasegli Leninove tovarne In oborožili 6000 ilelaveev. Mesti Msnsfeld iu Nersenliurg sts tudi v rok sit ko-nuiniatov,	. , • ^
uZelene" Čete so poilaeile re-volte v llsmrtiurgu (n naredile mir. K J • . ;f - 4
Vaa te vesti Imajo petkov in so-hotni datum.
London, 2M. msres. — Po ssd-njih poročilih ix Berlina so se včeraj nadaljevali krvavi boji v Nemčiji, Nekaj <sieb ja bilo ubitih v Berlinu.
Berlin, 27. marva. Plamen rdeče revolte je Izbruhnil v indu-strijalnem okrožju Ruhra, kjer so bili ravno prrd enim letom vcilkl revolurionsnii boji. 10,000 delov» cev včeraj demonstriralo v Ka-senu, THiaivsjoč vse tovariše ua ganfnuno Stavko iu okupaeljo Kruppovih tovarn.
Komunisti v Hamburgu so osvo. jili dlnamintni dalavniaa bUgo Al tone Okrog WM) polielstov Je ns-psdlo delavnica a tanki.
V	Klalotienu na Haksonskcm še ni koiiae I »oje v. Rdeče Čete so se umaknile Js mesta, toda hribi usd mestom so šš »v njihovih roksh, Mkusfcld Ja še v rokah komuni* stov. Delavci, ki so zssegll U'U-nove lovarue, «o zaplenili 12,000 starih pušk, HO strojnic in pol mi-I Jona strelnih nshojsv.
Vladno poročilo si« glasi, da naj-resnejši položaj jo v Hallu in o« kollšu, kjer so komunisti dobro organizirani, imajo vaa tovarne v tvojih rokah in moblllslrall ao "rdečo armado" 3000 moš.
V	Berlinu je bilo snoči nekaj streljanja, ki kmalu ponehalo. Vlada Ja prepovedala vae demon-atraeije in parade delavcev, ki so Mle napovsdane za danes.
is Monakova ja prišla braojav-ha, da ae je tudi na Bavarskem pojavilo komunistično gibanje. V Monakovem so Mli spopadi s po-II".>» na ulicah.
nborflanizilanim cev-l ljarskim delavcem je bila moana
Mlhraakoa. Wia. - Čevljarski delavoi v tem mestu so slslm »»r-ganialratil In aaradi tega Vilso čevljarski peli jetniki nsleteU ns . ko so znižali m**d» Podjetidkl so «tesdo teko znt' žali. kol fte jim je zdelo. Nekaterim delavcem nla»/ utrgali mezde ie do dvajstM od«ioihov, drugim so jo pa znižali do petd#«H ml atotkov.
fkoshta
r m kar lmm »m
PROSVETA
Gradili •lopjt.
živil n« atrebc. Stavbe, kitqre si zgradili, ao laetovali in ji* oddajali v najeti». Kdor pa ni nio Kil flfeati ob pravem/' Jami H* jemnino, ao g* ^tira», iz atano vanja na. c#»tol Skozi ofcnt vko
8 1. strani.)
Station,
VESELJE
ULOGE
TIHOTAJPftKA «VUAÖA.
Oklahpma Ofty, Okla Tihotapski prodajale i opojnih pijač so izumil! novo zvijačo, da se lqhko pravočasno umaknejo Vrifu in njtgovimdeputljeni. K Ntabler Charlen CamUlI približal svojo četico neki liiišj, da uvede hišuo preiskavo, je naenkrat slišal nekoga, klicati: ''Zakon prihaja Zakon prihajal"
Koustahler in njegovi tovariši mo gledali okoli sebe in iakali sva rilca, toda zaatonj. Naenkrat ao pa slišali ravno* tinti glas, ki je zdaj vprašal: "AU je sakon že odšel f" Cambe 11 je še obupat, da najde skrivnega evarilca, a ko je poglc dal na drevo, je tam videl lepo pa pigo, ki ga je gledala porogljivo. Uganka je bila zdaj rešena, kdo je tajni svarilec.
reosveta
mj ■■ ■ —	m
i Mehiko, Meh. — Kam so pa prešli mehiški banditje? Tako vprašuje marsikdo, kajti včaai so l>Ue kolone časnikov polne vesti
0	njih. Dokler jft Carranza gospodaril v Mehiki, se množili ban-ditje kot gobe po dežju. Vsaki dan je bilo več banditov. Končno mo bili bandfeje gospodarji ha petnajst ozerpljlh.
|Mohi||U banditje niso bili cestni» roparji, ki so mogoče na eestah
1	»režali na žrtve, da jim prerežejo vrttiJvo in poberejo denar. Ban-Aje ao bili ljudje, ki so ¿e oborožili po tvaseh, želih in mestih, da se bojujejo proti reakeiji. Te
»anditske čet« eo bile proeej raz
al jene. včaai druga od druge i vo-
zalo jih je pa njih geslo "svet ln
■Metliki, ampak so ao šo nadalje bojevale za svoj program.
Včaai se je kateri bandit dal korumpirati in je postal izdajalec svojih (tovarišev. Bandit je so se reHrutifali is vaoh alojev. Med i njimi so bili bogati ljudje, naj-- veé je M|f> WllWNk^f- Tudi voditelj^ ao bili različni. Nekateri so v svojih mladih letih pohajali po. več let v šolo, idrugi so bili popolnoma w»pr*sti ljudje Ibrez sol, ki eO imeli dar v<
stvs. 0 g
kmetje,

