Ameriško vesoljsko plovilo uspešno pristalo na Marsu /25 V Zdravščinah in Zagraju narašča zanimanje za slovensko kulturo Šport TORKOVA PRILOGA PRIMORSKEGA DNEVNIKA OD 11. DO 18. STRANI Primorski TOREK, 27. MAJA 2008 Št. 125 (19.215) leto LXIV. PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190 dnevnik Internet: http://www.primorski.it/ e-mail: redakcija@primorski.it POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 0,80€(191,71 SIT) Jezik soseda je ključ razvoja Dušan Udovič Tako kot se v Gorici zadnje čase slovenski jezik srečuje z ovirami, zlasti kar zadeva njegovo rabo v javnosti, tako tudi z italijanskim v Novi Gorici ni ravno vse v najlepšem redu. Izhodišča so sicer precej različna: ne gre za javno rabo, saj tam avtohtone italijanske manjšine ni in se torej problem ne postavlja. Italijanščina pa je bila vseskozi prisotna v šolskih programih, kar je seveda razumljivo in v skladu s principom, daje treba že zaradi življenjske nuje znati jezik soseda. V številnih poklicih, po katerih v obmejnem pasu obstaja povpraševanje, pa brez znanja italijanščine oziroma izhodiščne dvojezičnosti skoraj ne gre. Kljub temu je v teku zmanjševanje števila ur italijanskega jezika v šolskih programih, kar je županu na pobudo novogoriške-ga društva učiteljev italijanskega jezika narekovalo poseg na pristojnem ministrstvu za šolstvo v Ljubljani. Župan se zavzema za krepitev učenja italijanskega jezika, drugače kot goriška uprava, ki ji gre slovenski nekoliko v nos. Skupni imenovalec slovenščine in italijanščine pa je v obeh primerih in na obeh straneh meje poskus njunega krčenja. Tako smo priče bizarni situaciji, v kateri se postavljajo pod vprašaj pravzaprav logične stvari. Znanje jezika oziroma obeh jezikov obmejnega prostora bi namreč moralo biti strateško vprašanje in osnovni vzvod vsakršnega razvoja na tem območju. Koliko časa bo še treba, da bo osvojeno to preprosto življenjsko pravilo, od katerega nihče nima česa izgubiti, temveč imamo lahko od njega same koristi? EVROPSKA UNIJA - Zunanji ministri 27 držav članic so včeraj zasedali v Bruslju Uspešna prizadevanja slovenskega predsedstva Potrjena izhodišča za pogajanja z Rusijo, premiki na zahodnem Balkanu NABREŽINA - Osnovna šola že 30 let nosi ime po Virgilu Ščeku Prava slovenska veselica Slovenske pesmi in plesi na nedeljski proslavi v nabrežinski občinski telovadnici NABREŽINA - Tridesetletnico poimenovanja domače osnovne šole po duhovniku in narodnoobrambnemu delavcu Virgilu Ščeku so v nedeljo v občin- ski telovadnici v Nabrežini proslavili s pravo slovensko veselico, ki je obsegala slovenske ljudske pesmi in ples. Slavnostni govornik Marko Tavčar pa je pouda- ril, kako so bile Ščeku vedno pri srcu šola in vzgoja novih generacij ter skrb za izobraževanje v slovenskem jeziku. Na 6. strani BRUSELJ - Včeraj so v Bruslju zasedali zunanji ministri Evropske unije pod predsedstvom šefa slovenske diplomacije Dimitrija Rupla. Po skoraj dveh letih zapletov - najprej predvsem zaradi Poljske, nato zaradi Litve - so končno dosegli dogovor o izhodišču pogajanj za nov okvirni sporazum med EU in Rusijo, ki naj bi bil na najvišji ravni potrjen na vrhu EU in Rusije konec junija v Sibiriji. Ministri so poleg tega pozvali Srbijo, naj čim prej sestavi proevropsko vlado, sicer pa so priznali, da bo pri prehodu z misije ZN Un-mik na misijo Eulex na Kosovu zaradi tehničnih in pravnih sporov prišlo do zamud. Na 25. strani V nedeljo so se končali Dnevi kmetijstva, ribištva in gozdarstva Na 4. strani NSKS in EL proti predlogu ZSO in SKS Na 5. strani Občina Trst noče odpisati plačila obresti SSG Na 7. strani Pravniki preverjajo sporni sklep goriškega občinskega odbora Na 19. strani JAMLJE - Občni zbor in kongres Zveze slovenskih kulturnih društev NOVA GORICA - Župan pisal ministru Tudi v bodoče v skladu s Trubarjem Marsič še naprej predsednik ZSKD Proti ukinjanju ur italijanskega jezika JAMLJE - Trubarjevo priporočilo »Stati inu obstati«, ki je zaznamovalo 42. redni občni zbor in 5. kongres Zveze slovenskih kulturnih društev (-ZSKD) bo spremljalo njeno delovanje tudi v bodoče. Tako so sklenili v soboto delegati, predstavniki včlanjenih društev, ki so se zbrali na sedežu društva Kremenjak v Jamljah, pregledali opravljeno delo, izvolili novo vodstvo in Marina Marsiča potrdili na mestu predsednika. V Jamljah so tudi podelili priznanja najzaslužnejšim posameznikom in skupinam, ki jih za vsak kongres predlagajo same članice na pokrajinski ravni. Na 3. strani NOVA GORICA - Medtem ko se v Gorici na podlagi sklepa občinske uprave dvojezičnost v središču mesta ukinja, se v Novi Gorici borijo, da bi preprečili zmanjševanje oz. ukinjanje ur italijanskega jezika v srednjih strokovnih in poklicnih šolah. Župan Mirko Brulc je v ta namen včeraj pisal slovenskemu ministru za šolstvo Milanu Zveru. Brulc v pismu poudarja pomen znanja italijanščine, ki je v mestu ob meji še toliko bolj izrazit: »Mestni občini Nova Gorica je v interesu, da prebivalci znajo italijanski jezik, saj je to nedvomno prednost, ki prispeva k boljšemu sodelovanju ne samo na zasebnem področju, temveč tu- di na področju gospodarstva in drugih pomembnih povezav.« Brulc izpostavlja predvsem problem ukinjanja oz. zmanjševanja ur italijanskega jezika na šolah, ki izobražujejo za tiste poklice, pri katerih je na mejnem območju znanje italijanščine izjemnega pomena; gre za ekonomske tehnike, trgovce in administratorje. »Italijanskega jezika se ljudje ob meji zasebno najpogosteje učijo preko spremljanja italijanskih medijev, seveda na poljuden način. Za znanje jezika pa je potrebno veliko več,« pravi Brulc in zagovarja zakonsko ureditev tega področja. Na 20. strani 2 Torek, 27. maja 2008 MNENJA, RUBRIKE ISTRSKI ZORNI KOT »Off limits« naj se konča Miro Kocjan / Fulvia Tomizzo sem poznal še kot dijaka. Ko je obiskoval koprsko gimnazijo. Nedolžno se mi je oglasil kot mladenič, ki je rad študiral, ki mi je govoril, da bi rad tu ostal, da pa je imel, oziroma so imeli doma težave, kolikor se spominjam, zaradi posestva. Kako naj mu pomagam? Res sem tedaj bil na upravi cone B svobodnega tržaškega ozemlja, vendar sem se ubadal z drugimi stvarmi. Pojav eksodusa, ki se je bil začel, mi ni ugajal in sem ga glasno grajal. Zdelo pa se mi je, da se je name obrnil, češ, da govorim italijansko in da se bo z menoj lažje in iskreneje pogovoril. Ne spominjam se, če sem s tem v zvezi, kaj storil zanj, še danes pa ohranjam v spominu daljši pogovor s tem fantom o italijanskih šolah v coni B, zlasti pa o šolniškem kadru. Imel ga je v čislih, dejal mi je, da so mu vcepili ljubezen do jezika, da jo bo skušal razvijati in, kar je še zlasti zanimivo, pohvala je nesebično globoko veljala za učitelje in profesorje na slovenskih in italijanskih srednjih šolah. Imel pa je pripombe, in to kar resne, na račun civilne oblasti. Z njim j e bilo, kar j e bilo. Dosegel je intelektualno sfero visoke ravni, pero mu je steklo in teklo na mnoge žgoče, pa tudi manj žgoče pa vendar zanimive zgodovinske teme. Podaril mi je marsikatero knjigo seveda s posvetilom. Bil sem ponosen. Skupaj sva pozneje pripravila tudi kak intervju, zadnji je bil za mariborski Večer, ko sem ga nekako premeteno spraševal o razliki med njim in zdajšnjimi ter nekdanjimi tržaškimi in italijanskimi pisci. Seveda sem imel svoje mnenje, dasirav-no nisem literat, sva si pa bila kar pogosto enotna. Cenil je Slataperja, Bet-tizo, češ, da mu je podoben, hvalil pa je denimo Cergolija, narečnega pisca in pesnika. In seveda vse tiste, ki si to zaslužijo in jih je malo. Že prvi pogovor, ko je bil gimnazijec (tudi sam sem bil še razmeroma mlad), mi je razkril njegove duševne in duhovne značilnosti ter vrline. Prva in nesporna med njim je bila, da je Istran in da to ostane ter da bo, če ne zdajšnja, nesporno bodoča zgodovina morala tukajšnje razmere narediti ne le znosne, marveč naravnost skupne. Forum Tomizza je dragoceno nadaljevanje njegovih pogledov, vse priznanje tistim Hrvatom, Slovencem in Italijanom, ki v tem fantu in človeku vidijo in čutijo prihodnost. Dovolil bi si reči, da je s tega stališča bil kar nekak »Evropejec« najsodobnejše vrste. Istrska (pa tudi druga) občila so upravičeno tudi tokrat kar veliko pisala o dogodku, o »forumu«, sedaj o »Off limits«, ki se ga dobro spominjamo s časa anglo-ameriške vojaške uprave v Trstu. V bistvu: naprej ali nazaj. Sodbe so se vrstile tako v Trstu kakor v Kopru in Umagu, vrata pa so tokrat, za razliko od gornjega opozorila, že precej odprta. Včasih je pri tem zaškripalo, zvečine pa ne več. Silvio Sforza, ravnatelj EDIT-a je posvaril pred banalnim stališčem, da so begunci bili fašisti, tisti ki so ostali pa komunisti. Pojem, ki na srečo izginja in je last samo skrajnežev. Kakorkoli: razmislimo o dobrem, ne pa o slabem. Radin je opozoril, da manjšina (velika ali manjša) ne sme biti več »manjšina«. Navedel je, da je italijanska manjšina tudi v nekdanji Jugoslaviji doživela podobne težave kot večina, žal zaradi majhnosti, še večje. Kar nekaj razpravljavcev je podčrtalo, da bo treba enkrat za vselej spoštovati zgodovino, njene pozitivne in negativne strani. Pripombe so letele na graje vredno pogosto počasnost upravnih organov, ko gre za priznanje manjšinskih pravic in kajpak normalnih potreb (Juri). Stavki so bili nemalokrat naperjeni zoper zgodovinsko revizijo, ki seveda ne pride v poštev. Pangerc je v Trstu pohvalil odpravo meje in posledično zbližanje ter sodelovanje, hkrati pa še zmeraj obstoječo črto tudi v Istri, pri čemer je zlasti prizadeta italijanska manjšina. Schengen je dobra in sla- ba listina. Onstran schengna so marsikje prav tako Evropejci. Izhodišče je vseskozi bilo, da je kultura življenje in mora biti njegovo napotilo. Sožitje so iz razprave v razpravo naglašali v Kopru. Na začetku foruma je bil prisoten tudi rektor primorske univerze Bohinc in domala iz srca priporočil, da moramo krepiti zamisli tega slovitega istrskega pisca, pri tem pa smelo odpravljati vse, kar zadeva mejo. Žal pa so v Kopru morali sklepno predstavo premestiti v notranje prostore (vreme), toda to ni motilo. Vnovič so se odrezali domači literati (denimo Isabella Flego) in vrsta kulturnikov. In, kakor da bi bilo s tem povezano, je izolska srednja poklicna šola »Pi-etro Coppo« uspešno sodelovala v Ljubljani na razstavi, ki jo je pripravilo šolsko ministrstvo pod naslovom »Festival kreativnosti in inovacij v pouku«. Na dlani je, da časnik, kot je naš, poroča in komentira zlasti vprašanja, ki zadevajo manjšino, toda, kakor smo pisali zadnjič, »v sodobni dimenziji«, saj manjšina preprosto