V Ljubljani, dne 1. julija 1934 Cena posamezni številki Din 3"— Leto. XVI. »NAŠ GLAS" izide vaakega prvega, in petnajstega v mesecu. Naročnina za celo leto Din 40‘—, za pol leta Din 20*—, za četrt leta Din 10'—. — Za inozemstvo je dodati poštnino, ■m Oglasi po ceniku. = NAŠ GLAS Uredništvo i Ljubljana, Frančiškanska ulica 6/1. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. — Upravništvo: Ljubljana, Frančiškanska ulica št. 6. Račun poštne hranilnice v Ljubljani štev. 11.467. List za državne nameščence in upokojence. Zadrugarjem! i. XIII. redna letna skupščina Zveze nabavljalnih zadrug drž. uslužbencev, ki se je vršila o Binkoštih v Sarajevu, je na podlagi referata o delu kongresa Zveze trgovcev, ki se je vršil 12. in 13. maja 1.1. v Skoplju, sprejela soglasno to resolucijo: 1. Predstavniki 107.000 organiziranih zadrugarjev — državnih nameščencev konstatiraj o in poudarjajo splošno znana dejstva, da je pojav zadružnega gibanja zrastel iz pogrešnega in sebičnega delovanja individualističnega gospodarstva, ki je rešen vseh socialnih obzirov, teži za čim večjim dobičkom, ne ozirajoč se na dejstvo, da s tem ustvarja anarhijo na socialnem in ekonomskem polju. In samo tisti mali in gmotno slabo podprti ljudje, katerih dohodki ne morejo izdržati dobičkarskih zahtev individualističnega gospodarstva in posrednišva, so prisiljeni, da iščejo nov sistem za proizvodnjo in izmenjavo dobrin, da iščejo social-nejši, pravičnejši in moralno boljši sistem, ki se bo oziral na interese širokih narodnih slojev in skupnosti. Na tem polju se pojavljajo razni socialni pokreti, med katerimi je najrealnejši in najbolj upravičen pokret za zadružno organizacijo potrošačev. Ta pokret gre za tem, da mirnim evolucijskim Potom in v popolni soglasnosti z živ-denskimi interesi širokih narodnih Oias omogoči čim pravilnejšo racijo-Palizacijo proizvodnje in zamenjavo dobrin; da idealizira človeka kot poedin-ca, in ga podučuje, da samo v zaščiti splošnih interesov gleda tudi zaščito svojih osebnih interesov, da na ta način ustvari čim večje število zadovoljnih, zavarovanih in mirnih članov ljudske skupnosti, da hi se na ta način izognili vsem nasprotstvom razredne. Verske, politične in druge narave in na ta način zagotovili miren razvoj družbi in mir med stanovi, narodi in državami. _ 2. a) Zadrugarstvo državnih uslužbencev, ki služi navedenim ciljem, a dela na čistih zadružnih načelih, je Prisiljeno, da najodločneje zavrne vse °čitke kongresa Zveze trgovcev, ki se Nanašajo vobče na delo nabavljalnih 2adrug, a zlasti na delo nabavljalnih 2adrug državnih uslužbencev. Kongres trgovcev je bil soglasnega mišljenja, da zadruge drž. uslužbencev uživajo ogromne privilegije in da so neupravičeno favorizirane v škodo privatne trgovine. Posebno se je Podčrtavalo, da uživajo naše zadruge ^Sodnost oprostitve plačevanja davka, avčnih doklad in taks in da plačujejo Polovično ceno za prevoz blaga po državnih železnicah. Vsi ti očitki in pritožbe trgovcev !? brez stvarne podlage. Sprememba lena 76 zakona o neposrednih davkih, ^ katerim se oproščajo zadruge plačemo j a davka, je vezana na take pogoje, a jih zadruge ne morejo izpolniti. Za-se mora smatrati kot gotovo dej-V>, da bo večina zadrug državnih ožbencev morala plačati davek. — ^j8°dnost polovične cene za prevoz J?a na drž. železnicah je zavarovana žal'111 zadrugani v členu 79 zakona o l0v^uSah drž. uslužbencev, toda ta do-On a z.ak°na še do danes ni izvedena. še r°stitev plačevanja poštnine so na-tjlaZadruge izgubile pred dvema leto- okj.S’d vsega tega je torej ostala ne- Jena samo ena ugodnost in to je oprostitev plačevanja taks na prošnje in vloge na državna oblastva. Finančni efekt te ugodnosti pa je tako minimalen, da sploh ne pride v obzir. Ta dejanski stan je dobro znan trgovcem, a posebno njihovim združenjem in zvezam, vendar se le poslužujejo takih nerciničnih argumentov za hoj proti zadrugarstvu. h) Zadrugar ji — državni nameščenci najodločneje zavračajo od sebe in svojih zadrug trditev, poudarjeno na kongresu trgovcev, da se po zadrugah vnaša v našo državo tuj kapital. Zadrugarstvu drž. uslužbencev do danes nikdar ni bil potreben tuj kapital. Razen tega je znano dejstvo, da je zadružni kapital najbolj siguren v narodnem pogledu in da niti v najtežjih razmerah ne beži iz svoje domovine, medtem ko pri drugih kapitalih tega ni opaziti. c) Zadrugarji — državni uslužbenci najenergičneje zavračajo trditev, ki se je čula na kongresu trgovcev, »da je upravičen strah, da se zadrugarstvo prelevi v antirežimski instrument, s katerim bodo neprijatelji današnjega obstoječega reda finančno stalno škodovali državi.« č) Državni uslužbenci - zadrugarji obžalujejo, da je kongres trgovcev v Skoplju oprl celokupno svojo kritiko zadružnega sistema in zadružnega dela na vobče neresnične in neosnovane trditve. 