v.
Cal
do za
Cedilla in njegovih j¿¿. navadni [rugi kmetje
•i '»I 9Á
ata ita njune zahteve in banditje »o odložili orožje, lianditje so tlo bili svet in so postali kmetovglei VeČiua baiulitov ui dobila ozetn lja, ampsk je dobila tmji potreb no orodje za obdelAvanje sveta. Nekateri prejšnji baifclit^ki gene rali so zdaj generali v narodni armadi.	' »f
Zadnji (oetapki banditov so Še bratje Arrieta s svojimi četami v Durangu: Pred tednom dni so po alali ti banditje predsedniku Ob. regonu poročilo, da ao pri vplji 'odložiti orožje, če ao vai pomito-ščeni in če se jim izroči tjft sto tisoč pezov. Vlada je privolila v pomilaščenjs, ni pa dovolila de narja, ker jč teh ^banditov dobra pest in bi stvar izgledala, kot podkupovanje. če bi v)ada (pristala mu denarno zahtevo. General Mendez je prejel povelj«', da od-maršira proti tem banditom. f a
,<Wo pri zaslišanju due 25. jauu arja. Zaslišanja ia, 14. iu 25. fe
reku nobenega opuščanja "komuni stnuih priuajpov." ; Dalje je Kraaiu nke), da um jp #aU da ameriški trgovski tajnik
RUDARJI MA ZAPADU dE
STAVKAJO.
hruarja je povzročilo, da odbor odredil, da imajo zoatopuiki ______________ ___
železniške drv*be in uslužbenci ïgoqvflr nadaljnjo Vnitiruslio stali konferenco, na IščhivAe. NVIhmnov* vlsde. »
• ■ <■■' /TjtjT1
Seattle. Wash. —
^^^^^■okoifdva ti-	J/
soč tri ato rudarje^ je že na stav- *	. ^^^ , ' '
ki v zapadnem Washiiurtonu. ker	J(ï vP«**l sodišče, ie sme
ki v zapadnem Washingtonu, ker ao premogovniški podjetniki znižali mezdo za Štiri in dvajset od siot kov. Polovica toh rudarjev je členjenih in ima prehrani^ ženo in otroke. Dele počiva v vseh komercialnih rudnikih, izjema je le za dve jami: Hoaljcn-Cascade'ln Hellingham. .Lastniki teh rudni ¡kov so niso hoteli pridružiti ostalim podjetnikom pri znižanju*»-zde ih rudarji v teh dveh premo govnikih prejemajo še nadalje pogojeno mezdo po pogodbi.
Podjetniki, ki hočejo «nižati mez^o, so prelomili pogodbo. To je jasno kot beli dan in t<? resnice ne zataje tudi najlepši izgovori podjetnikov.
znižati mezdo in sddnik mu je se veda pritrdil.
.Sodniku je dobro zuauo, da jo v odstavku 0 Newlandovega zakona direktno prepovedano znižanje mezdo v takih-okoliščinah, ako niso bili šeletniftki «služben, ci obveščeni trideset dni pred «nižanjem-mezde. Zdaj ae širi govorica, da sodnik upa,, da bo zadeva črtana na sodntjskem koledarju z, železniškimi advokati vred, kate rim je bil dobro poznan Neslan 4pv zakon, pa niso ničesar pove dali o njem sodniku.