ne more biti več »manjšina«. Leta nazaj je deloma obveljal izraz »skupnost«, toda del tradicije žal še noče popustiti. V Vod-njanu so v duhu »Dneva kulturne različnosti«, ki je bil 21. maja vnovič, s tega zornega kota nenehno podčrtavali, da mora biti dialog me narodnimi manjšinami (in seveda z večino) preprosto »institucionaliziran«. Gostitelj je bil krajevni odbor Italijanske unije v sloviti zgradbi Bradamante. Na slovesnosti, pravzaprav simpoziju so se seš-li predstavniki osmih manjšin, ki so na Hrvaškem, pri čemer pa kar izstopa, da so v samem Vodnjanu navzoči pripadniki petih skupnosti (Črnogorcev, Srbov, Bošnjakov, Romov in seveda avtohtonih Italijanov). Omembo zasluži črnogorska skupina »Peroi«, ki je tu že od leta 1657, žal pa je tudi edina, ki še ni uspela ustanoviti, kakor druge manjšine, svojega »manjšinskega sveta«, ki nastopa kot uradna ustanova. V Vodnjanu so pohvalili istrsko regionalno ustavo, ki je kakor je rekel Ivan Jakov-čič, predsednik deželnega sveta v Pu-lju, edina te vrste, naglaša obstoj manjšin, pri tem pa zlasti nujnost za sodelovanje ne le z oblastjo, marveč tudi med njimi. Zadeva Joras (če ji lahko tako rečemo) je, vsaj trenutno, končala. Namesto korit bo zdaj rampa, ki jo bo odgovorni odpiral s ključem. rampe bodo tudi drugod. Gre pač za neko vrsto nekdanjih kmetijskih dovoljenj, ki so krajevno omogočala prehod čez mejo. Napetost je mimo, lipicanka je doma in bo lahko brez težav prestopala mejo, naj bo to vsaj rahlo znamenje, da bo meja tod in drugod enkrat za vselej jasno določena, seveda kakor je treba zgodovinsko, zemljepisno in upravno. Časniki so konec Jorasovega primera najavilo zvečine zgolj informativno. Reka in možnosti, ki jih ima, se kar neustavljivo širijo dolžinsko in ši-rinsko. Na obisku so imeli delegacije gospodarskih in kmetijskih dejavnosti Brazilije in Južne Afrike. Osrednja tema je seveda bila reška luka, ki da začenja resno konkurirati severno-evrop-skim, saj je tudi na čudovitem geo-stra-teškem položaju v smeri prometa v srednjo in vzhodno Evropo. Zanimiv je bil tudi pogovor (Brazilija) o možnostih turizma s Kvarnerom, zlasti pa še o sodelovanju z ladjedelništvom v severni Dalmaciji. Sklep srečanja z Brazilci: Brazilija so pljuča sveta, Reka pa Hrvaške. Delegacija Južne Afrike pa se je zanimala zlasti za promet s sadjem (kar na tisoče ton) in seveda za stanje hladilnikov. Bliža se turistična sezona, ključno vprašanje pa je seveda varnost. Ergo: v Opatiji so se sešli predstavniki evropskih policij, ki so zvečine podpisali dogovor o sodelovanju. V kratkem bodo to storili tudi zastopniki policijskih direkcij Slovenije, Nemčije in Italije. BOGATIMO SVOJ JEZIK Prejšnji teden sem se ustavila ob glagolih sestopiti in sestopati, pa še vzpeti in povzpeti se, poleg samo-stal ni kov ses top (ses to pa nje) in vzpon (vzpenjanje). Ob zgledih smo videli, da je njihova raba zelo omejena, če odštejemo alpinizem, kjer brez njih ne gre. Namesto sestopiti ali povzpeti se uporabljamo bolj razširjeni stopiti na kaj in stopiti s česa. Tako stopimo na stopnico in tudi z nje, stopimo na pločnik in z njega. Po nerodnosti lahko kdo stopi na vrtno gredico in tudi z nje, stopimo tudi na stol in z njega. Ta glagol lahko uporabljamo povsod, kjer višinska razlika ni velika, medtem ko je za vzpon potrebna strmina. Drugače pa je, če imamo pred seboj drevo. Na drevo splezamo in potem z drevesa tudi splezamo. Lahko pa se na drevo tudi povzp-nemo in se potem z drevesa spustimo na tla. S tem smo v glavnem izčrpali možnosti slovenske rabe za ital. sa-lire in scendere. Morda se bo komu zdelo, da je mnogo lažje prevajati italijanska samostalnika entrata in usci-ta, poleg glagolov entrare in uscire, saj vsi vemo, da se za to v slovenščini uporabljajo besede vhod in izhod, pa še vstopiti in izstopiti. Tako je tudi res zapisano na raznih vhodnih in izhodnih vratih, a ne povsod. Na avtobusih bomo brali vstop in izstop. V italijanščini bi uporabili glagola salire in scen-dere, ne pa entrare (uscire). Če se peljemo z vzpenjačo ali žičnico, vstopimo na spodnji postaji in izstopimo na zgornji, ali obratno. Zgodi pa se nam tudi, da moramo vstopiti zamenjati z glagolom stopiti ali s kakšnim drugim. Poglejmo si nekaj zgledov: stopimo s ceste v hišo in iz hiše na cesto, iz sobe stopimo na hodnik in s hodnika v sobo. Mlado dekle je stopilo v samostan, njena prijateljica pa je iz samostana izstopila. Entrare nel-l'esercito je stopiti v vojsko ali vojaško službo. Namesto starejše zveze: zakon je stopil v veljavo, dne...., rečemo, da je zakon začel veljati dne... Toda: Nekdo je vstopil in izstopil pri zadnjih vratih. Na silve-strovo vstopamo v novo leto. Sredi glasbe vstopajo trobente. Entrare in scena je slovensko nastopiti na odru. Uscire di scena pa izginiti s prizorišča. Poznamo pa tudi vstopno carino, prost vstop, toda službeni, glavni in stranski vhod. Im- posta generale sull'entrata je v slovenščini prometni davek. V trgovini je entrata lahko dohodek, prejemek ali izkupiček, medtem ko je uscita izdatek. Vojaški izraz libera uscita je v slovenščini izhod, kar pa je lahko tudi ital. via d'uscita. V vseh drugih primerih pa bomo rekli, da ima uslužbenec ali šolar prosto, (npr. v soboto). Poznamo pa tudi priti iz zapora ali vrniti se na prostost. Usci-re di strada je zapeljati ali zavoziti s ceste, uscire dai binari pa iztiriti. V tisku govorimo, da je knjiga izšla ali da je pred izidom. Uscita pa je lahko tudi iztekanje npr. kake tekočine, bencina ali pa uhajanje npr. plina. Omenila sem le nekaj zgledov, ki nam potrjujejo, da moramo biti pri prevajanju in izražanju v slovenščini zelo natančni in previdni, ker nam slovarji le malokdaj pokažejo pravo pot in točen pomen izrazov. Lelja Rehar Sancin PISMA UREDNIŠTVU Največ lahko • v« za manjšino naredimo sami Predlagam, da namesto filozofiranja, kaj bo z manjšino v prihodnje (in pričakovanja neke pomoči in rešitve od zunaj) takoj zavihamo rokave in naredimo prvi, morda res majhen a konkreten korak. Prihodnji mesec bomo naredili drugega, do konca leta še kaj. Konkreten odgovor odločitvi Romolijeve uprave, da prežene slovenščino v predmestne predele bi bilo recimo deset dvo ali trojezičnih trgovskih napisov v mestnem središču. Takoj izvedljiva, ker ne zahteva posebnih naporov (razen seveda prepotrebnih miselnih premikov) bi bila pobuda, da naši trgovci, gostilničarji, obrtniki in podjetniki nasploh, julija in avgusta, izpostavijo večjezične napise "Smo na dopustu", kar sem predlagal že lani, vendar z odzivom, ki ga sploh ni bilo. Res je, da je javna in istitucio-nalna raba slovenščine nekaj, zasebna pobuda pa drugo. Prav tako pa je res, da sta zadevi zelo zelo tesno povezani. Zmeraj bolj sem prepričan, da glede uveljavljanja slovenščine največ lahko naredimo sami in z večjo doslednostjo. Če nočemo postati samo folklorni privesek. Kolega Ace Mermolja je v prispevku v PD 22.t.m. nanizal veliko zanimivih misli, (tisti o TKB bi se sicer lahko izognil), ob tolikem bogastvu pa pozabil dve glavni, in sicer, da manjšina, kot skupnost, nima neke lastne strategije preživetja, kar je povezano s kredibilnim vodstvom (kolikokrat smo že razpravljali o tem ?) in da je desetletja dolgo živela pod dežnikom večjih ali manjših strank in reševanje problematike raje prepuščala drugim in ni dojela sprememb, ki so se dogodile v družbi. Živeli smo z nekakšnim mitom, da bo "levica" vse razrešila. Nekaj se je začelo res premikati, glavni vozli so pa ostali. Na izkušnjah se žal nismo učili in ničesar naučili. Mit se ni samo zrušil. Obrnil se je na glavo. Včerajšnji "tovariši" in soborci za sožitje, sodelovanje in prijateljstvo zagovarjajo danes tezo, za katero so doslej stali predstavniki desnice. Težko je sprejeti, še težje se je, kot kaže upreti. Z uporom namreč ne narediš kariere... Rezultati desetletja trajajočega stanja so danes, bolj kot kdaj prej, na dlani. Morda pa nas bodo nove razmere, kot skupnost in posameznike le zbudile (prisilile!), da začnemo razmišljati (in delati) drugače?" Vlado Klemše Objava razglasov v slovenskem Nu jeziku v Gorici Pravijo, da je Jan Hus 6. julija 1415, ko so prižgali grmado, na kateri je potem zgorel, dejal: »Pater, ignosce illis, quia nesciunt quid fa-ciunt!«. Nato pa naj bi dodal: »O sancta simplicitas!« Te besede so mi prišle na misel, ko sem prebral vest o pobudi goriške občinske uprave glede razglasov v slovenskem jeziku. Da se bo končalo slabo (to je: ustavno nezakonito), sem razumel takrat, ko sem izvedel, da bodo vključeni v »territorio in cui la mi-noranza e' tradizionalmente pre-sente« »i comuni o le frazioni di es-si indicati in una tabella predispo-sta« (zdaj 1. odstavek 4. člena). Da bodo posledice izredno hude pa me je prepričala določba o posebnem režimu »nelle zone centrali delle citta' di Trieste e Gorizia e nella cit-ta' di Cividale del Friuli« (zdaj 4. odstavek 8. člena). Da Slovencem, ki so se ukvarjali z osnutkom navedenega zakona, manjka osnovno znanje, me je prepričal »prevod« izraza »frazio-ne«. Z besedo »frazione« so že v času Franca Jožefa prevajali nemški izraz »Ortscaft«, za katerega smo Slovenci rabili besedo »kraj«. Besedo »zaselek« pa smo rabili za nemški izraz »Weiler«, ki ga Italijani prevajajo z besedo »casale«, medtem ko sodobni italijanski upravni jezik označuje tako naselje kot »nucleo abitato«. Državna statistična služba opredeljuje tako naselje kot »localita' abitata, priva del luogo di raccolta che caratte-rizza il centro abitato, costituita da un gruppo di case contigue e vici-ne, con almeno cinque famiglie... , purche' l'intervallo tra casa e casa non superi trenta metri e sia in ogni modo inferiore a quello che intercorre tra il nucleo stesso e la piu' vicina delle case manifesta-mente sparse«. Če pogledamo geslo »zaselek« v Enciklopediji Slovenije (15,75) vidimo, da je to po opredelitvi Antona Melika majhno naselje, ki ima praviloma 3-5 in ne več kot 10 domov. Izraz »frazione geografica« je svoj čas pomenil »un'area del territorio comunale comprendente, di norma, un centro abitato, nonche' nuclei abitati e case sparse gravi-tanti sul centro«. Tako je tudi glavno naselje občine tehnično tvorilo »frazione«, čeprav je bil izraz »nel linguaggio comune...spesso ed impropriamente usato per indicare una localita' abitata che non e' ca-poluogo di comune«. Tako lahko zaključimo, da italijanski parlament ne obvlada italijanskega jezika in je v »zaščitnem zakonu« uporabil izraz »frazione« v nepravnem pomenu »(impropriamente«). Toda zadeva je bolj zapletena. Državna statistična služba je uporabljala izraz »frazione« do