3. Na podlagi povedanega skupščina Zveze nabavljalnih zadrug drž. uslužbencev: a) apelira na vse merodajne faktorje in na javnost, da se taki neosnovani in zlonamerni napadi na zadružni pokret preprečijo v interesu našega naroda in države; h) dalje apelira na vse zadrugarje, zadruge in zadružne zveze kraljevine Jugoslavije, da se čim tesneje strnejo v obrambi zadružnih idealov in napredka svojih zadrug in to vse v korist malih ljudi, tistih, na katere vedno apelirajo, kadar je treba doprinesti žrtve za obrambo naših narodnih idealov, in kateri so zmerom pripravljeni, da te žrtve tudi doprinesejo, kadar to od njih zahtevata kralj in domovina. II. Predstavniki 107.000 zadrugarjev -državnih uslužbencev, zbrani na redni letni skupščini svoje matice — Zveze nabavljalnih zadrug drž. uslužbencev v Sarajevu, po izčrpni in vsestranski razpravi o gmotnem položaju držav, uslužbencev in o značaju in važnosti njihovih zadrug kot gospodarskih ustanov, ki znatno olajšujejo njihovo slabo gmotno stanje, ugotavljajo: 1. Da je zakonodajalec, ustvarjajoč pravno in gmotno podlago za ustanavljanje zadrug drž. uslužbencev, imel jasno željo, da stvori iz zadrug državnih uslužbencev posebni zadružni organizem — zvezo, ki naj s pomočjo države prevzame nase ogromno nalogo, da državnim uslužbencem nadoknadi z zadružno samopomočjo tisti primanjkljaj v njihovih dohodkih, ki ga jim država kot poslodajalka ne more dati iz svojih rednih dohodkov. Zadružno gibanje drž. uslužbencev po zamisli zakonodavca samega ni imelo za cilj zaščititi samo zasebne koristi zadrugarjev, temveč je imelo za cilj, da na svoja ramena vzame tudi del jav-nega bremena, katerega bi sicer morala nositi država; 2. da je država kot kompenzacijo za te usluge, katere ji izkazujejo za- druge drž. uslužbencev, prevzela nase moralno obvezo, da podpira zadrugarstvo in mu pomaga do napredka. V to svrho predvidevazakon o zadrugah drž. uslužbencev neke olajšave, utemeljene v tem zakonu. 3. da je zadrugarstvo državnim uslužbencem neobhodno potrebno in da je v interesu države same in pravilnega poslovanja njene uprave, da se olajšave, določene v zakonu o zadrugah drž. uslužbencev, oživotvorijo. Na podlagi navedenih ugotovitev je skupščina soglasno sklenila, da prosi kraljevsko vlado: 1. da se ukine § 11 zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o neposrednih davkih; 2. da se nujno izda tolmačenje, da se tarifna postavka 34 taksne tarife ne nanaša na zadruge drž. uslužbencev pri njihovem poslovanju z zadrugarji, 3. da se na zadruge drž. uslužbencev, njihovo Zvezo in njihove ustanove ne nanaša obrtni zakon; 4. da se člen 79 zakona o zadrugah drž. uslužbencev oživotvori; 5. da se spremeni § 264 zakona o uradnikih in § 253 zakona o državnem prometnem osebju tako, da se za terjatve zadrug državnih uslužbencev more državnim uslužbencem — zadrugarjem staviti prepoved do 50% njihovih dohodkov ( razen družinskih drag. doklad) in to ali po sodni poti ali po njihovem prostovoljnem pristanku ali po predpisih člena 56, točka 6 in 7 zakona o zadrugah drž. uslužbencev; 6. da se zadrugam drž. uslužbencev povrne pravo na brezplačno poštnino v medsebojnem prometu med zadrugami in njihovo Zvezo; 7) da se stavijo Zvezi na razpolago sredstva iz njegovega depozita. Skupščina pričakuje, da bodo njene, po zakonu osnovane želje in zahteve naletele na pravo razumevanje in povoljno rešitev in da ho kr. vlada dokazala, da razume, da ceni in hoče nagraditi požrtvovalno delo svojih najsposobnejših in najvernejših sodelavcev na polju narodne in gospodarske konsolidacije naše domovine. Sarajevski »Glasnik penzionera« jc objavil sledeči člančič: »Skoro vsak dan beremo v raznih listih želje poklicanih in nepoklicanih, naj se upokojenci izženo iz služb — in to ne samo iz državnih in samoupravnih uradov, temveč naj se popolnoma kot stara ropotija brez vrednosti postavijo v ropotarnico. Pri teh predlogih se prav nič ne ozirajo na položaj posameznih upokojencev, v katerega so zašli zaradi našega povojnega razdivjanega političnega stanja, kakršno so politično - strankarske strasti vzdrževale prav do 6. januarja 1929. Tedaj je le malokdo mislil na državni proračun, na sposobnost in mladost državnih uslužbencev, potrebe posameznega urada v pogledu dela in produktivnosti, ker so tedaj zasedali strankarski odbori in stavljali predloge glede oseb, ki jim niso prijale. Take nesrečneže so navzlic vsem njihovim vrlinam pometali na ulico — nekatere brez vsega, druge pa, ki so imeli nad 10 let službe, z malenkostno pokojnino. Strankarski priganjači so imeli najmočnejši vpliv v dobi poguhonosnih političnih strasti, izhajali so pa po veliki večini iz vrst najnevarnejših elementov. Da je ta trditev kruto resna, vidimo danes, ko mnogi od teh ljudi sede III. Skupščina Zveze v svesti si težke situacije, v katero je dovedeno zadrugarstvo državnih uslužbencev s tem, da je izgubilo vse olajšave, na katere ima pravico po pozitivnih zakonih, a upoštevajoč tudi borbo, v katero jo silijo trgovci po svojih združenjih, zvezi in zbornicah, in vodena po čistih zadružnih načelih, je soglasno sklenila, da se pozovejo vse zadruge: 1. da tudi v bodočnosti — kakor do sedaj — omeje svoje poslovanje samo na svoje člane, ker odstop od tega osnovnega zadružnega načela zadrug pomeni navadno trgovsko poslovanje in izgubi vsako idejno zvezo z zadružnim gibanjem in zadružnimi načeli; 2. da polagajo največjo pažnjo na zbiranje lastnih sredstev vseh oblik (deleži, fondi; stalna, navadna in de-čja štednja; garantne vloge itd.), ker je to najboljša pot za ustvarjanje zdravih, samostojnih in za življenje sposobnih zadrug; 3. da svoje poslovanje usmerijo v vseh podrobnostih po načelu modeme racijonalizacije, ker je to edina pot, da uspešno kljubujejo konkurenci zasebne trgovine in da se zavaruje napredek zadrugarstva državnih uslužbencev; 