OKOU.UMOO B
JX
•k.
DMA, QP X. J
rnitpftlli. ind, — Na seji
ekaekutive rudarske organizacije so razpravljali o brezposelnosti organiziranih rudarjejr. Poročane je
bilo,, da okoli 100.000 rudarjev ni delalo niti en dan po prvem januarju. Drugi rudarji so pa povprečno delali samo tri dni v tednu. Pri tenr niso -všteti rudarji, ki ^avkrfjo tr Zapsdnt Virginiji
Washingtonu.
■.........
VAŽNA VPRAŠANJA
OD0OVORA
Mayor je bil ab- (Nadaljevanje s 1. strani.)
in glavar ban«-	-
H*. 1 dan za zaslišanje. Obvestil je U-ata prifila lezniako druibo, da ae ne sme da sila ničesar ne znižati gnezda, dokler ni obravna-
bftifditom. 'Pristala va previkio rešena. To se je zgb-
---------'-r
obdržavati skupno kateri naj poizkusijo izravnati sporna vprašanja. Ko ae je Bugg vrnil domov po zaaliaanju dne 25. februarja, ui pozval zaatopuikov uslužbencev na akupno sejo. mni pak se je pogovarjal t Birmiug-ham Truat kompenijo. Dolg je bi lo treba plačati Še le «edtusgp inajrea, ali konkurs je bil naoove-d*u ukoj. Jiugg je reaigniral kot predsednik drtiabe malo tronot-kov preje, p^ednp ae j k lad|| t>o-greznila. Prihodnji dan je p<sital kapitau pogreznjene ladje. Zdaj noee imeti ničesar vei opraviti a železniškim delavaknn od1>orom, ker ni vei železniški podjetnik, ampak je le "eodnijski uradnik."
Ko ao orgauizaeije ^zvedele, da ne bp konferenee, ao železnieai.ii glasovali o stavki. Samo trije u* službene! ao glaaovali proti stav* ki. Dne 5. iuarc« so železniški u-
|Ako ameriška. Aada ostane pri tem, kar je Izjavila," jo d«jal Krasin, "tedaj Im> morala še dolgo čakati ua trjiovino a Husijo. So H^Hska vlada ne stavi nobenih pofcojev dfMe oblike vlade v itdni letjlh drikvah, zato pa pričakuje, iia Amerika prizna Rusiji pravino. ia si sanUifcvdft vlado ttt' gospo darskl sistem, ki jI najbolj uitaja. JKverjen sem, da komunistična dr-Cava prav lahko ekslstirk pdleg buržoazuHi in kapHaliatičnlh dr lav."
H' * * ^.
Pariz, 27. marca. — V franoo-■kih ut;atlnih krofih jo zavladalo veliko veaelje, ko je piHla veat ia Washingtona, da jo llarding zavr. gel ponudbo Remije za trgovsko pogajanje. Praneoska vlaft zdaj upa, ds Hsrdlng ^podpira njeno stališče napram boljševikom.
RAP BI IZVEDKL
za rojaka Louia Železnika, h katerim sva bila skupaj v Primeru. Colo. leta 1915. Naj se mj prijavi na moj naslov: TVank ttoievkr, 602H Bonna Ave., Cloveland, Oblo.
(Adv.)
CBKX IA DENARNE UATVm
RUSIJA NE SVOJSO
SPREMENILA