popisa prebivalstva leta 1981, od popisa leta 1991 pa ga ne uporablja več, temveč uporablja izraz »centro abita-to«. Po zakonu za varnost v cestnem prometu (zakonodajni odlok št. 285 z dne 30. aprila 1992, 3. člen) mora imeti tako naselje vsaj 25 stavb, po opredelitvi državne statistične službe pa mora biti oddaljeno od drugega naselja vsaj 70 metrov (Kontovel in Prosek imata skupno tablo, ker po navedenem kriteriju nista več naselji). Slovenci pravimo takemu naselju »samostojen kraj«. Da bo vse skupaj še bolj zapleteno, naj povem, da je bil leta 2001 v občini Gorica en sam samostojen kraj: Gorica. Torej, tudi če poistovetimo pojma »frazione« in »centro abitato«, se morajo goriški Slovenci zadovoljiti z »okencem« v središču mesta. Vse drugače pa bo, če uspejo doseči, da se zakon popravi v smislu razsodb Ustavnega sodišče št. 28 iz leta 1982, št. 62 iz leta 1992 in št. 15 iz leta 1996. Toda za uveljavitev ustavnega določila o varstvu jezikovnih manjšin, kot ga je kar trikrat tolmačilo Ustavno sodišče (kot najnižjo raven varstva - tutela minima), je bil čas, ko smo imeli v parlamentu levosredinsko večino od 9. maja 1996 dalje. Bojim se, da za Slovence, ki so se ukvarjali z osnutkom »zaščitnega zakona«, ne veljajo navedene besede Jana Husa. Samo Pahor / ALPE-JADRAN_Torek, 27. maja 2008 3 JAMLJE - 42. redni občni zbor in 5. kongres Zveze slovenskih kulturnih društev Trubarjevo priporočilo »Stati inu obstati« tudi v bodoče vodilo delovanja ZSKD Bogat obračun delovanja - Zaskrbljujoče finančno stanje - Priznanja posameznikom in skupinam - Marino Marsič še predsednik JAMLJE - Trubarjevo priporočilo »Stati inu obstati«, ki je zaznamovalo 42. redni občni zbor in 5. kongres Zveze slovenskih kulturnih društev (-ZSKD) bo spremljalo njeno delovanje tudi v bodoče. Tako so sklenili v soboto delegati, predstavniki včlanjenih društev, ki so se zbrali na sedežu društva Kremenjak v Jamljah za pregled opravljenega dela in izvolitev novega vodstva s predsednikom na čelu. Kongres po te ka vsa ka tri le ta in ob se ga uvod ni slo ves nej ši del, ki ga je to krat povezovala Rossana Paliaga. Dobrodošlico je izrekel doberdobski župan Paolo Vizintin. Kulturno točko so oblikovale pevke ženske vokalne skupine Je ze ro iz Do ber do ba pod vod -stvom Daria Bertinazzija, v nadaljevanju pa so podelili priznanja najzaslužnejšim posameznikom in skupinam, ki jih na predlog članic na pokrajinski ravni podelijo na kongresu Zveze. Tokrat so za hval no pla ke to med po sa -mezniki prejeli član Beneškega gledališča Renzo Gariup, vsestranska kulturna delavka Živa Gruden, predsednik druš tva Jad ro Kar lo Mu čič, pe vo vod -ja Suzana Zerjali, med skupinami pa društva Karnival, Rozajanski dum in Valentin Vodnik. Za življenjsko delo so bili nagrajeni Jožef Colja za več ko 50-letno aktivno petje in solistične vloge v Moškem pevskem zboru Jezero in drugih pevskih sredinah, Paolo Man- ja v Bardu ter njegovo dolgoletno pred-sed niš ko in taj niš ko de lo v njih, za od -mevno predavateljsko, publicistično in literarno delo. Nagrajenci so prejeli sliko, de lo mla de ga go riš ke ga umet ni ka Ivana Žerjala. Delegati in gostje so prisluhnili ob šir ne mu pred sed niš ke mu po ro či lu, ki je obsegalo obračun dela in izhodišča za naslednje triletje. Marino Mar-sič je iz lu ščil pri o ri te te, ki so us mer -jale delo vodstva v preteklem mandatu: od poglabljanja specifičnih aspek-tov delovanja, s čimer so se ukvarjale po seb ne te mat ske sku pi ne, do po zor -nos ti na me nje ne mla dim. Ve li ko so vlagali v izobraževalne in izpopolnje-valne pobude, ki pa so žal večkrat ostale brez pričakovanega odziva. Zveza je tudi v tem obdobju v sodelovanju z ZSŠDI-jem nadaljevala z usposabljanjem mla dih v okvi ru pro sto volj ne ci -vilne službe, kar nameravajo početi tudi v bodoče, saj gre za veliko priložnost tako za mlade kot za organizacijo samo. Glede pokrajinskih realnosti gre beležiti splošno napredovanje in večjo po ve za nost Zve ze s čla ni ca mi, če -prav obstajajo še težave pri pretoku informacij v obe smeri. Sodelovanje se je okre pi lo tu di nav zven, v od no su do Slovenije, do organizacij ostalih slovenskih manjšin in italijanske skupnosti v Sloveniji in na Hrvaškem. Zveza se je, meni Marsič, preveč specializirala Predsedstvo občnega zbora in kongresa ZSKD (desno), spodaj pa del občinstva v dvorani v Jamljah bumbaca na fiskalnem in knjigovodskem področju in opustila glavno vlogo, to je ustvarjanje kulturnih vsebin in prilož-nos ti, kar bo tre ba čim prej nad ok na -diti. Na osnovi finančnega stanja, ki je v zadnjih letih nekoliko zaskrbljujoče, bo treba razločevati med kulturno in rekreacijsko dejavnostjo, ki je nedvo- mno tu di po memb na, ne mo re pa do -bivati istih podpor od vsebin, ki dajejo skup nos ti do da no vred nost. Z na -menom, da dejansko spodbudijo uveljavljanje slovenskega jezika v javnosti, bo Zveza s članicami izvajala program, ki bo težil k uresničevanju zakonskih pravic. Marino Marsič je tudi pozval k sprejetju zamisli Slovenske kulturno gospodarske zveze, da bi ustanovili Zvezo Slovencev Furlanije Julijske krajine. S seznamom prioritet in za hva lo vsem, ki so pri spe va li k de -lu Zve ze, je Mar sič za klju čil svoj po -seg, kateremu so sledili pozdravi gostov. Prisotne je najprej nagovorila sena tor ka Ta ma ra Bla ži na, ki je po uda -rila, da bo treba kulturo dvigniti na raven drugih sektorjev, ki si v današnjem času prisvajajo največ pozornosti in fi-nanč nih sred stev, po dru gi stra ni pa je treba stremeti po čim večji kakovosti. Predsednik SKGZ Rudi Pavšič je pozval k razmišljanju o tem, kakšna bo naša organiziranost v tem prostoru čez deset let, ko ni več meje in to dejstvo bo treba upoštevati tudi v ljubiteljski kulturi. Tudi znotraj manjšinske skupnosti bo potrebno odpravljati zapreke, seveda ob spoštovanju pluralnosti in raz lič nos ti, za to tu di pred la ga Zve zo Slovencev FJK in vabi vse k razpravi na to temo. Deželni svetnik Igor Gabro-vec je izpostavil poslanstvo ZSKD in ljubiteljske kulture ter najavil servis informiranja o vseh zakonih in zapadlostih, ki bo po ma gal druš tvom pri is ka -nju dodatnih finančnih sredstev. Predsednik Sveta slovenskih organizacij za Go riš ko Ja nez Po vše je ob čes tit kah in vo šči lih Zve zi za na dalj nje de lo ob ža -lo val do god ke zad njih ted nov, ki po -novno vodijo v odklon in zadržek dolo če nih kro gov do na še na rod nost ne skupnosti. V imenu Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti pa je pozdravil Vojko S top ar. Po tem slovesnejšem delu so delegati prisluhnili še blagajniku Marku Ruplu, ki je opozoril na številne težave pri prejemanju javnega prispevka, kar je otežilo delo ustanove in sili v pozorno finančno upravljanje, kakor priporoča tudi nadzorni odbor. Po krajši razpravi na predstavljena poročila so delegati opravili še volitve novih vodstvenih organov. Za predsednika je bil potrjen Marino Marsič, deželni odbor pa sestavljajo Luisa Antoni, Luisa Cher, David Clodig, Aleksander Coret-ti, Igor Černo, Poljanka Dolhar, Luciano Gergolet, Maja Humar, Karlo Mučič, Marko Rupel, Rosana Sabadin, Vesna Tomsič, Lucia Trusgnach, Miloš Tul, Pe ter Verč in Ri nal do Vre mec, za nadzornike so bili imenovani Viljem Černo, Nives Košuta in David Peterin, v razsodišče pa Anna Jussa, Vili Prin-čič in Vojko Slavec. zini za 30-letno delo na področju poklicne in ljubiteljske likovne umetnosti, za sodelovanje pri ustanovitvi Društva be neš kih li kov nih umet ni kov in Beneške galerije v Špetru ter za dolgoletno aktivno udejstvovanje v ljubiteljski pevski dejavnosti v zboru Matajur iz Klenja, Zdenko Vogrič za aktivno delovanje v kulturnih organizacijah in društvih od povojnega obdobja, ko se je kot mlad uči telj vklju čil v kul tur no in politično življenje goriških Slovencev, za dol go let no pro sto volj no de lo v okviru nekdanje Slovenske prosvetne zve ze - da naš nje Zve ze slo ven skih kul tur nih druš tev, za po bu do o usta -novitvi goriškega Fotokluba Skupina 75, katerega aktivni član je še danes ter za njegovo fotografsko dokumentiranje o prisotnosti in ustvarjanju Slovencev. Priznanje za življenjsko delo je prejel tudi Viljem Černo za 30-letno vsestransko aktivnost v javni upravi in prizadevanja za družbeno-ekonomsko rast prostora in ljudi, za nepogrešljivo vlogo povezovalca med Slovenci v Benečiji, deželi in z Republiko Slovenijo od začetka njegove družbeno-po-litične aktivnosti do danes, za osvešča-nje beneških Slovencev in uveljavljanje jezika v javnosti, predvsem v šolah, kjer je poučeval in organiziral izredne tečaje, za njegovo vlogo pri ustanavljanju Kulturnega društva Ivan Trinko, Centra za kulturne raziskave in muze- CELOVEC - Predsednik slovenskih socialnih demokratov na avstrijskem Koroškem Pahor s predstavniki manjšine Voditelji ZSO, NSKS in SKS Pahorja seznanili z odprtimi vprašanji, ki zadevajo Slovence v Avstriji - Predsednik SD tudi z Gusenbauerjem Od leve Bernard Sadovnik, Marjan Sturm, Borut Pahor in Rudi Vouk so govorili o položaju slovenske manjšine v Avstriji lukan CELOVEC - Predsednik slovenskih Socialnih demokratov in evropski poslanec Borut Pahor se je včeraj v Celovcu sestal s predstavniki vseh treh političnih organizacij koroških Slovencev. O aktualnem položaju slovenske manjšine na Koroškem so ga informirali predsednik Zveze slovenskih organizacij (ZSO) Marjan Sturm, podpredsednik Narodnega sveta koroških Slovencev (NSKS) Rudi Vouk in predsednik skupnosti koroških Slovencev in Slovenk (SKS) Bernard Sadovnik. Pahorja je spremljala poslanka v državnem zboru Darja Lavtižar-Bebler. Še pred tem se je pred sed nik slo -venskih socialnih demokratov na celovškem letališču sestal tudi z avstrijskim kanclerjem Alfredom Gusenbauerjem, ki se j e včeraj prav tako mudil na Koroškem. Sogovornika sta pred držav-nozborskimi volitvami v Sloveniji izmenjala izkušnje glede uresničevanja socialdemokratskih vsebin, dotaknila pa sta se tudi vprašanj slovenske manjšine na avstrijskem Koroškem.