4. da nabavljalne zadruge brez pomišljanja in oklevanja s polnim zaupanjem v dober uspeh pristopijo k skupnim nabavkam blaga preko Zveze in zlasti, da nabavljajo moko iz zadružnih mlinov; 5. da se male nabavljalne zadruge pretvorijo v prodajalne velikih nabavljalnih zadrug, ker je praksa po vsem svetu pokazala, da je ta sistem organizacije nabavljalnih zadrug mnogo raci-jonalnejši in sposobnejši za dosego postavljenega cilja; 6. da izvedejo čim popolnejše sodelovanje med kreditnimi in nabav-Ijalnimi zadrugami tako, da se čimprej potom kreditnih zadrug omogoči na-bavljalnim zadrugam, da poslujejo po načelih poštenih rochdalskih pionirjev, kreditiranje zadrugarjem naj se pa prepusti v vseh primerih kreditnim zadrugam, po sodnih zaporih, obremenjeni z najtežjimi zločini, medtem ko so svojčas imeli moč, da so najodločnejšega akademsko izobraženega uradnika z 20. leti in več dostojnega življenja in službovanja mogli spoditi iz službe, brez preiskave in dokaza krivde. Naša javna služba še danes pogo-stoma pogreša praktične in ekspeditivne uradnike, ker so znane politične strasti pred 6. januarjem 1929 privedle v državno službo mnogo oseb, ki se v mladih letih niso pripravile niti v šolah, niti v praksi za javno službovanje. Če vse to vemo, nas preseneča splošna zahteva, naj se sposobni in ne-omadeževani ljudje, katerim je bila storjena velika krivica, s tem, da so bili pred odsluženjem predpisanih let proti svoji volji in brez krivde poslani v pokoj, sedaj še izključijo od možnosti pogodbene zaposlitve v državnih in samoupravnih uradih. Pri zaposlitvi upokojencev bi se bilo treba ozirati na to, da se izključijo samo tisti, ki so bili upokojeni s polnimi službenimi leti, dalje tudi tisti, ki so bili kazensko upokojeni in končno vsi, ki imajo nad 2500 Din pokojnine na mesec, pa nimajo otrok ali staršev, za katere bi morali skrbeti.« Upokojenci in pogodbene službe Učiteljske zadeve Učiteljstvo sreskih društev Jugoslovanskega učiteljskega združenja za srez Ljubljana-mesto, Ljubljana-vzhod-ni del, Ljubljana-zahodni del, Litija in Kamnik, je zborovalo dne 19. maja 1934 v Ljubljani, in je k najaktualnejšim vprašanjem, ki zadevajo učiteljski stan zavzelo stališče, izraženo v posebni resoluciji, iz katere povzemamo nekatere najvažnejše točke. Učiteljstvo pozdravlja akcijo vlade za namestitev nezaposlenih učiteljskih abiturijentov s čimer so se' deloma izpopolnila številna izpraznjena učiteljska mesta. Želi pa, da se ta akcija nadaljuje, dokler ne bodo vsa prazna učiteljska mesta zasedena, pri čemer naj se po socialnih in učnih vidikih vpošteva tudi ženski naraščaj. Glede nujno potrebne takojšnje spremembe oziroma ukinitve uredb o znižanju prejemkov odobravajo zborovalci stališče odbora ljubljanske sekcije JUU in ga pozivajo naj zastavi vse sile, da se uredbe nemudoma iz-premene na socialno pravičnejši podlagi. Ob priliki sistemizacije učiteljskih mest naj se doseže, da se bo sistemizacija izvedla po banovinah za vsako zvanje posebe in naj se število sistemiziranih mest v posameznih skupinah točno z odstotkom določi. Le na ta način bo omogočen neoviran razvoj šolstva. Vsakemu učitelju naj se po dovršenih 28. službenih letih omogoči napredovanje v V. položajno skupino brez vsakih drugih pogojev. Učiteljicam ženskih ročnih del naj se določi zvanje, šolskim upraviteljem pa prizna poseben položaj neposrednih starešin. Hkrati naj se izvede tudi sistemizacija službenih mest po šolah, oziraje se na razrede, na upraviteljska mesta, na mesta učiteljev in učiteljic, veroučiteljev in pripravnikov. Ko bo sistemizacija izvršena, naj se spet prizna učiteljstvu stalnost na službenem mestu, kar je v interesu prosvete, šole in učiteljskega stanu neob-hodno potrebno. Uveljavi naj se načrt JUU o nameščanju in premeščanju učiteljstva, ker je sedanje stanje v tem pogledu za učiteljstvo nevzdržno in so učitelji izpostavljeni najrazličnejšim vplivom od raznih-strani. Prav tako nujna je tudi ureditev disciplinskega postopka za učiteljstvo, ki je doslej zapostavljeno za ostalim drž. uslužbenstvom, za katero je v uradniškem zakonu določen popolnoma sodoben in pravniško izdelan disciplinski postopek. Zato- je treba načela disciplinskih predpisov iz uradniškega zakona raztegniti tudi na učiteljstvo in uvesti zanje posebna banovinska in osrednja učiteljska disciplinska sodišča. Tako bo odpravljeno nemogoče stanje, v katerem se učiteljstvo osnovnih šol danes nahaja, ker niti ne ve, kdo in kdaj ga toži in ker nima pravice do vpogleda v obtožbo, niti nima pravice do branitelja in ne do razprave, niti do priziva. Zato se v tem pogledu čuti učiteljstvo prikrajšano in napram drugim panogam državnih nameščencev nezavarovano. Glavni odbor JUU naj se takoj skliče na sejo. ki naj razpravlja o navedenih važnih zadevah, pri čemer naj se razčisti položaj v organizaciji, da se doseže popolen sporazum, ki je potreben za pravilno in nemoteno delovanje organizacije in za napredek in razvoj učiteljskega stanu. 