ne nove metode, ki pa ne pomeni jo, da se vračamo pa desno ali gremo pa le(vo. Naj prihajajo kakršnakoli porolils, jazkem prepričan, da Letain nikdar ne zavrže komunističnih prinejpov. Ker pa
t Ç f	P ' V,; j '
Naredi pogostega menjavanja kurza je nemogoče postaviti stal ntk eon sa denarno pošiijstve Poleg tcm je zaradi oddaljenosti med nami in "Prosveto" nemogoče imeti v listu eene ea isti daiT n n kakor izide list Zato bomo nava jal» eene za dan nazaj.
V Jugoslavijo pošljemo za : 2.00 . . K 204j 5.00 . . ..........K 630

je Lenin praktičen mp& ravpb porini" * do najbo(j p nizmu t aed
rav^b%oslužil takih metod, ki bd-do najbolj praktično služile komu
ih razmerah. M
iatl «o «1hvrtO
spoznali, da j« treba vporablt! Ino-zemaki kapital za vzpostavitev ruskega gospodarstva in nsiti je treba načrt, ki privabi kepiUU v pe-publlko in obenem zavaruje pr« <1 tem kapitalom komunisti^ vlado. - Na drufei atrsni i spoznal potrebo, da ruski krm i lahko pfoda del avojih pridelkov; to je praktična metoda, kl bo po. k razvoju komunistične Jaz ne vidim v A ko
• IV i m
tr
♦ «Ai _ ___
. ......1000,000
4a hoče kdo poslati
jÍÍLIÍPMO
V Italijo pošljemo sa:
I» £.00........... llfrli
10.00 .............. 230 lir
2L00............... • 000 Ur
42.00 .............. 1,000 lir
41«00..............10,000 lir
Denar naj se poilje po poštnih monev-orderih ali po bančnih draftih ali Expresa čekih sil v re-gi^rirsnih pismih na :
SAKftAJiSK & OeAARK
!u ptmtui m* M. AMEWCAN UNION
IN».
; v24 urah I. !
h Now Yorks
70—Ave.
■sir , Mí aus
i •■
... i
use:





■■'■mm

ti^rit - • * A -T"TT

ANTON ZBASNII
■ .jjpeeoaai^ Js^ei aoaav,

**
Vpjnaje kon ¿ana*
t v


f i-

S

t

»Sic*
V domovial j. 4o-

Vai Soasf, IS alg
aja fas bogastva. Kdor nkm wmU* h ¿M sastoaj r
^fatp^tfiM* ^Ui/ iß» *
in
y
n>p«U «o«.
V Ljubljano in
¿ TJ .'. ,Tl'. VI?.
obratno.
i ■! ."f>f "

Jednota
!
i
mi ir m t	f, *	j
bLAVm STAN i 1SS7-SS SO. LAim^K AV*M' C^ÇAOO. iUUNOIS.
htrlwfW sAsrt _	ueaAvwi ooaaa.	3 i V
roaoTNi OPSSg. 4 , ' v,. oae Hf# s«,	nu mm»«, a«s
i» S^ «as avMkv^ eiaafc SMB^S MOO PrM,u
nekimi, ta.
Nadzorni odbor. * ^
M.II FttrivU.	SOT t. tOOÀ S«., C.ihnr^Ä,	MMS
"Oa SI« l*S)lh| Ml— i NÉv
svas a )MHa
j . a I-	..__A
i^m «j --------
jkdruihy««» aies a*. Cawtwt
'ffftsafiimittauu i tet g. ea. su Chmisa _____Skt^^ms
sruaSSi'"
S. N. F. J.
v «vagi a aLaSAJNtima»! rosu <a unas	sm*
. ||
■pjrtl^lNl If* '^T*4"
aa aal aaAUUL ma aasLai S>>aJa*ÍM 11 Ima | aa
*	esRMvi	a. a


km b »