(I.L.) 4 Torek, 27. maja 2008 GOSPODARSTVO DNEVI KMETIJSTVA - V nedeljo se je v Miljah končala 14. prireditev Morje in Kras Za konec še posebna pozornost osnovnošolcem Nagradili so zmagovalce tridnevnega tekmovanja - Nastop trebenske godbe is? MILJE - Preteklo nedeljo se je v Miljah končala 14. izvedba dni kmetijstva, ribištva in gozdarstva Morje in Kras. Pester program sklepnega dne je vključeval nagrajevanje šolarjev, ki so se udeležili priložnostnega razpisa, in tri vodene oglede miljskega gradu. Nato je bila na vrsti zgo-dovinsko-naravoslovna ekskurzija po mi-ljskem polotoku z naslovom Milje brez meja, od gričev do morja, ki jo je priredil miljski pododdelek alpinističnega kluba CAI. Ob 18.30 j e bil na vrsti nastop trebenske godbe Viktor Parma, ob 21. uri pa si je bilo mogoče v miljskem jadralnem društvu Circolo della Vela di Muggia ogledati multivizijski posnetek o dragoceni in ogroženi svetovni biorazličnosti. Naj še enkrat nekoliko podrobneje omenimo sobotno srečanje tržaških proizvajalcev ekstradeviškega oljčnega olja z zaščitenim poreklom (D OP) s koprskimi kolegi. Najprej je besedo prevzel Boris Pan-gerc, kije predstavil položaj oljkarstva pri nas in poudaril potrebo po razmisleku o skupni blagovni znamki, o povezavi turistične ponudbe, o izdajanju skupne strokovne literature, o oblikovanju skupnih tržnih strategij za lažji prodor na oddaljene trge in o izmenjavi konkretnih izkušenj. Ob 19. uri je sledilo nagrajevanje zmagovalcev miljskega razpisa za najboljša ekstradeviška oljčna olja. Odbornik Bussani je nagradil Bruna Leonardona, kije osvojil 1. mesto, Mario Anno Cociani, ki se je uvrstila druga, in Oscarja Pecchiarja, kije zasedel tretje mesto. Priznanje za kakovost so si prislužili Franco Glavina, Kristina Jerman, Fa-biana Scheriani in Mario Ciacchi. Tekmovanja so se udeležili še Nadia Sega, Giorgio Ferluga, Paolo Jerman in Pietro Zugna. Nedeljski program se je začel z nagrajevanjem zmagovalcev razpisa za učence osnovnih šol. Tekmovanje je trajalo tri dni, vsak dan je bil razglašen po en zmagovalec ali zmagovalka, nagrade pa so podelili v nedeljo. V četrtek, 22. maja, sije 1. mesto prislužila Annamaria Vigini, učenka 4. razreda osnovne šole A. Bubnič. Za zmagovalca drugega dne je bil proglašen Besmire Binqi, ki obiskuje 3.A razred osnovne šole Suvich, za najboljšo risbo na nedeljskem tekmovanju pa je bil nagrajen izdelek Pierluigija de Rogatisa, učenca 3.A razreda osnovne šole Dardi. Popravek V nedeljski številki PD je pri prevajanju sporočila tehnične službe Kmetijskih dni prišlo do lapsusa, ko smo zapisali, da je miljski župan Aleksij Križman. Župan Milj je seveda Nerio Nesladek, kar je bilo v originalnem sporočilu tudi zapisano. KRAŠKI ZIDAR V Sežani kmalu nova tovarna za suho malto SEŽANA - Skupina Wieters-dorfer in družba Kraški zidar načrtujeta septembra v Sežani odprtje tovarne gradbenih materialov, ki bo proizvajala izdelke blagovne znamke Baumit. Šlo bo za proizvodnjo suhih mešanic za malte, omete, estrihe in gradbena lepila, investicija v tovarno pa je vredna 12,62 milijona evrov. Kot so povedali predstavniki Wietersdorferja in Kraškega zidarja, bo avstrijski partner pokril 76 odstotkov investicije, preostalo pa Kraški zidar. Letna zmogljivost novega obrata bo ob polni zmogljivosti presegla 200.000 ton gradbenega materiala. Kot je pojasnil član uprave avstrijske skupine Wietersdorfer Anton Peternel, bo tovarna s svojimi izdelki poleg slovenskega trga oskrbovala tudi Hrvaško in Italijo. Ob začetku obratovanja bo družba Baumit Kraški, v okviru katere bo delovala tovarna, zaposlovala 14 delavcev. Sklepnemu dejanju kmetijskih dnevov je glasbeno spremljavo zagotovila trebenska godba Viktor Parma pod taktirko Luke Carlija POSVET - Pobuda Zadružne kraške banke s sodelovanjem SDGZ Vse ostrejša zakonska merila pri upravljanju podjetij in tveganj OPČINE - Corporate governance in risk management je bil naslov posveta, ki ga je pretekli četrtek v dvorani Zadružne kraške banke na Opčinah priredila slovenska banka s sodelovanjem Slovenskega deželnega gospodarskega združenja in njegovega podjetja Servis. Dokaj številne udeležence je najprej pozdravil predsednik ZKB Sergij Stancich, ki je poudaril pomen obravnavane teme in izrazil pripravljenost banke, da nadaljuje s takšnimi pobudami v korist širše skupnosti. Za pomembno pobudo se je banki zahvalil predsednik SDGZ Boris Siega, ki je dejal, da se takšnih in podobnih tem pogosto lotevamo takrat, ko že nastanejo problemi, namesto da bi se jih lotili že prej. Srečanje je bilo namenjeno podjetnikom in upraviteljem javnih in zasebnih družb, ustanov in zadrug. Angleški pojem corporate governance zajema splet pravil, ki urejajo upravljanje nekega podjetja, družbe ali zadruge, odnose med raznimi dejavniki in tudi cilje, ki jih neko podjetje zasleduje. Risk management pa bi lahko prevedli z izrazom upravljanje tveganja, kar v bistvu pomeni proces, po katerem neko podjetje ocenjuje in določa rizičnost svojega poslovanja in na podlagi tega razvija obrambne strategije oziroma se zavaruje pred raznimi nevarnostmi in nesrečami. Tema je v tem trenutku še posebno aktualna. Veliki gospodarski škandali, ki so pretresli svet (naj omenimo škandal energetske družbe Enron Corporation v ZDA in znameniti škandal Parmalat v Italiji), pa tudi vrsta »manjših prekrškov«, ki gredo od korupcije do prevar, ponarejanja, smrtnih nesreč ipd., so postavili javno in zasebno podjetništvo pod drobnogled. Tema je aktualna tudi zato, ker je bil v Ita-lij i leta 2001 sprej et zakon št. 231, ki uvaj a t.i. upravno odgovornost, kar pomeni, da morajo upravitelji odgovarjati pred zakonom za vse prekrške, ki se zgodijo v njihovi strukturi. Zakonsko besedilo, kije sicer staro že nekaj let, pa stalno nadgrajujejo z novimi, vse strožjimi predpisi. Zadnji je začel veljati 15. maja, zadeva pa predvsem varnost pri delu in obse- Predsednik Zadružne kraške banke Sergij Stancich pozdravlja udeležence strokovnega posveta kroma L EVRO 1,5761 $ +0,12 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 26. maja 2008 evro (povprečni tečaj) valute 26.05. 23.05. ameriški dolar 1,5761 1,5742 japonski jen 162,97 109328 162,04 10 8654 kitajski juan ruski rubel 37,0945 7,4602 10,8654 36,9736 74612 Ual IjIVa MUlla britanski funt 0,79655 9,3090 0,7976 9,2875 JVCUJI\O MUiio norveška krona 7,8895 25,083 7,7885 25,056 LOKa MUI IG švicarski frank 1,6156 1,6308 estonska krona 15,6466 15,6466 madžarski forint rtfMicrki 7 At 243,93 3,3980 246,23 3,3850 LJUlJoM ¿.IUL kanadski dolar 1,5588 1 6420 1,5487 1 6125 CIVjUdljM UUIC1I bolgarski lev IT\mi m^kl 1,9558 3,6691 1,9558 3,6235 IUI 1 IU1 IJM ICV slovaška krona liiY*\\/CK i ifac 31,145 3,4528 31,482 3,4528 IILUVjM 11 LCli latvijski lats hr37l ICki rAal 0,6987 2 6154 0,6985 2,5565 UlO ¿.IIJO IVI 1 CC1I islandska krona ti irika lira 113,87 1 9648 114,01 1 9177 LUIjKCI lila hrvaška kuna 7,2563 7,2491 EVROTRZNE OBRESTNE MERE 26. maja 2008 1 mesec 3 meseci 6 mesecev 12 mesecev LIBOR (USD) 2,3825 2,64563 2,84875 3,06688 LIBOR (EUR) 4,37375 4,855 4,92313 5,03938 LIBOR (CHF) 2,334 2,775 2,8866 3,115 EURIBOR (EUR) 4,374 4,857 4,922 5,045 ZLATO (999,99 %%) za kg 18.832,55 € +77,43 TECAJNICA LJUBLJANSKE BORZE 26. maja 2008 ga zelo stroga določila in kazni, tako upravne, ki predvidevajo začasno prepoved poslovanja, kot tudi denarne, ki gredo od 250 tisoč do poldrugega milijona evrov. Zakon št. 231/2001 ima nekaj pomembnih posebnosti. Najprej velja poudariti, da se odgovornost ne omejuje več samo na posameznike, kot v preteklosti, temveč nosi odgovornost tudi podjetje samo. Druga posebnost zakona je, da je predvidel olajševalno določilo, po katerem se podjetja lahko izognejo sankcijam, če se ustrezno in pravočasno opremijo z notranjimi določili in pripravo t.i. organizacijskih modelov, kot jih predvideva zakonsko besedilo. Skratka, vsako podjetje, pa naj bo veliko, srednje ali majhno, mora sprejeti in urediti svoja pravila in jih seveda dosledno izvajati. Zakon in njegove implikacije je na četrtkovem posvetu podrobno orisal Giovanni Simonetto, ki na univerzi v Ve-roni predava revizijo v podjetjih, medtem ko je direktor zavarovalne družba Assicura Sandro Gotti nakazal vrsto možnih zavarovalnih rešitev za kritje tveganj pri podjetniškem poslovanju. Kdo se mora opremiti z organizacijskimi modeli in kaj morajo ti vsebovati? Sprejeti jih morajo vse družbe in združenja, ki imajo odnose z javnimi upravami. Vanje je treba vnesti sistem analiziranja tveganja pri poslovanju, določiti obvezujoče direktive na osnovi preverjanj, ustvariti ustrezen preventivni kontrolni sistem, določiti nadzorne organe in nekatere druge obveznosti. Tudi o tem je bilo veliko povedanega. Določila so seveda precej zapletena in jih ni mogoče strniti v nekaj besedah, še težje pa jih je uvajati v prakso. Zato je bilo na koncu srečanja poudarjeno, tako s strani Slovenskega deželnega gospodarskega združenja kot Zadružne kraške banke, da bo treba nadaljevati z informativnim delom in priskočiti upraviteljem podjetij na pomoč pri oblikovanju organizacijskih modelov in sploh pri korektnem tolmačenju zakonskih določil. D. Kalc vrednostni papir zaključni tečaj v € spr. v % BORZNA KOTACIJA - PRVA KOTACIJA GORENJE 35,46 IMTTIDCI IDADA 3(137 -0,89 KRKA 1 1 IKA KOPER 95,04 +0,60 +0,31 LUKA KOPER MERCATOR MERKUR 63,23 258,16 -0,43 -0,81 MERKUR PETROL TELEKOM SLOVENIJE 663,45 246,06 -0,46 -0,22 BORZNA KOTACIJA - DELNICE ACH 63,00 AERODROM LJUBLJANA 101,27 DELO PRODAJA -ETOL 190,16 ISKRA AVTOELEKTRIKA -ISTRABENZ 87,02 NOVA KRE. BANKA MARIBOR 30,42 MLINOTEST -KOMPAS MTS - Mil/A -1,31 +0,33 +1,17 +2,29 PIVOVARNA LAŠKO PROBANKA SALUS, LJUBLJANA SAVA 80,10 740,00 -0,06 TERME ČATEŽ ŽITO 440,04 440,04 237,97 -1,27 +0,30 MILANSKI BORZNI TRG mib 30: 26. maja 2008 -0,21 delnica zaključni tečaj v € spr. v % A2A ALLEANZA ATIAMTIA 2,5375 7,865 +1,14 -0,18 AILANIIA BANCO POPOLARE RCA MPS 22,87 13,18 +1,19 +0,55 BCA MPS BCA POP MILANO EDISON 2,0025 7,165 -0,92 -1,69 EDISON ENEL ENI 1,707 7,19 2641 +0,89 +0,24 FIAT FINMECCANICA 14,17 1935 +0,04 -1,46 -041 FINMECCANICA FONDIARIA-SAI GENIERAM 23,61 -2,32 -0 15 GENERALI IFIL INTESA SAN PAOLO INTESA SAN PAOLO 26,25 5,3 4 1475 -0,64 LOTTOMATICA L UYOTT1CA 18,00 1729 -0,54 -0,28 LUXO 1 IICA MEDIASET MEDIOBANCA MEDIOBANCA 5,175 1194 -0,05 -0,92 PARMALAT PIREMI e C 1,882 -0,50 +1,07 PIRELLI e C SAIPEM SNAM RETE GAS SNAM RETE GAS 0,543 29,33 -0,26 +0,31 STMICROELECTRONICS TELECOM ITALIA TELECOM ITALIA 4,2075 7,995 1412 +0,56 -0,50 TENARIS TERNA 19,06 -0,63 +0,03 UBI BANCA UNICREDITO 2,8925 16,18 -0,46 -0,68 -1 82 UNICREDIIO UNIPOL 4,27 1,625 -0,55 ■ SOD NAFTE ■ (159 litrov) ■ 132,95 $ +0,57 IZBRANI BORZNI INDEKSI 26. maja 2008 indeks zaključni tečaj sprememba % SLOVENIJA SBI 20, Ljubljana SBITOP liubliana 8.489,57 -0,14 sbii op, Ljubljana PIX, Ljubljana BIO, Ljubljana 1.875,08 5.889,42 116,38 -0,09 -3,15 -0,21 TRG JV EVROPE CROBEX, Zagreb RIRS Bamaluka 3.800,31 1.862,89 -2,98 -0,63 Dll\J, Dal llalUKa FIRS, Banjaluka Beley 15 Beograd 3.975,29 1.804,19 -3,14 -2,03 DCICA 1 J, L>0_>ylaU SRX, Beograd BIFX Sarajevo 1.000,25 4.760,71 -1,34 -2,05 Dir a, jai ajcvu