30.000 Din. — Organizacija je iskala stike in možnosti za vzajemno sodelovanje z drugimi železničarskimi društvi z namenom, da bi se ustanovila zveza strokovnih in železničarskih organizacij. Ta akcija še ni zaključena, ker se niso vse organizacije odzvale pozivu. Pri volitvah so bili izvoljeni z vzklikom odborniki s predsednikom g. W. Haszlazkiewiczem na čelu. Nato so zborovalci sprejeli več predlogov, ki se pošljejo osrednjemu odboru, da jih predloži na pristojna mesta kot težnje celokupne organizacije. Med temi predlogi so nekateri, ki bodo zanimali tudi naše bralce drugih strok: Značaj eksekutivnega osebja naj se prizna tudi prometnim uradnikom, načelnikom postaj in njihovim pomočnikom ter predstojnikom prometne službe, oddelkov in kurilnic. Napredovanje po položajnih skupinah naj bo avtomatsko po doseženih naj nižjih rokih, kakor je to dejansko običaj že pri mnogih drugih resortih. Za nabavo uniform naj dobe vsi uslužbenci, ki morajo uniforme nositi, zadostno podporo, neglede na njihov čin. Kroj naj bo sličen kroju službene obleke političnih uradnikov, ker je bolj higijenski in bolj praktičen, kot kroj dosedanjih uniform. Vsem predstojnikom službenih edinic naj se nakazuje prosto službeno naturalno stanovanje, ker so primorani po službenih predpisih stanovati na kraju službovanja. Najemnine v mariborskih hišah sklada za zidanje stanovanjskih poslopij naj se znižajo, upoštevaje okol- Zborovanje železniških uradnikov V drugi polovici marca se je vršil v Ljubljani redni občni zbor ljubljanske oblastne uprave Združenja železniških uradnikov. Občni zbor je bil prav lepo obiskan. Vršil se je v znamenju 25 letnice organizacije. L. 1908. so nekateri zavedni slovenski uradniki v Trstu ustanovili »Društvo jugoslovanskih železniških uradnikov«, kateremu je bil prvi predsednik gosp. Ivan Zorec. To društvo je tiidi kmalu po ustanovitvi pričelo izdajati svoje glasilo, ki se je imenovalo »Časopis jugoslovanskih železniških uradnikov«. Današnji »Glasnik železn. činovnika« je njegov naslednik. Iz tajniškega poročila je razvidno, da v minilem poslovnem letu društveno delovanje sicer ni doseglo uspehov, kar spričo razmer in gospodarske krize ni čudno. Pač pa je organizacija v mnogih manjših zadevah z uspehom posredovala pri odločujočih činiteljih. Odbor si je izvolil tri referente in sicer za gospodarske, strokovne in človekoljubne zadeve, ki so na odborovih sejah poročali o svojem delovanju: Združenje je priredilo uspel izlet v Južno Srbijo, ustanovilo krajevno društveno upra-vo v Mariboru, in priredilo več poučnih predavanj za člane. Z osrednjim odborom organizacije je ljubljanski odbor bil v tesnih stikih in se udeležil tudi deputacije pri prosvetnem ministru. Med letom je pristopilo 24 članov, odstopilo jih je pa pet, tako da šteje danes ljubljanski oblastni odbor 354 članov. Odbor je imel 18 sej, rešil 430 dopisov in priredil dva družabna večera. Iz blagajniškega poročila je razvidno, da vplačevanje članarine kaže prav lepo sliko. Podporni sklad, ki je bil lani ustanovljen, je dosegel že lepe uspehe. Isto velja tudi za pogrebni sklad. Izdatkov je imelo društvo nad nost, da je Maribor v II. drag. razredu. Če bi se v bodoče znižali prejemki, naj se za isti odstotek znižajo tudi najemnine v državnih poslopjih in v hišah, zidanih iz sredstev navedenega sklada. Železniškim uslužbencem, ki morajo stanovati na postajah, naj se prizna pravica do brezplačnega stanovanja, kakor je n. pr. to priznano učiteljem osnovnih šol in uslužbencem kazenskih zavodov. Dovoljenja za potovanja v inozemstvo naj se izdajajo z enako širo-kogrudnostjo, kot v drugih resortih. Izpiti za napredovanje v glavne položajne skupine, naj se odpravijo, ker se ,s tem možnost napredovanja uradnikom otežuje. Glede reprocitete voznih ugodnosti z »Jadransko plovidbo« naj se izposlujejo železniškemu osebju vsaj tiste ugodnosti, katere imajo ostali drž. uslužbenci, če se že prvotne ugodnosti ne morejo spet pridobiti. Železniškemu uradništvu naj se omogoči napredovanje v V. položajno skupino, ker se sicer upravičeno mora čutiti zapostavljeno napram uradništvu ostalih strok. Formalnosti ob upokojitvah so zmerom večje in se nakazilo in izplačilo pokojnine redoma zelo zavlačuje, tiako da upokojenci trpe težko škodo. Te nezdrave razmere naj se čimprej odpravijo. Končno naj osrednji odbor spremeni društvena pravila 'tako, da bodo mogli pristopiti k organizaciji tudi poštni uradniki. Sistem kaznovanja naj se omili, ker danes tudi najmanjša kazen posameznika močno zadene. Osebna doklada orožnikov, upokojenih po 1.111. 1932. Po določilu § 127. u. z. in po določilu § 113. zakona o orožnikih se mora v splošnem vsem osebnim upokojencem vzeti za oSnovo osebna drag. doklada, ki jim je pripadala kot aktivnim uslužbencem ob upokojitvi. Od tega splošnega zakonitega določila pa so po členu 8. odst. 2. uredbe o drag. dokladah drž. upokojencev z dne 14. marca 1932. (»Službeni list«, kos št. 24) izvzeti med drugim tudi orožniški naredniki-vodniki L, II. in III. razreda, naredniki in podnaredniki ter kaplari in stalni orožniki. Za te orožniške upokojence predvideva cit. člen 8 nižje osebne doklade od onih, ki so jih prejemali med aktivnim službovanjem in katere bi se morale vzeti za osnovo za odmero osebne doklade poleg pokojnine. Določilo člena 8. odst. 2. cit. uredbe je torej popolnoma protivno zakonskemu določilu ter so s tem oškodovani omenjeni orožniki upokojenci na osebnih drag. dokladah. V ti zadevi je ljubljansko društva žandarmerijskih upokojencev nedavno podvzela korake z vlogo, katero je finančna direkcija v Ljubljani predložila fin. ministrstvu s sledečim pojasnilom: »»Novelirani člen 113. zakona o orožnikih se glasi: »Upokojeni orožniški podčastnik, kaplar in stalni orožnik ima poleg pokojnine pravico do osebne drag. doklade, ki se odreja po istem odstotku, po katerem se odreja pokojnina od plače kot pokoj, osnove, pri čemer je jemati za osnovo osebno drag. doklado, ki je pripadala podčastniku, kaplarju in stalnemu orožniku ob upokojitvi.