i"' <i
Velika miza krasneg» iadelks sa $25.00; pijano (mahogany) elcoro
nova sa 1186.00 fo drugo pohištvo ■ ' i&
po zmerni eeui. Mora biti prodano, ker ae aelim. Oglaaite ae pri Mn». Kaplan, na 8015 West ldtk Strast, blizo CallfomU sv. Telefon W5 Lawndalg, ¿ V."v
On 'fte-mora
* Juli '
veneti,
m» k i«
oeli AsMrikL kako M pe*
■To, Piši mu in msioM svojo «adevo, m ti bo navas pravilno, os ti as
IST^^oT^B
,11	Ml« II »l.l .1 f I ■■■M	,..,
z*àimb% #aU|öa la aaj»»wiv*«t , II'. inil> ' 'ZT'» i L
u» v' i -,	.i/ i ; .-■« .v
mi
mmt
iatlpp,
Milita m hraanlaáiii oenik
RAMMT IN
UNION
Junta» Mi* po-
•le. Ht
Dobavlja potnike
di-
—. 33- a.
'»m ^
"____t— - . i /1 .4
ÎOOO JUG. KBOn SA VIA*
Dki« »»m tU bankir Zuo la doiU»U* J«> f àomorlo* r ujknjlni «M » || pod pia«BÍB i^o». A^-d^n.dojUvi	» iiMU »Lu mm IM * Mfca to»h M.
■ S^^SuiSuISÎïïSu^DAil VAM wuruumo m TOCHO VU tfUAHUU
umMm gptsv c. ZABO, 39 Ceeper Sqnare, Hew York City,
umummi*
PIOSVETA
AVALOX lesen« Win na tri nadet ropja, stanovanje s štiri so-borni in kopaliv i. Bi izo kare in železnice. Bent prinaša $10.00 na meaec. Proda za nizko cene $5,000. .Jeiikinoon Realty Co., Bellevue, Nebiilc, 48 Pitteburfh, Pa.
frakciji. Marketed
Rain« testi
j* Ii koUJUülliti^W'WA
mn klubu pristopilo le 20 poslln-cev. OsuM 40teri poslan«*, ki ae
izjavljajo za refoemiotišni program. so tudi osnovali ovoj poa^j ben klub v parlamenta, niao pa
iza topili k aocijoUstično stranke, temveč Sodo s centru matt enotno nastopili
publika; S, delavska komuna
volgakih Nemuovifc sazaootojna sovjetska taškhdm republika;
4.	teto raka oovjstoke republika;
5.	samostojna sovjetsko kitspšks r.-publika; 6, čavalka kamuna; 7. kar«»lijaka komuna; 8, votija Ška komima; 9, čeranifta komu na; 10. kalarfška komuna; 11. turkeatanSke aovjetaka tepnbii-ka; 12. azerbeidžaoiAe aovjetaka, republika; 13. republika Koroni i ijsk Hi ve; 11 aovjetaka republika Bdborat 15. aovjetaka republika Dogeotan; 16, aovjetaka republika armenska.
Obrana agodo vinskih krajev v Mehiki. Mehiški koagroa, ki adaj zboruje v izrednem fasad inju, ja sprejel zakon, ki določa, da mora t biti sedem obširnih krajev v Me 1 hiki nedotakljivih kot javna last. Ti kraji ao — iavaamši dveh spe-čih ognjenikov — zgodovinskega pomena in predstavljajo kulturne ostanke davno Izumrlih rodov: Toltekov, Aztekov, Majev, Kvišev itd. Razvaline prodagodovinakih mest MitU v državi Oazaca, Pa lrikjiie v Jukatanu in drugih pra-stsrib bivališč bllzo Ojinage, jeze. rs Pstsenaro In reko Baiaaa bodo odslej vključena v narodno parke, katerih se »ne ama nihče dotakniti • in ki bodo v oskrbi In pod nadzor-stvom vladi odgovornih arheologi čn i h društev in Narodnega muzeja. Reaervirana površina aa javne parka anaša v vsaka« alučaju povprečno 20 do 90 štirijaških milj. Ravno tako bodo savgrovgne gMjkna piramide, podobne egip-čanakim, in jamaka bivališča nekdanjih rodov v Pedregalu.
Sodjalisti*» skupino f HaU-janakom pasfcmseta. Po zadnjem strankinem zboru v Livor-nu In po uvtgnovitvi komunisti* nc stranka v Italiji ja prišlo do rsseeps ttadi v aoeijalUtlčni par-
Volitve v TuH. Kakor pereča
