• SREDNJEROČNI NAČRT IN RAZVOJ INDUSTRUE V OBČINI
Industrijska cona MP-3 se polni
Že po tradiciji so Moste indu-strijski predel Ljubljane, ki si je, kot večina mest, gradila indu-strijo zunaj mestnega središča. Danes sicer lahko ugotavljamo, da se že tudi v Mostah stanovanj-
ske stolpnice in bloki vse bolj približujejo tovarniškjm poslop-jem. Toda tradicija Moste se na-daijuje, saj je v naši občini kar deset lokacij (industrijskih con), namenjenih razvoju  industrije,
servisni dejavnosti in skladišče-nju. M ed njimi je po površini naj-večja MP-3, na območju nekda-njega letališča, ki meri 123,7 hektarov. Na severu meji na vo-dovodno zajetje Hrastje, na vzhodu se dotika soseske Novo Polje, na zahodni strani se zdru-žuje z industrijsko cono IMP-2, nedtem ko se na južni strani raz-prostira do železniške proge Ljubljana—Zalog.
Že z glavnim urbanističnim načrtom mesta Ljubljana iz leta 1966 je bil ta del Most namenjen proizvodni in skladiščni dejavno-sti. Tri leta kasneje je bil za to območje napravljen in potrjen zazidalni načrt. Ker je pretežni del cone v tretjem varstvenem pasu, je tu našla svoje mesto predvsem take vrste industrija, ki ne onesnažuje podtalnice. To je lahka kovinska in tekstilna in-dustrija, pa kontejnerski termi-nal in skladišča. Severni del cone, ki meji neposredno na vodo-vodno zajetje Hrastje, pa je na-menjen predvsem poslovni de-javnosti. Zato je bila potrebna tudi posebna ureditev komunal-nih naprav, zlasti za vodo nepro-pustna kanalizacija.
Zemljišče je bilo za gradnjo dobro pripravljeno že pred pri-hodom   investitorjev.   Naprav-
ljena je bila cesta, urejene so bile komunalne naprave, plinovod, rajonska transformatorska po-staja in parovod, le cevovod za vročo vodo priključujejo vedno šele potetn, ko jim investitor spo-roči, koliko vroče vode bo potre-boval. Za tiste pa, ki nameravajo tu graditi v naslednjem srednje-ročnem obdobju, bo zemljišče pravopasno pripravljeno.
Na tem prostoru — še preden je bilo sklenjeno, da bo tu indu-strijska cona — je prvi stal Julon. Leta 1974 se je začel na gradnjo ob Letališki cesti pripravljati Sa-turnus. Takrat se je tudi začela akcija za ureditev zemljišča. V naslednjih letih so se jima pri-družili še Intertrade, Veletekstil, Radenska, Plutal, Pletenina, Rog in Geološki zavod.
Medtem ko bodo v Julonu v začetku prihodnjega leta že pri-čeli s poskusno proizvodnjo v novem poslopju, so v Geološkem zavodu Ljubljana, tozdu Strojna oprema in vzdrževanje, privili ploščo na temeljni kamen nove stavbe junija letos. V naslednjem letu namerava pričeti z zidavo
proizvodnih hal za izdelavo gradbene opreme in strojev tudi GIP Gradis, tozd Kovinski obra-ti. Predračunska vrednost na-ložbe znaša 594 milijonov dinar-jev. Pričetek gradnje načrtuje tudi Papirografika, z Vojkove ceste pa se bo v MP-3 preselil tozd Klimat (delovna organiza-cija Klima, sozd IMP). Ta bo tu postavil tovarno klimatskih in prezračevalnih naprav, kar jih bo predvidoma stalo 270 milijonov dinarjev. Tudi Kartonažna to-varna načrtuje razširitev svojih proizvodnih zmogljivosti. V in-dustrijski coni bo gradila pro-store za izdelovanje embalaže za tekoče živilske izdelke. Razširila pa se bo tudi Pletenina, saj na-meravajo postaviti plemenitil-nico in skladišče v predračunski vrednosti 260 milijonov dinar-jev. Plutal, bližnji sosed Pleteni-ne, zaradi pomanjkanja denarja ne bo nadaljeval začete naložbe, tako da bo po vsej verjetnosti že zgrajeno poslopje in prostor od-kupila Pletenina. Leta 1983 pa bo, vsaj glede na sedanje načrte, tudi Saturnusov tozd Tovarna avto opreme posodobil in razširil proizvodnjo avto opreme na se-danjem prostoru. Z drugo fazo zidave pa bo pričel še Intertrade, medtem  ko se  bo Železniško
gradbeno podjetje skupaj z BTC lotilo gradnje kontejnerskega terminala. Javna skladišča bodo namreč svojo dejavnost razširila tudi v cono MP-3. Tako sovse površine, ki so v tem trenutku vi-deti še prazne, že oddane investi-torjem.
V naslednjem srednjeročnem obdobju je torej pričakovati, da bo v celoti zgrajena industrijska cona MP-3. Zato bodo predvi-doma že letos pričeli delati nov odsek Servisne ceste od Julona mimo Javnih skladišč, Žita, In-tertrada in Veletekstila do že ob-stoječega dela Servisne ceste, tako da bo vse pripravljeno za priključitev na severno obvozni-co. Tako bo industrijska cona prek prenovljene Šmartinske ceste in severne obvoznice pove-zana z Vičem. Taka povezava pa bi bila, glede na zidavo novih in razširitev sedanjih tovarn in skladišč, potrebna kar kmalu. Prenovljena in opremljena s se-maforji pa bo prav kmalu tudi Letaliika cesta od Julona do Ka-juhove ceste.
Besedilo in slika: DARJA JUVAN