« Enako določilo ima v splošnem tudi člen 8., odst. 1. uredbe od 14. marca 1932. Toda drugi odstavek čl. 8-normira izjemo glede podčastnikov in orožnikov, za katere določa kot osnovo nižjo doklado, kakor so jo imeli ob upokojitvi. R. A. EDON: V tretje gre rado Bilo je nekega ponedeljka, tako nekako ob desetih dopoldne. Sonce je obsipalo z žarečimi žarki mesto St. Louis in široki, leni Mississippi. V modni veletrgovini Kingbay na Oliver-Street 329 se je dogodilo nekaj čudnega. Pred marmornimi vrati cvetoče vele-prodajalne je obstal mal luksuzni avto. Šofer je pomagal iz vozila majhnemu debelemu gentlemanu. Pihaje in vzdihovaje — zakaj vročina je bila res huda — je Mr. Levefson stopil v pisarno, ki je bila v tretjem nadstropju. Predstavil se je lastniku modne veletrgovine, ki ga je zelo prijazno sprejel, z^kaj prišlec je doslej vselej kupoval na debelo in plačeval sproti — z dobrimi čeki. »Prav, Mr. Leverson«, je povprašal sivolasi širokppleči Mr. Kingbay,« pariški modeli vas ne bi zanimali? Dam vam jih po posebno nizki ceni. Vaša korist bo, če takoj udarite.« Debeli se je rahlo nasmehnil: »No, pa udarim.« Slišalo se je skoro kot vzdih iz zadrege. »Moji podeželski odjemalci so prav številni, toda to pot mi pa res morate postaviti najnižjo ceno. Moji čeki so zmerom kriti.« Z desnico je malomarno pokazal skozi visoko okno na banko, ki je stala onstran ceste. ( Gospodar je v znak pritrdila naglo prikimal in si prižgal smotko, ponudil gostu cigarete v srebrni skrinjici in mu postregel z ognjem. Nekaj časa sta oba ka- dila in molčala. To je bil njun običaj, preden sta pričela poslovno dirko. »Ste si že ogledali nove modele. Mr. Leverson?« je domačin živčno prekinil molk. Prestrašeno je pogledal odjemalca. »Halo! Kaj pa vam je?« je vprašal in potrepljal spečega moža po tolstem ramenu. »Vročina je res huda, Mr. Leverson, zelo huda«, je smeje se ponovil, ko se mu je končno le posrečilo, da ga je predramil. »Človek bi najrajši kar zaspal...« »Saj ne spim, le premišljujem«, je zamomljal Mr. Leverson in zagnal ugaslo cigareto v pepelnik. »Zavidam vaš za vaše podjetje. Kakor sem se že imel v zadnjem letu priliko prepričati, gre prav dobro.« — Zvito mu je pomežiknil: »Koliko pa hočete zanj?« Mr. Kingbayu se je zdelo, da ni prav slišal. »Naši modeli so zelo poceni.« »Ni rtii za modele«, je zastokal debeluh ih si popravil zlato obrobljene naočnike, ki so mu že skoro zlezli z ribsa. »Obogateli ste s tem podjetjem. Čas bi bil, da pričnete to bogastvo lepo v miru uživati.« Mr. Kingbay .je posluhnil. Na njegovem, širokem, koščenem obrazu se mu je zrcalila osuplost. »Ugenili ste moje bolečine. Najrajši bi izpregel in ostal ves dan pri ženi. Saj veste, imam majhno pose-stvece v bližini St. Louisa, toda« — očitno se je obotavljal — »človek bi rad š'e naprej služil denar, ga ne bi hotel izpustiti iz rok in tako čepi ves dan v pisarni in si kopiči zaslužek na zaslužek.« »Prav lepo, mlado ženo imate. Well, svoje žene človek ne bi smel prepuščati dolgočasju, ljubi Kingbay. Saj vam ni tre- ba, da bi bili še bogatejši, kot ste že. Jaz bi namesto vas odjadral z ženo v Evropo, ji razkazal Pariz, si poiskal prvovrstno morsko kopališče in ne bi več mislil na kupčijo.« »Saj bi«, — je Mr. Kingbay razdraženo ponavljal — »saj bi se že ravnal po vašem nasvetu, če bi bilo to le mogoče.« »Moj nasvet je prav preprost«, je zastokal debeluh in si z rumeno svileno rutico obrisal pot s poševnega čela in koj nato s pleše, ki se mu je rdeče svetila. Vodeno sinje, majhne oči so se mu dobrodušno smehljale iz tolstega, kakor mesec okroglega obraza. »Moj nasvet je preprost«, je ponovil in preudarno prikimal. »Poznam ljudi, ki se zanimajo za nakup vašega podjetja.« »Ne prodam ga.« Debeluh je z mesnato levico bobnal po mizi, kakor da mu je to čisto vseeno. »Imate prav, če ste ves dan v mestu in se šele zvečer peljete k ženi na deželo.« »Kaj vendar govorite neprestano o moji ženi?« ga je Mr. Kingbay vidno vznemirjen vprašal, prijel telefonsko slušalko in se dal zvezati s svojim posestvom na deželi. »Halo Mary, jaz sem. Danes se vrnem že ob treh.« Iz obraza mu je bilo brati iskreno veselost, ki se je pa takoj nato umaknila grenkobnemu smehljaju. »Halo! Ti si ob treh zmenjena — z neko prijateljico? Dobro, je vzdihnil, »potem pa pridem torej kot po navadi, šele ob osmih k večerji.« Odložil je slušalko in v zadregi žvečil svoj gumi. Kakor da bi govoril sam s seboj, m1, je ušlo: »Z neko prijateljico...? Imen*1 pa ni mogla povedati?« »Mr. Kingbay, prodajte podjetje in se končno za stalno umaknite v zakonski V>F*ancoz? Kdo neki bi bil to’ Mlad ancoz, Pa pilot? Prokleto!« zad j sh »o se mu zmedle. Skoro bi se bil e 2 vozilom, ki je prihajalo nasproti. II. Kreditne zadruge. Kreditnih zadrug so imele banovine: 1. dravska: 9; 2. savska: 10; 3. vrbaska: 7; 4. primorska: 5; 5. drinska: 9; 6. zetska: 12; 7. dunavska: 6; 8. moravska: 10; 9. vardarska: 13; uprava mesta Beograda: 3. V tabeli je navedeno pod A-številka banovine, pod B-število članstva, celokupno in v %, pod C-povpreični znesek posojil na člana, pod Č-povprečni znesek lastnih sredstev zadrug, ki odpade na enega člana. Med lastna sredstva smo šteli vplačane deleže, vloge, vloge stalne štednje in izkazane fonde. A. B. C. Č. 1. 