Rosta, je komunistična stranka I izvojevaU veliko zmago pri občin
skih sovjetskih volitvah v Mi dne
7. februarja. Izvoljenih je bil«r»7 komunistov, 181 nadatraakgrjev ia 24 menjševikov. Pri vetttvah v Rostovu je. prisostvovalo 30,000 vojakov, 2000 šen vojakov, 14,000 kmetov in >4,000 dcUveev.^ ■ Jt^n^k Am^ i fl^	I
in Slftieo. Moskovski sovjet jel zgrsdil prvi dom za dolavabeJnva-lide in onemogle ter sUrč delavce, I ki nkeo več sposobni sa delo. Zdrsvafrem svet v Moskvi name-rava odpreti še to pomlad več ta4 kih domov. Ko je bilo dolavorm v tovarnah naznanjeno, da jo.postavljen prvi dom, ja bilo med njimi mnogo takih, ki niao verjeli,! toda po končanem dela ao vsi de-1 Uvei odkorakali v dotični kraj in si ogledali poalopje. V novi dom jel bil sprejet med drugimi tudi neki ieatdesetletni starec, ki je dolgo čaaa joksl. Ko ao ga vprašali, zakaj «joka, je odgovoril: "Nikdar nisem pričakoval in sani sebi ne morem še adaj verjeti, da bo kdo skrbel zame »na ta način v mojih aterih letih." - Dragi st^ri delavec je bil aaie plah in ja dejal, da mu bo toiko ftiveti odslej brez dela- Štirideset let jo «mi in s* ran je mu je tako zašlo v kri in koati, da ne more biti dva dni brez kakšnega dela. PriMttno tisoč! starcev in invalidov obojega gpola je Ia v novem domu, v katerem bodo imsil hrani, stanovanje, postrežbo in agbavo do «niti na državne stroške. '
HUvonia Immigrant Banki, 496 23rd ittreet, ^
Now Yerk CHjr. u.- h* f
Dragi gospodje: —
Nil je podpisani se Vamnajle^ še zahvaljujem aa priznanioo, iz katero vidim, da je Ml denar, ki •cm ga poslal preko VošOfcank* v zelo hitrem času in bres kaJWga odbitka izplačan. * Zato »e Vam najlepše zahvalim in ae bodem v bodoče obračal le ng Vašo l/an-
tL Preohiro javija h Pariza PVaneoska Wade je v avojem
področju imenovala odbor, ki vodi pripravo ao proslave sto letnice Napoleonove smrti.
Wov Kriöftiko) ja pravo raiao Zdravilo, ki bo delalo
Francosko čaoopieje priobčije dolge članke o likvidaciji Vran-glove vojake ter pomtfujo njeno žalostno modo. V OsJipdi je prišlo okoli 70 tUeč Vrangiovih vojakov, od katerih so aaveaniki posUli 7000 v tujsko fogije ,v Algir. 20.000 v Brazilijo, kamor jih je pozvala (amksjšnja vlada, da aekajo gozdove, ostali pa odhajajo v angleške kolonijo, kjer bodo opravljali razne stalbe.
Poljska, ki m Sjpripsevija na novo vojno, hna le vojno na ovojih tleh. Zadnji ao do^cMlhd-ranfi vojaki i$rizorili velike de-monotracijo proti vladi, pri čemer ni ostalo pri sami vodi.'
p/^SJöSM? boSSXuTar
Turčiji 90X100, na Boteartfcem 7000; v Srbiji 92.000, na Romunskem 2000, na Grškem 1800, na Francoskem 154.000, v Nemčiji 300.000, na Angleška« 15,-000, v Avstriji 5000, na Finskem 15,000, Estonskem 10.000, v Ita, Hji 20,000, na ft vedskem 1000, Švicarskem 400, Češkoslovaškem 5000, Poljskem 108,000, litvin-sketn 9080, l^tskem 9000. Vsega skupaj torej okoli 800.000 tukaj nepotrebnih ljudi.
DobsU Radoskv. —Radoslav,
bivši bolgarski skupSftiaki predsednik, je bil pred najvišjem ao-
Ivan 8iniatovich, 5060 Kennedy Ave., E. Chicago, Ind.
priseljevanje vlkmer
4mko vtegne irfi/ ^prepovedano