NEX 20, Podgorica MBI 10, Skopje 22.504,62 5.750,02 -0,53 -0,44 DRUGI TRGI Dow Jones, New York - - Mlacdan 100 - - Nasuau ioo S&P 500, New York - - h/1Qr 1 VA/rti-U MaiAiVrti-lx DAX 30, Frankfurt FTSF mn I nnrlnn 6.953,84 +0,14 Fi se ioo, Lunuun CAC 40, Pariz ATX Dunai 4.937,84 4.344,87 +0,08 -0,61 a i x, Dunai PX, Praga Fl IROSTOXX 50 1.657,9 3.724,90 -0,80 -0,02 LUnoJI OXX JO Nikkei, Tukiu STI, Singapur Hang Seng, Hongkong Composite, Šanghaj Sensex, Mubaj 13.690,19 3.103,30 24.127,31 3.364,54 -2,30 -0,60 -2,37 -3,13 / ALPE-JADRAN Torek, 27. maja 2008 5 KOROŠKA - Razprava o skupnem zastopstvu slovenske manjšine v Avstriji NSKS in EL odklanjata skupni predlog ZSO in SKS Za predsednika NSKS Grilca je predlog za razširitev KOKS-a neresen in aroganten - EL se čuti izrinjena CELOVEC - Petkov predlog Zveze slovenskih organizacij (ZSO) in Skupnosti koroških Slovencev in Slovenk (SKS), da naj bi sedanji Koordinacijski odbor koroških Slovencev (KOKS) med ZSO in NSKS razširili še na tretjo politično organizacijo, SKS, je očitno že po nekaj dneh propadel. Predsednik NSKS Matevž Grilc je včeraj skupen predlog ZSO in SKS zavrnil kot »neresnega in arogantnega«, edina stranka koroških Slovencev, Enotna lista (EL) pa je ostro kritizirala, da ne upošteva »EL kot najbolj legitimirane in na podeželju najbolj zasidrane strukture koroških Slovencev« in da jo skuša izriniti iz procesa soodločanja v zadevah slovenske narodne skupnosti. Grilc je samo potrdil svojo zadržano reakcijo takoj po petkovi tiskovni konferenci Sturma in Sadovnika in ponovil, da njegova organizacija o pobudi sploh ni bila informirana. Poudaril je tudi, da NSKS nza-govarja načelo, po katerem morajo biti predstavniki koroških Slovencev izvoljeni v manjšini na volitvah. Trenutno, tako Grilc, ta kriterij izpolnjujejo samo predstav- Matevž Grilc niki NSKS, ne pa ZSO in tudi ne SKS. Poslovodja EL Adrian Kert pa je kritiziral Sadovnikovo skupnost, češ da je ta med koroškimi Slovenci kot krovna organizacija »dvomljivo legitimirana«. V najnovejšem predlogu o KOKS-u pa EL tudi vidi »nevarno igro SKS na plečih manjšine«. Stalno spreminjanje predlogov za KOKS s strani SKS je »znak negotovosti«. SKS očitno išče krčevito svojo politično pozicijo znotraj narodne skupnosti, a je ne najde, piše v tiskovni izjavi EL. EL tudi zavrača argument ZSO in SKS, da KOKS ni strankarsko-politični Adrijan Kert gremij in naj bo zaradi tega brez EL. Kert opozarja, da EL v tem sklopu ni običajna stranka, ampak zbirna stranka koroških Slovencev, ki s številnimi odborniki iz dneva v dan zastopa interese koroških Slovencev po južnokoroških občinah. »-ZSO in SKS z izrinjanjem EL netita prepir med koroškimi Slovenci,« očita Kert ZSO in SKS in sprašuje, ali gre obema »samo za ohranitev struktur in stolčkov, ne pa za smiselno reformo.« S tem v zvezi poslovodja EL še opozarja na model Enotne liste, ki v ožjem KOKS-u predvideva poleg obeh osrednjih organizacij (NSKS in ZSO) tudi zastopanost EL tudi SKS: »Naš predlog upošteva najširši politični spekter narodne skupnosti, vrhu tega so v razširjenem KOKS-u upoštevane vse merodajne krovne organizacije koroških Slovencev. Seveda pa gre samo za prehodni model na poti do demokratično izvoljenega političnega zastopstva koroških Slovencev.« Kot je znano, sta predsednika ZSO Marjan Sturm in SKS Bernard Sadovnik v pretek predstavila model Koordinacijskega odbora koroških Slovencev, po katerem naj bi novi, za SKS razširjeni KOKS, sestavljala po dva zastopnika (in po dva namestnika) vseh treh političnih organizacij koroških Slovencev. KOKS bi koordiniral v glavnem vprašanja, ki so povezana z uresničitvijo 7. člena Avstrijske državne pogodbe, kot že sedanji pa bi tudi na Sadovnikovo skupino razširjeni KOKS deloval po načelu soglasja. V primeru nesoglasja pa se bi ustanovil še širši KOKS, ki bi večinsko odločal. V njem bi bilo po 15 predstavnikov NSKS, ZSO in SKS. Ivan Lukan LJUBLJANA - Na včerajšnji seji mestnega sveta Zelena luč za Športni park Stožice Do konca junija 2010 bodo zgradili nogometni stadion s 16 tisoč sedeži in športno dvorano za 12 tisoč gledalcev podzemnih parkirnih hišah, dopustna pa LJUBLJANA - Mestni svetniki so dokončno sprejeli prostorski akt za območje Stožic, kjer bo Ljubljana v skladu s pogodbo o javno-zasebnem partnerstvu do 30. junija 2010 dobila nogometni stadion in športno dvorano. Sprejeli pa so tudi vse potrebne prostorske akte, ki podjetjema BTC in Urbani center omogočajo gradnjo hotela in poslovnih stolpnic na območju BTC. Predlog občinskega podrobnega prostorskega načrta za območje Športno rekreacijskega parka Stožice je bil na včerajšnjo sejo uvrščen naknadno, ker je okoljsko poročilo prišlo na Mestno občino Ljubljana (MOL) po sklicu seje. Vodja odseka za prostorske izvedbene akte in prenovo Alenka Pavlin je pojasnila, da bo Športni park Stožice (na posnetku maketa) umeščen med Vojkovo cesto, severno obvoznico in novo štajersko vpadnico, ki bo povezala krožišče To-mačevo s Kranjčevo ulico. Nogometni stadion s 16.000 sedeži in večnamenska športna dvorana z 12.000 se de ži bos ta ume šče na na dno gramozne jame. Stadion bo imel dve podzemni etaži, pritličje in eno nadstropje ter bo lahko visok največ 20 metrov nad terenom. Športna dvorana pa bo imela dve podzemni etaži in pritličje ter bo lahko segala do 30 metrov nad terenom. Vmesni prostor med stadionom in dvorano bo pod nivojem terena zapolnil trgovsko-poslovni objekt z 80.000 kvadratnih metrov bruto površin, na nivoju pa bo ostala zelena ureditev. Območje bo dostopno z Vojkove ceste, z načrtovane Štajerske ceste in s servisne ceste severne obvoznice. Parkirišča bodo zagotovljena v je tudi ureditev parkirnih površin za potrebe P+R. V sklopu parkirnih površin v osrednjem delu med stadionom in dvorano je treba zagotoviti najmanj 3500 parkirnih mest za osebna vozila, od tega najmanj 2500 za trgovsko-poslovni program, in 88 parkirnih mest za avtobuse ter dostavna vozila. V parkirni hiši med Vojkovo cesto in servisno cesto severne obvozne ceste pa je predvidenih še najmanj 1300 parkirnih mest. Mestni svet je sprejel tudi predlog sprememb in dopolnitev odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za območje urejanja javna skladišča in predlogu opremljanja za to območje. Predlog odloka predvideva, da bo podjetje BTC lahko na območju BTC za Kolosejem ob Bratislavski cesti gradilo hotel, južno od poslovne stavbe Simobil še drugo poslovno stolpnico, podjetje Urbani center pa namerava na območju trgovine Topdom med Kajuhovo in Letališko cesto postaviti objekt z javnim programom in dvema poslovnima stolpnicama. (STA) Na gori San Pietro že stoji spominsko znamenje AJACCIO - Na mesto, kamor je 1. decembra 1981 strmoglavilo Adriino letalo, so včeraj pritrdili še spominsko znamenje, ki ga bo v soboto na slovesnosti odkril slovenski minister za obrambo Karl Erjavec, je povedal vodja operacije asanacije gore San Pietro na Korziki Bojan Kopač. Včeraj popoldne je poveljnik civilne zaščite Miran Bogataj novemu županu Petreta Bicchisana Antoinu Ni-colaiju, prejšnjemu županu Fieschu Toussaintu Petru Pukšiču in lokalni gasilski enoti podelil priznanja civilne zaščite. Pukšič je sicer Korzičan slovenskega rodu, ki je ekipi pomagal pri navezovanju stikov ob akciji. Ob Euro 2008 pobuda za učenjene slovenščine CELOVEC - Podpredsednik koroškega deželnega šolskega sveta Rudolf Altersberger kritizira, da se Korošci premalo učijo jezikov sosedov. K pouku slovenščine je sicer na ljudskih šolah prijavljenih nad 2000 učencev, v glavnih šolah pa se jezika uči le še 348 dijakov. Italijanščine pa se koroški otroci lahko učijo le v izjemnih primerih, saj jo kot zbirni predmet ponujajo le v izjemnih primerih, na glavnih šolah izključno kot prosti predmet, na gimnazijah pa načeloma šele od tretjega razreda naprej. Altersberger v izjavi za javnost opozarja, da je znanje jezikov ključnega pomena. Tega na Koroškem zaradi nacionalne ozkosrčnosti niti ne zaznajo, slovenščina ob tem po besedah Altersbergerja pri mnogih velja za s koroško nekompatibilen jezik. Podpredsednik deželnega šolskega sveta zahteva, naj se po politični železni zavesi odpre na Koroškem tudi »pedagoška železna zavesa«. (I.L.) V Ljubljani 16-letnik z nožem do denarja v trgovinah LJUBLJANA - Na območju Šiške v Ljubljani je konec aprila in maja z nožem po trgovinah ropal 16-letni Ljubljančan. V štirih uspelih ropih je odnesel 1100 evrov, zdaj pa je v priporu. Ni bil odvisnik, šolo pa je redno obiskoval, so na Policijski upravi Ljubljana povedali na včerajšnji novinarski konferenci. Najstnik je ropal vedno na enak način - prodajalki je zagrozil z nožem in zahteval denar. Na takšen način je skušal do denarja priti kar šestkrat, štirikrat pa mu je tudi uspelo. Po podatkih policije se je število ropov na ljubljanskem območju od lani zmanjšalo za 23 odstotkov. V povprečju pa 20 odstotkov ropov zagrešijo mladoletniki. IZOLA - Ali bodo Izolani na predčasnih volitvah izbirali novega župana in nov občinski svet? Odstopilo 12 občinskih svetnikov Poziv županu Klokočovniku, naj odstopi - Prvi meščan, kot sam pravi, o odstopu ne razmišlja in trdi, da za nekaterimi odstopi stoji koprski župan Boris Popovič IZOLA - Dvanajst izolskih občinskih svetnikov je včeraj nepreklicno odstopilo s poožaja občinskih svetnikov, je za STA povedal Aleksej Skok iz izolske stranke SD. Gre za svetnike SD, LDS, Liste Izola zbudi se, DeSUS, Mladi za Izolo in svetnika Aleksandra Kreblja. Kot je pojasnil Skok, so ocenili, da nimajo druge izbire. Kot so v SD zapisali v sporočilu za javnost, so se svetniki po tehtnem in skrbnem premisleku odločili za odstop s funk- cije občinskih svetnikov. Hkrati so izolskega župana Tomislava Klokočovnika pozvali, da glede na nastalo situacijo, ki naj bi bila posledica prav njegove "odsotnosti, neprilagodljivosti in nepripravljenosti priti naproti občinskemu svetu", čim prej ponudi svoj nepreklicni odstop s funkcije župana in s tem omogoči Izolanom, da na predčasnih volitvah izberejo novega župana in nov občinski svet, ki bi se nemudoma lotila pomembnih projektov za razvoj Izole. Ali se v Izoli obetajo predčasne občinske volitve? Skok je v pogovoru za STA še dejal, da naj bi izolski občinski svet na izredni seji, ki jo bodo svetniki predlagali za četrtek, najprej ugotovil odstop omenjenih svetnikov, kar posledično pomeni, da občinski svet ni sklepčen. Naslednji korak naj bi bil razpis volitev novega občinskega sveta s strani občinske volilne komisije. Nadomestne volitve se po njegovih besedah lahko razpiše najprej 40 dni po ugotovljenem odstopu