5.166 = 14,1 1940 1540 2. 4.225 = 11,5 1100 650 3. 1.151 = 3,1 1060 260 4. 1.713 = 4,7 1900 690 5. 15.035 = 41 2000 1350 6. 2.688 — 7,4 1470 360 7. 1.373 = 3,8 1400 440 8. 1.360 = 3,7 1420 500 9. 2.038 = 5,6 1470 390 10. 1.882 = 5,1 1390 550 sk. 36.631 = 100% 1710 1000 Število članstva in višina povprečnega zneska prodanega blaga nam kaže, da je konzumno zadrugarstvo najbolj ukoreninjeno v prečanskih krajih. Tudi ekonomske razmere posameznih banovin pridejo tu do izraza. V večini tako zvanih pasivnih krajev je povprečni znesek prodanega blaga izdatno višji kakor drugod. V nekaterih krajih smo navezani državni uslužbenci pri nabavi življenjskih potrebščin skoraj izključno na prodajalne. V drugih krajih pa dobi prebivalstvo te predmete po nižjih cenah na živilskem trgu, kamor jih prineso okoličani. V oči pade tudi dejstvo, da so lastna sredstva zadrug večja v banovinah, kjer imajo zadruge večji promet. To je popolnoma naraven pojav. Pri večjem prometu je režija manjša, na razpolago ostanejo tedaj sorazmerno večji zneski za dotacijo fondov. Vobče moramo pa reči,, da imajo nabavljalne zadruge še široko polje za nadaljnji razmah. Dokler ne bo prešinila vseh naših tovarišev stanovska za- »Halo! Mr. Kingbay,« ga je zamaščen glas zbudil iz carstva ljubosumne megle v resničnost. Mr. Leverson se je potihem smehljal sam vase in zavil mimo njega. »Well, torej ste le poslušali moj nasvet, Mr. Kingbay, in ste pustili kupčijo, naj gre kakor hoče? Vaša gospa se bo veselila, če ji boste za družbo. Tam v hangarju je in se pripravlja na pilotsko skušnja Sami vidite, da bo najbolje za vas, če prodaste podjetje. Mi ga prepustite za milijon dolarjev?« Mr. Kinobay je krčevito razmišljal Njegova žena...? Pilot...? Njegova Ma-ry, pa pilotska skušnja — in ne da bi ga bila kaj vprašala? Kakšen skriven namen ima vendar. Naj jo tam preseneti? Ne! Njen značaj ne bi bil prenesel nezaupanja. Moglo bi se zgoditi, da bi se čutila razžaljeno, to bi bilo pa isto kot ločitev. Neopazno jo je moral nadzirati. Čisto neopazno, sicer bo konec z njegovo živ-1 jensko srečo. Nadzirati jo pa more le, če se posreči, da proda podjetje ... S silo se je zarežal, velel šoferju, naj ga takoj odpelje nazaj v pisarno in mirno in z očevidnim hladom zamahnil debeluhu, ki ga je napeto opazoval, v slovo. Uro kasneje je bil debeluh že spet v njegovi pisarni in dogovorila sta se za prodajo veletrgovine. Kupec je izročil Mr. Kingbayu ček za milijon dolarjev, plačljivih pri banki, ki je imela v petem nadstropju Purse-Buildinga svojo poslovalnico. Mr. Kingbay je predstavil torej novega lastnika, Mr. Leversona, osuplim uslužbencem podjetja, vtaknil ček v žep in odhitel v banko, da se prepriča o njegovi vrednosti. Bančni ravnatelj je zvito se smehljaje potrdil Mr. Kingbayu, da ima Mr. Leverson pri banki več milijonov na dobrem. »Kdaj želite da vam vnovčimo ček? Še danes? Danes stno izvršili že velika izplačila. Zaznamovali vas bomo za sredo tedna, Mr. Kingbay.« Ta je bil s predlogom zadovoljen, stopil v voz in se dobre volje odpeljal domov k svoji lepi mladi ženki. Ko ji je pripovedoval o prodaji podjetja je bila vsa presenečena. Še bolj pa jo je osupnilo, ko jo je nežno objel in ji -— ne da bi bila sama izrazila le najmanjšo željo — priznal, da namerava za zmerom ostati pri nji. »Nesreča le redko pride sama,« je živčno odvrnila in jokaje odšla v svojo sobo, kjer se je zaklenila. Do drugega dopoldneva je ni bilo videti. Šele tri dni kesneje sta se pobotala, na/kar mu je izjavila svoj sklep, da se — loči od njega. Divjal je, prosil, celo pokleknil pred njo. Zaman! »Nočem moža, ki me bo dan za dnem nadlegoval! Hočem imeti resnega človeka, ne pa postopača,« mu je očitaje rekla. »Ne da bi me bil vprašal, si prodal obrat. Glej, da greš hitro in kupiš drugo podjetje, sicer se takoj ločim.« Kaj mu je preostalo? Zdrvel je v mesto. Bil je petek in morda bi se dalo kupčijo že razdreti. Potem je pa hotel vnovčiti ček v banki. Iskal jo je pa zaman. Dan po tem, ko je govoril z bančnim ravnateljem, je denarni zavod za zmerom zaprl svoja vrata. Strašna slutnja se ga je polastila in stekel je onstran v svoje — to se pravi v podjetje, katero je prodal Mr. Leversonu. Mr. Leverson mu mora izplačati kupnino v gotovini, sicer ga vrže iz trgovine in proglasi prodajo za neveljavno. Tedaj se je zgrnil nad njim val novega presenečenja, da je kar izgubil razsodnost. Izgubil je pa tudi zavest, in so ga morali spraviti v bolnico. Kaj ga je vendar tolikaj pretreslo? Mr. Leverson je še tisti dan, ko je bil kupil podjetje, prodal isto točno za borih 350.000 dolarjev nekemu bogatemu Ircu, ki je bil zdaj lastnik. Ček, katerega je Mr. Leverson izročil Mr. Kingbayu, je bil sicer res pristen, toda ravno tako pristen, kakor je bila banka, kjer naj bi ga bili vnovčili. Bila je nalašč v ta namen ustanovljena, da so si mogli »poceni« kupiti dobro podjetje Mr. Kihg-baya. Mr. Leverson in njegovi zvesti pajdhši so izginili. Z njimi denar, katerega jim je Irec za Kingbayevo podjetje lepo v gotovini izplačal na roke. Mf. Kihgbay je vložil zoper sedanjega lastnika nekdanjega