JI m m le Hlgglna.
alal OTTON SINCLAIR.
~	(Nadaljevanje.)
Slovak bi «MU, da je bil Jimraie ntrujen ;>o tolikem dela in skakanju, anjpak ne on; bil je
i 'dan, ko ss telo ne sme pritožiti. Ko je potoiail sodruge, da jo kandidat v ipeotu in da stopi ob pravem času aa govorniški oder, je bil aopet na «, delu. Pomagal je aodruftfci Mabelovl položiti na vaa atoU v dvorani letak, ki je vaoboval pismo lokalnega kandidata aa kongres, nato jo pa adir-jal na ulfee, da njasne električni vos. Indal je zadnjih pot eontov, da ae odpelje domov in obdrži besedo, katera je dal svoji šeoi. Na noben način se ne U bil JimmJe pozabil nad njo kakor ae je nad sprejemnim odborom.
LizzU jo asodtem tudi dršsla avoj del obllu-be. Otroci go bili oblečeni v čisto obleko is kali* ka selo kričeča barve; ona je skoraj vea čas do poldne praU In likala, Ida ne pojde družina uma-aana na shod. Tudi njena obleka ja bila v rodu, krilo in blttaa pol rdeče In pol zelene liarve, lepo polikana in nalopirjena, da se je bolj podaU nje- i nI krepki postavi Llazie je bdi t precej zrejens ženska ¿1 roki h kolkov In obilnih prsi, velikih, ru-javih oč| in je imela debelo grivo črnih las. Bila je aelo močna Šsnaka in Jtmmis js bil ponosen, da al je Ubral ravno njo. Večkrat al je zatrdil, da td lahka stvar, najti dobro šeno v bordelu. Bilo je pet U starejša od njega in po rodu Če-hlhjs V Ameriko > prišla ša kot otrok in njeno dekliško Imo jo bilo Elizabeta Huaar. Jimnfle Ja dolgo časa mialD, da ml to ima izgovoriNRliaa Botnaar.	x
Jlmmia je v naglici vrgel v nata grižljaj kru-fia In izptt skoklslloo čaja, ki js imel okus po kovini, In potom jo stlačil v voziček vse tri otroke. Do gle<U8čt jo bilo poldrugo miljo hoda in to pot sta premerila on In Llazie s pehanjem vozička pred sabo.
Ko ata bfla aa meeto, je vseU Lizzle največ-jega malenčka, oa pa manjša dva v naročje in aa seboj je vlekel praoen vmrfček po stopnioah v > dvorano. Bil jo vroč večer in lllggimm se j« sde-lo, kakor da dM dvo p«« na rokah. Otroci so * «t»«II. ali bila jo če oe abudo; v tem slučaju morata oče In mati neoti otroke k dvorana in zamuditi del shoda aH pa prenašati pikra poglede soaedov, ki oa bo dajo motiti vsled otroAega joka. V llrualu imajo belgijski oocUlkU v svojem 'Ljud-skem <lomuM oobo a atrašnieami sa otroka, toda , ameriška straaka ša ni odkrila te va*ns inatitu-«ije.
V oš kot polovico dvorane je biU ia polna ' iu ljudje so prihajali trumoma. JI m m le jo posadil. družino aa primerim m««to |n nato aa je osi-tal kmlnkrog a avodavlmi očmi. Vaa je bilo v redu. letaki, U jih je položil na stola, ao ša imeli čitatelje; praporjl, ki jih je tako skrhno pritrdil >m «tone. ao kraaao dičUI proatori na govornikov! ndzi je stala pogeda a vodo. v katere al posohtl d jat I koo leda, ki zravea poaodc ja Ml šopek ovet-lle in kladivo ga predsednika: v ozadju odra so bili prsvliao iaavršč«<]4 atoli u Člane nendMiegs . p^vskspa drrftia in nekateri atoli so MU še aaae-dsni s solidnimi aemtkiml postavami aalitih, rde-
IsdeUne po no vaši meri In - cenejše kof.iagotovljene ' W-' r trgovina^ >
jftffdjM likam ki poprav-ljaA oblake po najniiji ceni. Pridite in M prepričajte Z» obilen oblak ae vam priporoča
FRANK EkZNOZNli^
i. tlfO krojač, ¡fí-
[ *	• ■ • - >< l '-'V *.
La ' Frontenac, Kana. • UitMp«i«|S|Msašissasssssass*
v Jugoslavije, ka-aadaljna pojasnila p krotanju parni-
Farnik S. S. ITALIA
odpluje dno 18 Aprila
DUBROVNIK^in TERST
Cena kabinam je $200
Cea* as tratil raarsdt v
«J tSU ÄTSÄÄ ^St1**
GLENWOOD PHARMACY,
.......i........a............a.....................
_ _ __
NAZNANJAM
vsem rojakom in druitvam v Milwaukee, Wis., in okolici, da sem prevzel "SOUTH SIDE TURN HALL" kot lastnik. Se priporočam za poset v slu- : ; čaju veselic in za seje. Postrežba točna in solidna. ::
FRANK ZAJEC
; 471 National Ave^	Telefon Hanovor 250 ;
Milwaukee, Wis. , » ! tiisiMasos........................................