svetnikov. V SD pričakujejo, da bi do morebitnih volitev lahko prišlo v času med 10. julijem in 5. avgustom. Po njegovih besedah pri proračunih ni bil storjen nikakršen korak, zato so svetniki ocenili, da nimajo druge izbire. "V SD se zavedamo pomena usklajenega delovanja župana in občinskega sveta predvsem v luči velikih razvojnih priložnosti, pred katerimi stoji Izola (urejanje prostora, nov kulturni center, garažne hiše, športne površine). Najbolj smotrna in načelna poteza, ki jo lahko v trenutni situaciji naredimo, je zato ta, da tako župan kot občinski svet hkrati odstopita in novemu občinskemu vodstvu omogočita izvajanje projektov, ki so v interesu občanov," so še zapisali v sporočilu za javnost. Izolski občinski svet je poleg omenjenih 12 svetnikov, ki so podali odstop, sestavljen še iz 11 drugih svetnikov iz strank Izola je naša, predstavnikov italijanske narodnostne skupnosti in svetnika Slavka Sa-motorčana iz liste Izolani, ki naj bi po Sko-kovih besedah tudi razmišljal o odstopu. Klokočovnik je v pogovoru za STA pojasnil, da je odstop dokaz, da svetniki proračuna niso želeli sprejeti. "Sam sem jim ponudil vse možnosti, od različnih sestankov in drugih možnosti, ki bi pripeljale do sprejetja proračuna," je dejal. Po njegovih besedah gre za to, da nekdanja županja Breda Pečan (SD) skupaj s stranko ne more sprejeti, daje na volitvah izgubila. Kot drugi razlog za odstop svetnikov DeSuS in LDS pa je Klokočovnik navedel, da naj bi ti "odšli pod Popovičevo kapo". "Koprski župan Boris Popovič si ni mogel nikoli oprostiti, daje izgubil Izolo. Ugotovil je namreč, da z menoj ne more ravnati kot z drugimi, zato imamo sedaj takšno situacijo," je dejal Klokočovnik. Kot je še po- vedal, naj bi predsednik izolske SD v petek izjavil, daje proračun dober, ampak, da sami želijo prevzeti oblast. Pojasnil je še, da je kot župan izredno sejo občinskega sveta, na kateri naj bi ugotavljali odstope svetnikov, dolžan sklicati po uradni dolžnosti. "Če bodo odstopi ugotovljeni, so na vrsti volitve občinskega sveta," je povedal Klokočovnik in dodal, da sam ne namerava odstopiti, saj so ga izvolili občani. Svetnica stranke Mladi za Izolo Kristina Zelič je v izjavi za javnost zapisala, da bo podala svojo odstopno izjavo, s katero nepreklicno odstopa z mesta svetnice, in to takoj, ko svoj odstop poda še najmanj 11 drugih svetnikov v občinskem svetu. S tem bodo po njenih besedah omogočeni pogoji za sklic predčasnih volitev v občinski svet. Zapisala je še, da v stranki Mladi za Izolo upajo, da bo Klokočovnik ravnal odgovorno in bo tudi sam podal odstop. Po njenih besedah naj bi bilo že nekaj časa jasno, da je Izola v brezizhodni situaciji, iz katere jo lahko rešijo le predčasne volitve župana in občinskih svetnikov. (STA) 6 Torek, 27. maja 2008 APrimorski r dnevnik Trst Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.it NABREŽINA - V nedeljo je potekala proslava ob 30-letnici poimenovanja osnovne šole po Virgilu Ščeku Jubilej naj dodatno utrdi nabrežinsko šolsko stvarnost Govornik Marko Tavčar: Zgledovati se po Ščeku, velikem idealistu - Prava veselica s slovenskimi plesi in pesmimi »Ljubil sem slovenski narod, nisem iskal ne časti ne denarja, ampak le srečo našega naroda. Nikdar nisem naroda goljufal, lažnivo obljubljal.« S temi besedami moralne oporoke Virgila Ščeka, ki so vklesane na kamniti plošči z njegovim reljefom na hodniku nabrežinske osnovne šole, ki že trideset let nosi Ščekovo ime, se je v nedeljo popoldne v občinski telovadnici v Na-brežini začela proslava tridesetletnice poimenovanja, kije bila, kot so prireditelji (šola in Združenje staršev v sodelovanju z domačimi organizacijami) napovedovali, prava slovenska veselica. Dogodek je namreč v telovadnico privabil množico otrok, staršev, sorodnikov in prijateljev ter tudi večje število uglednih gostov, od konzula Republike Slovenije v Trstu Božidarja Hu-marja in deželnega svetnika Igorja Gabrov-ca pa do devinsko-nabrežinskega župana Giorgia Reta, podžupana Massima Romi-to in odbornico za šolstvo Tjašo Švara, slovesnosti pa so se med drugim udeležile še predsednica SKD Igo Gruden Mariza Škerk ter bivši didaktični ravnateljici Marina Castellani in Stanka Čuk. Navzoče je uvodoma pozdravil na-brežinski didaktični ravnatelj Marko Jarc, ki je jubilej označil za velik trenutek, preko katerega naj se še dodatno utrdi nabre-žinska šolska realnost in se še dodatno poseže po kakovosti. Župan Ret pa je, podobno kot na četrtkovi predstavitvi priložnostne brošure ob poimenovanju (tisk je podprla občinska uprava, ki bo po besedah ravnatelja Jarca kmalu tudi popravila šolo), poudaril pomen ohranjanja spomina na lastno zgodovino in preteklost. Slavnostni govornik, novinar in raziskovalec naše polpretekle zgodovine Marko Tavčar, pa je v svojem posegu poudaril skrb Virgila Ščeka, tega duhovnika in na-rodnoobrambnega delavca, za izobraževanje v slovenskem jeziku, ki je prišla do izraza tako pri pobudi za odprtje zasebne slovenske osnovne šole v Gorici kot pri prizadevanju za odprtje in ohranitev slovenskih šol po italijanski zasedbi Primorske po prvi svetovni vojni v obdobju, ko je bil poslanec v Rimu, ter predvsem pri zbiranju slovenske mladine v obdobju fašistične konfinacije v Avberju na Krasu: »Šola in vzgoja novih generacij,« je dejal Tavčar, »sta bili gotovo ena glavnih skrbi Virgila Ščeka,« ki si je za končni cilj svojega dela postavljal splošni duhovni in materialni na- Učenci so se predstavili tudi s slovenskimi ljudskimi plesi (na sliki desno), katerim je prisostvovalo številno občinstvo (na sliki spodaj) kroma predek slovenskega naroda, zato se je treba zgledovati »po tem velikem idealistu, ki je svoj duhovniški poklic razumel kot službo, v kateri lahko človek za svoj narod največ naredi,« je še dejal govornik. Kot že rečeno, je v nabrežinski telovadnici stekla prava slovenska veselica, na kateri je občinstvo najprej prisostvovalo spletu štajerskih in belokranjskih plesov, ki so jih učenci naštudirali pod mentorstvom Jelke Bogatec. S slovenskimi ljudskimi in umetnimi pesmimi sta nastopila Dekliški zbor Kraški slavček in šolski zbor šole Šček pod vodstvom Mirka Ferlana, slovesnost pa se je zaključila s skupnim nastopom nabrežinske godbe, učencev OŠ Šček in dijakov NSŠ Iga Grudna pod vodstvom kapelnika Sergia Grattona in prof. Vihre Kodrič. Vsem, ki so pripomogli k uspešni izvedbi proslave, se je zahvalila predsednica Združenja staršev Veronika Logar, ob tej priložnosti pa so tudi nagradili učence petega razreda, saj je bila to njihova zadnja prireditev na osnovni šoli. Na jubilej nabrežinske osnovne šole pa bo spominjala priložnostna brošura. ČEZMEJNI PROJEKT - Šoli iz Trsta in Kopra Razvijanje modelov trajnostnega razvoja Okoljska vzgoja in vzgoja k miru sta bili temi letošnjega sodelovanja med italijansko nižjo srednjo šolo Codermatz iz Trsta in osnovno šolo z italijanskim učnim jezikom Pier Paolo Vergerio il Vecchio iz Kopra v okviru tri leta trajajočega čezmej-nega projekta Agora. Šoli sodelujeta že dalj časa, v lanskem šolskem letu pa se je začel omenjeni projekt, ki je lani kot temo imel pravice in dolžnosti, medtem ko je bila letošnja tema kot že rečeno okoljska vzgoja oz. vzgoja k miru, saj so se učenci obeh šol posvetili preučevanjem vprašanj o okolju s ciljem razvijati projekte modelov ekološko trajnostnega razvoja. V ta namen se je kakih 60 učencev v preteklosti že srečalo v Trstu in pred slabim mesecem dni v Kopru, v četrtek pa bo ponovno v Trstu na šoli Codermatz zaključno srečanje v okviru letošnjega šolskega leta. Kot so na včerajšnji dopoldanski tiskovni konferenci na šoli Codermatz dejali ravnateljica Paola Sigmund in nekateri učenci, so se na omenjenih srečanjih učenci obeh šol posvetili preučevanju vprašanj v zvezi z zvočnim in elektronskim onesnaževanjem, zaradi aktualnosti pa so vzeli v pretres tudi vprašanje odpadkov, pri čemer so se seznanili s postopki obdelave zapadlih zdravil v bolnišnicah in zapadlih živilskih izdelkov v veletrgovinah. Tako so se tudi seznanili z načini obdelave odpadkov v Italiji in Sloveniji in skupaj razmišljali o strategijah za reševanje okoljskih vprašanj. Srečanje z učenci manjšinske šole v Sloveniji pa je bilo tudi priložnost za vzgojo k miru oz. za sožitje med mladimi različnih kultur. Četrtkovo zaključno srečanje, ki se bo na šoli Codermatz začelo ob 10.30. Najprej bo stekel kulturni spored z uprizoritvijo posebne vrste baleta, v nadaljevanju pa se bodo učenci obeh šol podali na plovbo po Tržaškem zalivu z ladjo Zeleni Delfin. Na srečanju bodo tudi predstavili videoposnetke s primeri čistega in onesnaženega okolja, ki ga nameravajo tudi razmnožiti, učenci šol Codermatz in Pier Paolo Vergerio il Vecchio pa se bodo ponovno sestali v prihodnjem šolskem letu, ko bodo razpravljali o čustvenosti. (iž) GROPADA - Na cesti, ki vodi v Slovenijo Bor zapretil avtu Drevo padlo na ograjo hiše, meter od avta in njegovega lastnika - To ni prvič: treba bo posekati vrsto suhih borovcev Gropajci imajo zadnje čase težave z borovci. Pri zadnjih hišah ob cesti, ki vodi v Slovenijo, je cela vrsta suhih dreves, ki so zaradi svoje preperelosti in nestabilnosti nevarna, saj od časa do časa padajo na cesto. V nedeljo zvečer, okrog 21. ure, je na cesto zgrmel 15 metrov visok bor, ki je le za slab meter zgrešil parkiran avtomobil in podrl ograjo neke hiše (na sliki). Čisto blizu je bil tudi lastnik vozila: za las ga iglavec ni oplazil. Openski gasilci so sežagali hlod in veje ter jih odstranili. Do podobnega dogodka je prišlo v marcu, ko je suho drevo padlo na ograjo in jo poškodovalo. Nevarna drevesa bi bilo treba posekati in odstraniti s pomočjo žerjava: predsedniku vzhodno-kraškega rajonskega sveta Marku Mil-koviču so gozdni čuvaji povedali, da je to delo v pristojnosti Občine Trst. Slednja je od leta 1929 lastnica tamkajšnjih zemljišč. Milkovič je včeraj obvestil pristojnega občinskega funkcionarja, ki si bo v kratkem ogledal območje. / TRST Torek, 27. maja 2008 7 TRŽAŠKI OBČINSKI ODBOR - Sklep zaradi »primanjkljaja« v obračunu 2007 Občina Trst noče odpisati obresti na posojilo SSG V resnici je deželna uprava zagotovila kritje primanjkljaja Zgodba o mučnem odnosu med Občino Trst in Slovenskim stalnim gledališčem se ponavlja. Tržaški občinski odbor tudi letos ne namerava odpisati slovenskemu teatru plačila obresti za posojilo v višini 2 milijona 500 tisoč evrov, ki mu ga je podelila 14. marca 2005. Tako piše v odloku, ki ga je mestna uprava soglasno sprejela na seji 16. maja. Razlog: Slovensko stalno gledališče naj bi v obračunu 2007 izkazalo 378.521,37 evra primanjkljaja, medtem ko je v pogodbi med občino in gledališčem o posojilu zapisano, da bo občina plačala obresti le v primeru pozitivnega obračuna gledališkega delovanja. V občinskem dokumentu je zapisano, da bo moralo Slovensko stalno gledališče v predvidenih rokih 30. junija in 31. decembra letos odplačati skupno 103.760,56 evra. To je 41.670,28 evra kapitalskega deleža in 62.090,28 evra obresti. Ju- nijski »obrok« naj bi znašal 52.258,75 evra (20.835,14 evra kapitalskega deleža in 31.423,61 evra obresti), decembrski pa 51.501,81 evra (20.835,14 evra kapitala in 30.666,67 evra obresti). V premisi, ki jo je predstavil novi občinski odbornik za finance Giovanni Battista Ravida, je sicer zapisano, da je za primanjkljaj krivo pomanjkanje javnih prispevkov, kar so ugotovili tudi sami revizorji v svojem poročilu. Obenem pa je omenjeno »pomanjkanje primerne dejavnosti za znižanje stroškov v teku leta.