svojega podjetja tožbo, ki se je vlekla dobra tri leta — v veselje njegovih odvetnikov —• in katero je nazadnje le izgubil. Bolezen, pravde — mednje spada tudi ločitvena pravda — so ga spravile na beraško palico. Mogel si je samo čestitati, ko so ga nazadnje v njegovem nekdanjem podjetju nastavili za — vratarja. Kupčija izgubljena, denar izgubljen, žena izgubljena/.. Ne pravijo zaman, da v tretje ore rado. v tem pogledu je sekcija ukrenila vse potrebne korake na merodajnih mestih, in upati je, da bo kr. vlada ob svojem prvem zasedanju ukinila ali pa vsaj znatno omilila to kruto uredbo, ki je najbolj prizadela nižje državne uslužbence in njihove svojce. ■— Blagajnik tovariš Janko' Gostič je podal blagajniško poročilo, ki izkazuje Din 8850 p 70 čistega premoženja. — S splošnim odobravanjem je bilo sprejeto poročilo nadzorstvenega odbora, ki je v njegovem imenu poročal tovariš Tavzes in je bila soglasno izrečena upravnemu odboru razreš-nica. Z ozirom na ugodno blagajniško stanje je bilo soglasno sklenjeno na predlog predsednika, da se v bodoče izplača iz društvene blagajne v primeru smrti svojcem člana, ki je najmanj 1 leto redno plačeval članske prispevke, znesek Din 1500'— na podpori. Dosedanji članski prispevki se s tem ne bodo zvišali in upati je, da pristopijo v sekcijo še oni tovariši, ki so doslej stali ob strani in se iz kakršnihkoli razlogov niso priglasili za člane. Soglasno so bili nato pri volitvah izvoljeni v upravni odbor sledeči člani: predsednik Joško Ziherl, podpredsednik Kuštrin Fran, tajnik Medved Joško, blagajnik Gostič Janko; odborniki: Tumpej Fran, Jager Anton, Weber Minka; namestnika: Seiko Janko in Jalovec Makso in zastopniki: Kleber Pavel in Karba Jurij za Maribor, Šemrov Ivan in Zapušek Alojzij za Celje, Majnik Ivan in Barbič Ivan za Novo mesto; v nadzorni odbor pa tovariši: Tavzes Mijo, Turk Josip in Istinič Albin ter za namestnika: Vakselj Janko in Vrtačnik Slavka. Sklenjeno je bilo dalje, da se priredi prihodnji člansiki sestanek letos v jeseni v Mariboru, prihodnji občni zbor pa v Ljubljani. Tovariš Voršič Franc je naslovil na vse zbrane tovariše lep nagovor in pozival vse na bratsko solidarnost v skupnem boju, ki ga vrši sekcija za interese vsega članstva. Z zaključnim govorom je nato predsednik zaključil lepi občni zbor in v veselem razpoloženju in zares tovariški družbi se je nato vršil skupni obed. Le prehitro je minil čas in že so se morali odpeljati na vse strani tovariši od odaljenih sodišč. Vestnik. Opozorilo! Z današnjo številko stopamo v tretje četrtletje 1934. Vsem cenj. gg. naročnikom smo priložili položnice in jih vljudno prosimo, da obnove ž njimi naročnino za naprej. Položnico dobi vsak; kdor ima naročnino že plačano, naj to pridrži ali pa da tovarišu, ki ni naš naročnik in ga pridobi, da list naroči. Vsem onim gg. naročnikom izven Ljubljane, ki so z naročnino v zamudi, smo označili poleg naslova današnje številke svoto, ki je na naročnini računano do 30. junija t. 1. še na dolgu. Vse prizadete najvljudneje prosimo, da nam te zaostanke čim preje nakažejo, če le mogoče v celoti ali pa vsaj polovico, ostanek pa drugi mesec. — Uprava. Ljubljana — II. drag. razred? Kar na enkrat so se pričele med ljubljanskimi drž. nameščenci in upokojenci širiti tatarske vesti, da bo v kratkem tudi Ljubljana pomaknjena v II. draginjski razred doklad. V I. razredu naj bi po teh vesteh ostala samo še Beograd in Split. K sreči so objavili začetek tega tedna listi, da so vse te govorice gole izmišljotine in da na njih ni prav nič resnice. To sta potrdila tudi ministra gg. dr. Kramer in Pucelj. — Ljubljanski aktivni in upokojeni drž. uslužbenci so se prav pošteno oddehnili ob tem demantiju. Razširjevalci takih netočnih, a vznemirljivih govoric zaslužijo strogo kazen. Saj je, že resnična vsakdanjost dovolj žalostna. Predlaganje prijav za drag. doklade. Pravkar smo izvedeli, da je fin. ministrstvo na ponovne predloge in prošnje odločilo, da bo v bodoče drž. upokojencem treba predlagati prijave za draginjske doklade samo enkrat na leto (in ne več, kot doslej, po dvakrat). Vlagale se bodo prijave vsako leto v prvi polovici oktobra. Tudi letos bodo morali vsi upokojenci vložiti prijave od 1. do 10. oktobra. —^ S to odredbo je upokojencem zelo ustreženo in jim je predlaganje prijav močno olajšano. Vsekakor lep in razveseljiv uspeh! Posnemanja vredno. Ljubljanska sekcija »Jugoslovanskega profesorskega društva« je poklonila znesek 10.000 Din kot temeljni kamen za gradnjo poslopja nove univerzitetne knjižnice v Ljubljani. S tem velikodušnim naklonilom je društvo pokazalo, da se zaveda silne važnosti te znanstvene ustanove za slovensko kulturo. Naj bi naši vrli, profesorji našli mnogo posne-malcev! Jubilej zaslužnega vzgojitelja. Dne 14. junija je obhajal petdesetletnico rojstva ravnatelj meščanske šole na Viču pri Ljubljani, g. Anton Fakin. Po rodu iz Škrbine na Primorskem, je služboval po raznih krajih, od 1. 1920 pa kot nastavnik na meščanski šoli v Ribnici na Dolenjskem, nato v Ljubljani, od ustanovitve meščanske šole na Viču jo pa vodi kot ravnatelj. — G. Fakin se pa ni odlikoval samo kot vzgojitelj, temveč je tudi vnet in zaslužen stanovski organizator. Kot zastopnik meščan-skošolskega učiteljstva je bil dalje - časa odbornik »Zveze drž. nameščencev in upokojencev.