« Vodstvo gledališča je zaprosilo občino za »priznanje nadaljnjih posebnih prispevkov, ki bi jih uporabili za posojilo, s katerim naj bi krili primanjkljaj, in za posojilo za investicije«. Občinski odbor je v sklepu ocenil, da »ne obstajajo pogoji za zadovoljitev teh prošenj.« Obenem je v dokumentu omenjeno, da »ni bilo še dokončno rešeno vprašanje spremembe statuta, za kar je izrecno zaprosila občina ob podelitvi posojila.« Vprašanje domnevnega primanjkljaja Slovenskega stalnega gledališča tiči v javnih prispevkih, ki bi jih po zakonu o stalnih italijanskih gledališčih moral prejeti slovenski teater. Na novembrski skupščini je predsednik upravnega odbora Slovenskega stalnega gledališča Boris Kuret opozoril predstavnike javnih uprav na zadevo: javni prispevki so »zmanjkali«. Deželna uprava Fur-lanije-Julijske krajine ni pravočasno odobrila prispevka, da bi krila razliko primanjkljaja. Predstavniki dežele so zagotovili svoj poseg, kar se je tudi zgodilo. Deželna uprava je konec decembra vendarle poslala vodstvu gledališča pismo z zagotovilom, da bo prispevek za slovensko gledališče vključen v deželni proračun 2008, kar se je tudi zgodilo: prispevek je bil odobren v začetku letošnjega leta. Tako je bil »de facto« krit primanjkljaj, o katerem sedaj tržaška občinska uprava, da obstaja, zaradi česar noče odpisati Slovenskemu stalnemu gledališču plačila obresti. Slovenski teater se je zaradi zgolj formalnih proračunskih zapletov spet znašel v zagati. A ne po svoji krivdi, temveč po krivdi tistih (beri: krajevnih uprav), ki bi mu morale posredovati po zakonu predpisane prispevke. Številka ni majhna: najmanj po 400 tisoč evrov letno (kolikor znaša vsedržavna dotacija), čemur bi morali dodati še stroške za upravljanje dvorane. Tržaška občina plačuje italijanskemu stalnemu gledališču za upravljanje gledališča Rossetti po 300 tisoč evrov letno. Slovenskemu stalnemu gledališču za upravljanje dvorane v Kulturnem domu pa... nič. M.K. ZAHODNI KRAS - Obisk znanega italijanskega glasbenika i Luttazzi se je vrnil na Prosek Sedaj 85-letni avtor pesmi El can de Trieste je preživel na Proseku 6 let svoje mladosti in se naučil igranja na klavir Znani italijanski glasbenik Lelio Luttazzi se je včeraj vrnil na Prosek in si ogledal kraje, v katerih je kot kratkohlačnik preživel šest let svojega življenja: »dom« v nekdanjem sedežu občinske izpostave, osnovno šolo čez cesto, ki jo je obiskoval do 10. leta starosti, in farovž, kjer se je pod veščim očesom takratnega proseškega župnika Josipa Križmana prvič seznanil s črnobelimi tipkami. Luttazzi ni prispel v vas sam. S sabo je pripeljal filmsko ekipo. Ta je posnela kraje njegove mladosti, da bi jih nato vključili v DVD-film režiserja Pupija Avatija, ki bo priložen Luttazzijevi avtobiografiji. Sedaj 85-letni italijanski pianist, pevec, skladatelj in voditelj radijskih in televizijskih oddaj, se je rodil v Trstu, s četrtim letom (1927) pa se je družina preselila na Prosek, kjer je mama Sidonia poučevala na italijanski osnovni šoli Felice Venezian (slovenska je bila prav to leto ukinjena...). Luttazzi je ostal v vasi šest let. Večkrat je ponovil, da so bila ta leta zanj zelo pomembna, predvsem zato, ker se je pri župniku Križmanu naučil igrati na klavir. Že pred prihodom na Prosek se je snemalna ekipa obrnila na predsednika za-hodnokraškega rajonskega sveta Bruna Rupla. Luttazzijeva žena Rosanna mu je po elektronski pošti posredovala staro fotografijo nekdanjega »doma« Lelia Luttaz-zija. Rupel je na fotografiji takoj prepoznal svoj »poprejšnji domicil«, nekdanji sedež rajonskega sveta. Tako je včeraj z rajonsko tajnico Rosanno Ravbar in vodjo svetniške skupine Demokratske stranke Nikom Tenzetom pospremil avtorja znane El can de Trieste, zgodovinskega pomožnega režiserja Pupija Avatija Cesareja Bastel-lija in vso snemalno ekipo najprej pred nekdanjo občinsko izpostavo, ki jo je Luttazzi preimenoval v »svoj dom«. Tuje filmska ekipa posnela nekaj kadrov, Luttazzi pa je privolil v fotografijo z domačini. Zatem je bilo že na vrsti snemanje v prostorih osnovne šole, nazadnje pa še v farov-žu ob proseški cerkvi sv. Martina. Lelio Luttazzi je bil ob snemanju vidno zadovoljen. Na rodni Trst je bil vedno zelo navezan. Nenazadnje so mu tržaški kronisti leta 1991 podelili tudi svoje najvišje priznanje, zlatega sv. Justa. Zadnje desetletje je skorajda »izginil« z italijanske glasbene scene, pred nekaj meseci pa je doživel z gostovanji na radiu (pri Fiorellu) in na televiziji (pri Faz-iu) pravi preporod, katerega sad bo tudi avtobiografija, ki je popeljala Luttaz-zija včeraj popeljala na Prosek. M.K. Lelio Luttazzi (drugi z leve) pred svojim nekdanjim »domom« na Proseku. Ob njem levo predsednik zahodnokraškega rajonskega sveta Bruno Rupel, desno tajnica rajonskega sveta Rosanna Ravbar in načelnik svetniške skupine Demokratske stranke Niko Tenze V petek stavka avtobusov Uslužbenci prevoznega podjetja Trieste Trasporti bodo v petek, 30. maja, ostali križem rok. Šoferji avtobusov bodo stavkali od 9. do 13. ure, medtem ko bodo popoldne protestiralo uradno osebje. Stavko so razglasili področni sindikati Filt-Cgil, Fit-Cisl, Uiltraspor-ti, Faisa-Cisal, Ugl Autoferrotranvieri in osnovni sindikati Rdb. Poletni večeri pod zvezdami: rok za prošnje zapade v petek Občina Devin-Nabrežina bo sredi julija že petič priredila Poletne večere pod zvezdami, v okviru katerih bo več glasbenih, gledaliških in filmskih dogodkov. Na trgu pred županstvom bodo svoje proizvode nudili domači proizvajalci, odprli bodo tudi kioske s hrano in pijačo. Društva in drugi, ki želijo sodelovati, morajo nasloviti prošnjo na Urad za javno šolstvo, kulturo, šport, mladino, turizem, okence za stike z javnostjo in evropske projekte Občine De-vin-Nabrežina, Nabrežina št. 102 (fax 040-201307), najkasneje do petka, 30. maja, ob 12. uri. Informacije nudi zgoraj omenjeni urad, tel. 040-201772. Proces za videmski pokol Danes se bo na tržaškem prizivnem porotnem sodišču nadaljeval proces za pokol v Vidmu - 23. decembra 1998 je ročna bomba ubila tri policiste. Obtoženci so Italijan Nicola Fascicolo, Albanca Ilir Mihasi in Saimir Sadria ter Ukrajinka Tatjana Andrejčik. Peti osumljenec Giuseppe Campese je februarja letos umrl v mafijskem obračunu pri Vibu Valentii. Na prvem procesu so peterico obsodili zaradi združevanja v mafijske namene, oprostili pa obtožbe pokola. Drugostopenjsko razsodbo naj bi izrekli oktobra. Motor in avto v ograji Včeraj sta se zgodili dve prometni nesreči, prva že ob 6. uri. 32-letni motorist A. R. je s svojim cbr 600 trčil v levo cestno ograjo drž. ceste 202 pri Bol-juncu. Nato ga je odbilo v zidek desno od ceste. Ob 15.30 pa je v ograjo Obalne ceste (nad Botanjekom) zaneslo av-tomobilista. Oba so odpeljali na Kati-naro, huje se je poškodoval motorist. Usoden korak Iz Trnovce je prišla včeraj zjutraj žalostna vest o smrti Slavka Švare, lastnika vaške turistične kmetije. Dalj časa ga je pestila huda bolezen, ki ga je telesno in psihično izmučila do take mere, da si je doma vzel življenje. Danes bi bil moral oditi v bolnišnico, zadnjemu kirurškemu poskusu naproti. Pred leti ga je močno prizadela smrt žene, ki je podlegla podobni bolezni. NARODNI DOM - Ob prisotnosti Janeza Stanovnika, Jožeta Pirjevca in Boža Repeta Jutri predstavitev angleške knjige o slovenskem odporništvu, trpljenju in upanju Resistance, Suffering, Hope - Odporništvo, trpljenje, upanje je naslov zbornika, ki ga je v sodelovanju z Založništvom tržaškega tiska in ob podpori Slovenske kulturno gospodarske zveze pravkar izdala Zveza združenj borcev za vrednote NOB Slovenije. Cilj urednikov prof. Jožeta Pirjevca in Božota Repeta je mednarodni javnosti predstaviti slovensko partizansko gibanje med leti 1941 in 1945. Knjiga je namenoma izšla v angleščini, v času predsedovanja Slovenije Evropski uniji, da bi z njo opozorili na temo, ki je izven naših meja še slabo poznana. Avtorji zbornika, ki ga bogatijo arhivske fotografije iz vojnega obdobja, so z različnih zornih kotov orisali življenje med narodno osvobodilnim bojem. Kratek opis gibanja je v uvodni besedi podal Janez Sta-novnik, predsednik ZZB NOB, sledi poglavje o zgodovini Slovencev, ki ga je napisal Janko Pleterski. Jože Pirjevec je avtor besedila z naslovom Strategija okupatorja, izpod peresa Božota Repeta pa je besedilo o delovanju slovenske Osvobodilne fronte. Damijan Guštin je prispeval zapis, ki nosi naslov Partizanska četa - oborožen odpor v Sloveniji med drugo svetovno vojno, Gorazd Bajc pa se je zaustavil pri odnosu med pripadniki OF-a in zavezniki. Knjiga predstavlja tudi organizacijo zdravstvenega sistema med partizani (avtor Janko Kosnapfel), kulturno in umetnostno podobo v času odporniškega gibanja (Matjaž Kmecl) ter sliko odporniškega gibanja, ki jo nudi slovenska odporniška poezija (Boris Paternu). Zbornik zaokrožata še besedilo o fotografiji med osvobodilnim bojem (Franc Fabec) in Kronološki pregled slovenske zgodovine, od začetkov do danes (Darja Kerec). Izredno bogata in pestra knjiga dodaja kamenček k mozaiku raznolikega materiala, ki govori o kulturi in zgodovini Slovencev, ter bo prav gotovo pripomogla k popolnejšemu poznavanju našega sveta s strani bližjih in bolj oddaljenih sosedov. Tržaškim bralcem jo bodo avtorji predstavili jutri ob 17.30 v Narodnem domu v Trstu. O delu bodo spregovorili Janez Stanovnik, Jože Pirjevec in Božo Repe. Zbornik so že predstavili v Ljubljani, mogoče pa ga bodo tudi v Bruslju. Knjigo bodo vsekakor poslali evropskim predstavnikom in inštitucijam. V Ljubljani je predsednik SKGZ Rudi Pavšič napovedal, da jo bo organizacija poslala tudi nekaterim