« K 50 letnici mu prav iskreno čestitamo v imenu vseh slovenskih držav, uslužbencev. Učiteljsko zborovanje. Letošnja redna banovinska skupščina Jugoslov. učiteljskega združenja, sekcije za dravsko banovino, se vrši dne 7. in 8. julija v Delavski zbornici v Ljubljani. Zborovanje Zveze nabavlj. zadrug. Izčrpno poročilo o tem zborovanju, ki se je vršilo o Binkoštih v Sarajevu, smo morali zaradi pomanjkanja prostora odložiti do prihodnje številke in prosimo, naj nam naši bralci-zadružniki to oproste. Režijska vožnja železničarjev. O novem pravilniku o voznih olajšavah, s katerim je prometno ministrstvo ukinilo železniškim uslužbencem pravico do neomejene vožnje po režijski ceni, in nanovo uredilo zanje vprašanje ugodnostne vožnje, bomo prihodnjič več poročali. Ukinitev teh ugodnosti je hudo zadela vse železniško! osebje in njih svojce. Začeti kilometer pri službenih potovanjih. Prometno ministrstvo je izdalh za uslužbence svojega področja pojasnilo, da se vsaki začeti kilometer ob službenih potovanjih po pravilniku o postranskih prejemkih uslužbencev drž. prometnih ustanov računa kot cel. Na vprašanje kako je postopati, kadar gre za potovanje, izvršeno v več presledkih, — da li se za vsako poe-dino razdaljo, upoštevano v istem potnem računu, začeti kilometer računa kot cel — je bilo izdano naknadno uradno pojasnilov da se v takih primerih najprej seštejejo vse razdalje in se samo pri končnem seštevku razdalj računa začeti kilometer kot cel. Iz organizacij. Občevanje železniške organizacije z ministrstvom. Prometno ministrstvo je izdalo na predstavko glavnega odbora UJNŽB odločbo, s katero se je uredilo občevanje navedene organizacije z ministrstvom. Po ti odločbi se morajo oblastni odbori Združenja jugoslov. narodnih železničarjev in brodarjev s svojimi vlogami v osebnih zadevah obračati na oblastne železniške direkcije, osrednji odbor organizacije pa na generalno direkcijo drž. železnic. Pomorci se v istih zadevah obračajo na direkcijo pomorskega prometa v Splitu oz. na direkcijo rečne plovbe, osrednja uprava pa na prometno ministrstvo. V splošnih načelnih vprašanjih se pa sme na prometno ministrstvo obračati samo osrednja uprava združenja. Nove knjige. »Zdravje«. Vsebina 4. številke za april: Milan Vrtačnik: Brez službe. K: Kriza in zdravstvena obnova. L. Fločevar - Meglič: Nega bolnika. Dr. Karel Petrič: Življenska moč naroda. Dr. Korbar Avgust: Vojni plini. Dr. Fr. Gosti: Ravnanje z umobolnimi. Glasnik higijenskih ustanov v drav. banovini: Poroča dr. Karel Petrič. Drobtine. — Vsebina 5. številke za maj: Milan Vrtačnik: Klančarjeva rodbina. Dr. V. Kocijančič: Malenkosti. Prehranitvena vprašanja za staro in mlado. Dr. Karel Petrič: Življenska moč naroda. Kopanje se je pričelo. Dr. Korbar Avgust: Vojni plini. Glasnik higijenskih ustanov v dravski banovini: poroča dr. Karel Petrič. Drobtine. —• Urednik dr. Ivo Pirc. — Uprava lista »Zdravje«: Ljubljana, Pred Škofijo 1. Letna naročnina 30'— Din. Prav zanimivi, edini slovenski zdravstveni mesečnik prav toplo priporočamo. KNJIGARNA Ljubljana Frančiškanska 6 Telefon St. 3397 Račun poštne hranilnice št. 10.761 Maribor Tyrševa ulica 44 Telefon št. 2628 Učiteljske tiskarne priporoča cenjenemu občinstvu svojo zalogo vseh pisarniških in šolskih potrebščin. Lastna izdelovalnica šolskih zvezkov. Knjigarna sprejema naročbe na knjige iz inozemstva, na vse domače in inozemske liste, revije itd. Velika izbira pisemskega papirja, razglednic in slik. Cene solidne 1 Postrežba toCna I Zahtevajte cenik I Manufakturna trgovina ABIJANI & JURJOVEC LJUBLJANA — STRITARJEVA ULICA 5 Priporoča svojo veliko izbiro volnenega blaga za gospode in dame. Belo blago za različno perilo v poljubni širini. Krasna zaloga zastorov in preprog. (Pliš, tapestri itd) — Puh perje, kapok, volna, žima vedno v zalogi. Blago je iz prvovrstnih angleških in čeških tovarn. Gospodom uradnikom proti takojšnjemu plačilu 10% popusta. Varno naložite svoj denar v VZAJEMNI POSOJILNICI j registrovani zadrugi z omejeno zavezo V LJUBLJANI • MIKLOŠIČEVA CESTA ŠT. 7 j poleg Grand hotela Union v lastni palači Obrestuje najugodneje Telefonska številka 2412 Štev. poštne hran. 11.165 ! Priporočamo Vam najbaljle šivalne stroji n kolesi Adler, Gritzner Švicarski ple- i • i tilni stroji JLUlDieCl 0 'S* s a> > > ■3 a s >t> B. « SIS ■fu '| I- -'; A'J S5 s I o e edino le pri tvrdki Jos. Peteline, Ljubljana Tel. št 2913. vodo. DEŽNIKE NOGAVICE VSE IZ LASTNE TOVARNE v priznano solidni in elegantni izdelavi oddajamo po tovarniških cenah V NAŠIH PRODAJALNAH V LJUBLJANI PREŠERNOVA ULICA 20 PRED ŠKOFIJO ŠTEV. 19 prva jugoslovanska tovarna dežnikov in nogavic JOSIP VIDMAR ŠIRITE „NAŠ G L A S “! Zadruga državnih uslužbencev za nabavo potrebščin, Ljubljana Vodnikov trg §t. 5. r. z. z o. z. Telefon št. 2421. Državni uslužbenci! Vaša nakupovalnica mora biti edino zadružna prodajalna. V zalogi ima vedno sveže špecerijsko blago. Dostava na dom brez-| plačna. Preskrbuje kurivo, posreduje nakup manufaktur neg a blaga pri Zadrugi državnih železničarjev in pri tvrdki Teokarovič. Širite zadružno misel med svojimi tovariš if BBSJBatBKnSBHBVSKSrčKSKeSiBSjaCKBCKBKBSSKHmKBiSniOTStBSBačBSiBaeBSČBSinKBSSKHBSiMSSiBSMČMBSBSiBSBVBKKKSS®*** Izdaja za konzorcij .Naš Glas" odgovorni urednilr -,r. Karl Dobida. — Tiska Učiteljska tiskarna (predstavnik France Štrukelj). Vsi v Ljubljani.