italijanskim predstavnikom, med drugim predsedniku italijanske republike Napolitanu. Tudi tuji bralci bodo končno spoznali zgodovino slovenskega odporniškega gibanja 8 Torek, 27. maja 2008 TRST / KRIŽ - 40-letnica revije Pesem ne pozna meja Praznik petja in prijateljskih vezi Jubilejno srečanje pevskih skupin iz matice in zamejstva - Osrednji govornik je bil Bruno Rupel V soboto je SKD Vesna iz Križa v sodelovanju z Zvezo slovenskih kulturnih društev in Združenjem za Križ priredilo jubilejno 40. revijo pevskih zborov iz Slovenije in zamejstva, Pesem ne pozna meja. Začetki te pobude segajo v pozna šestdeseta leta prejšnjega stoletja, ko so pevski zbori in kulturna društva iz Trbovelj, Križa in Branika sklenili pobratenje in sooblikovali revijo, ki je s časom prerasla v srečanje pevskih sestavov iz matice in takrat še obmejnih krajev. Letošnja revija je bila namreč prva po padcu meja med državami, iz katerih prihajajo sodelujoči zbori, in je bila torej prva dejansko »brez meja«. Naslov zborovskega srečanja pa bo ostal tudi v bodoče nespremenjen v spomin na čase, ko so pregrade ločevale slovenski jezikovni prostor in ko je bila revija med redkimi znanilci boljših in prijaznejših časov. Križani so si lani naložili nalogo organizacije štiridesetega srečanja. V soboto popoldne se je na dvorišču pred kriškim kulturnim hramom začela zbirati pisana množica pevk in pevcev s Tržaškega, Goriškega, Koroškega, Prek-murja, Pomurja, Primorske in Zasavja. To je bila prva priložnost za obnovitev prijateljskih stikov in poznanstev. Nastopajoči so segreli svoje glasilke na skupnih in posameznih vajah, nakar so v družbi pričakali začetek koncerta. Večer se je začel z nastopom malih gostov iz vrst kriških Glasbenih ustvarjalcev, uradni del koncerta pa so nato odprli gostje in soustanovitelji revije, pevci MoPZ Vesna, ki so pod vodstvom Marka Sanci-na zapeli O kresu Petra Golarja in Prace-kovo Predraga lahko noč. Nastope je povezovala Mairim Cheber, ki je v nadaljevanju povabila na oder še žensko vokalno skupino Jezero iz Doberdoba z dirigentom Dariom Bertinazzijem, moško skupino Un s Trboul z umetniškim vodjo Marjanom Knezom na čelu, domačinke ŽPZ Vesna, ki jih letos vodi Zulejka Devetak, MoPZ Franc Zgonik iz Branika pod vodstvom Mirana Rustje, Pomurce MePZ Avgust Pavel iz Gornjega Senika z dirigentko Marijo Trifus, MoPZ Društvo vinogradnikov Goričko iz Murske Sobote s prof. Jožefom Slavičkom, Korošce iz Pliberka iz vrst MoPZ Foltej Hartman pod vodstvom Dominika Hudla, MoPZ Jezero z dirigentom Marijem Pavlico in nazadnje soustanovitelje revije, pevke in pevce MePZ Svoboda iz Trbovelj z dirigentko Alenko Ramšak. Sporedi vseh desetih krajših nastopov so zaobjemali tako slovenske narodne pesmi kot znane skladbe Vrabca, Vodopivca, Adamiča ter drugih priznanih slovenskih OMERO - Stališče »Nobena ulica za Almiranteja« »Doba ideoloških in kulturnih nasprotij se je končala. Občinski svet se je torej v znak sprave in spoštovanja mrtvih spomnil smrti Giorgia Almiranteja. Toda nihče ne more tolmačiti, da je to pomenilo soglašanje s predlogom po poimenovanju mestne ulice po bivšem tajniku stranke Msi.« To je v tiskovni noti izjavil načelnik DS v občinskem svetu Fabio Omero, ki je nasprotovanje predlogu podkrepil z utemeljitvijo, na osnovi katere je 3.11.1947 pokrajinska komisija iz Rima pregnala Almiranteja. V njej je zapisano, da je bil Almirante nevaren za demokratske svobode, in to ne le zaradi fanatizma med fašizmom in še zlasti pod Salojsko republiko, temveč tudi zaradi političnih manifestacij v prid fašizmu in propagande protide-mokratičnih načel. Dejstvo, da je bil kasneje izvoljen v parlament in v tržaški občinski svet, še pravi Omero, pa še ne pomeni, da lahko Trst pozabi na hudodelstva Salojcev na tem območju. Kriške pevke z Nikom Sirkom kroma skladateljev. Združeni zbori so ob koncu izvedli še Ipavčevo Slovenec sem, skladbo Mirana Rustje na besedilo Anite Hudl Naša Pesem in Simonitijevo himno Vstajenje Primorske. Prisotne, ki so do zadnjega kotička napolnili dvorano, je nagovoril predsednik zahodnokraškega rajonskega sveta Bruno Rupel; izpostavil je seveda pomen revije Pesem ne pozna meja, ki je že štiri desetletja pred padcem meja povezovala Slovence iz štirih držav. Množična udeležba obiskovalcev sobotnega srečanja priča o priljubljenosti zborovskega petja v naših krajih (kljub kronični kadrovski stiski zamejskih pevskih sestavov) in o navezanosti domačinov na revijo, ki od nekdaj združuje petje z gojenjem narodne zavesti in prijateljskih stikov med Slovenci, ki živijo v matici in izven nje. Nastopajoči so se po končanem nastopu zbrali ob zakuski v kriškem Slomškovem domu in preživeli nekaj ur v družbi prijateljev, ob žlahtni kapljici in veselem petju. Trud, ki so ga v organizacijo sobotnega srečanja vložili pevci in pevke iz Križa, je bil seveda poplačan z odličnim obiskom publike in z brezhibno izvedbo večera. Pobuda se bo seveda nadaljevala tudi v naslednjih desetletjih, v novem svetu ki, podobno kot revija, ne bo (več) poznal meja. DEVIN-NABREŽINA - Projekt »Pogodba za malico« v prid zdravi prehrani Občina Devin-Nabrežina in zdravstveno podjetje sta ta teden sprožila projekt Pogodba za malico, katerega cilj je nuditi otrokom v šoli dobro in hranljivo malico, kot so sadje, jogurt ali kruh, brez odvečnih kalorij. Pobuda je nastala iz prepričanja, da je zdrava prehrana v otroštvu najpomembnejši faktor za dobro in zdravo odraščanje in da je pre-hrambna vzgoja lahko toliko bolj učinkovita, če hkrati preprečuje, da bi otroci prevzemali slabe prehramb-ne navade, tako da usklajuje pre-hrambne navade v šoli in doma. Projekt so ob podpori staršev že uspešno preizkusili na nekaterih šolah in zavodih v Vidmu. Temelj projekta je sodelovanje med starši in učnim osebjem pri vzgajanju otrok k uživanju zdrave in okusne malice, ki bo primerna tudi s prehrambne- ga vidika. V okviru pobude dobivajo tako vsi učenci za malico jogurt, kruh ali sadje trikrat tedensko. Učno osebje spodbuja učence k pridobivanju zdravih prehrambnih navad in jim stoji ob strani, starši pa se obvežejo, da bodo njihovi otroci imeli za malico sadež in ne česa drugega. Poskusni teden je od 26. do 31. maja, ko otrokom brezplačno delijo jutranjo malico. Starši bodo nato odločili, ali sprejeti dokončno Po god bo za ma li co, v ka te ri bo do navedeni vsi »pogoji« za nadaljno sodelovanje (eden od pogojev za dobavo malice v vsakem razredu je 60-od stot ni pris top učen cev šo le k pogodbi). Proizvodi, kijih bodo ta te den pre je li otro ci za ma li co, so kruh (včeraj), sadje (danes), jogurt (jutri), kruh v četrtek, sadje v petek in jo gurt v so bo to. Poletni tečaji slovenščine Italijanska ustanova za poznavanje slovenskega jezika in kulture prireja poletne tečaje slovenščine. Namenjeni so začetnikom, odvijali pa se bodo v popoldanskih in večernih urah. Za informacije in vpis lahko pokličete na telefonski številki 040 761470 ali 040 366557: tajništvo ita-lijansko-slovenskega središča v Ul. Valdirivo 30 je odprto od ponedeljka do petka, od 17. do 19.30. Tržaška kultura na spletu Kulturno bogastvo nekaterih občinskih ustanov je po novem dostopno tudi na spletu. Občinski kulturni resor je namreč uredil spletni katalog, preko katerega nudi prost dostop do najrazličnejšega materiala: fotografij, knjig, periodičnega tiska, slik, arhivskih fondov, a tudi informacij o občinskih palačah in tistih, ki so pod zaščito spomeniške varnosti. Spletni katalog bodo danes ob 18. uri predstavili v dvorani Bobi Bazlen v Palači Gopcevich (Ul. Rossini 4). Starši, otroci in mediji ... Televizija, internet, mobiteli, vide-oigrice predstavljajo pravo »vzgojno agencijo« za otroke in najstnike. Zato odigravajo pomembno vlogo in nosijo velike odgovornosti, ki jih je v svoji najnovejši knjigi analiziral novinar Daniele Damele. Publikacijo »Genitori, figli, media e non solo - Per un uso corretto degli stru-menti di comunicazione« bodo danes ob 17. uri predstavili na tržaški fakulteti političnih ved (Trg Europa 1 - stavba A). Slastna Istra Med, sladice, olje, vino, pršut, a tudi tartufi in ribe: dobrote hrvaške Istre bodo jutri obiskale Prečnik. Združenje Slow Food iz Trsta in Istre prireja namreč danes degu-stacijo kvalitetnih istrskih pridelkov, ki pa bo tudi priložnost za srečanje z istrsko kulturo in ga-stronomsko zgodovino. Prireditev Slastna Istra se bo odvijala med 16. in 19. uro v prečenski restavraciji Sardoč, uživa pa tudi podporo zadružne kraške banke. Renzo Maggiore v Knulpu V knjigarni Knulp (Ul. Madonna del Mre 7/A)bodo danes ob 20.30 predstavili najnovejši knjig Renza Mag-giorea. Tržaški pesnik, ki se poklicno ukvarja s prirejanjem seminarjev »emotivne inteligence«, je nedavno izdal pesniško zbirko Ascesi sulla via della Poesia, medtem ko je z esejem Saggio sul-l'energia cosmica zmagal na natečaju Il Golfo (v mestu La Spezia). NABREŽINA - Mazaška akcija na Trturju ob rdeči prvomajski zastavi Najprej popisali skalovje nato pa izobesili črno zastavo Če ste se v preteklem mesecu vozili po obalni cesti v smeri proti Trstu, ste jo v višini nabrežinskega brega prav gotovo opazili. Kot pokončen stražarje rdeča zastava ponosno plapolala na najbolj navpični skali nad obalno cesto, na obronku, ki mu Nabrežinci pravijo Trtur. Kot veleva tradicija, se namreč ob prvem maju rdeče zastave pojavijo skorajda v vsaki kraški vasi oziroma predmestnem zaselku. In prav tako je bilo tudi letos na Trturju, kjer so domačini na trden drog povzdignili rdečo zastavo. Že v preteklosti so sicer nepridipravi skušali sneti prvomajski simbol, tokrat pa so se znesli najprej na skalovje v neposredni bližini droga in za seboj pustili vidno sled: črn keltski križ in napisi so na belih skalah opozarjali, da je bila rdeča zastava komu pravi trn v peti. Okrog 15. maja so jo Nabrežinci sneli z droga na Trturju, nekaj dni zatem pa jih je pričakalo spet novo presenečenje. Neprijetni gostje so bili spet na obisku, saj je na istem drogu namreč visela črna zastava, ki pa so jo medtem baje že odstranili. Sled, ki ne dopušča dvomov o obiskovalcih ... / TRST Torek, 27. maja 2008 9 SLOVENSKI KLUB - Nocoj ob 20.30 PANTOMIMIK Volčič o Putinu Valdés jutri v Boljuncu Novinar bo predstavil svojo najnovejšo knjigo »Il piccolo zar« Danes zvečer bo v prostorih Slovenskega kluba potekala predstavitev najnovejše knjige Mitje Volčiča. Gre za delo »Il Piccolo zar« (Mali car), ki jo je pred kratkim izdala založba Laterza in je posvečena dvakratnemu ruskemu predsedniku in sedanjemu premi-erju Vladimirju Putinu. Volčič je znan ne le kot bivši sena tor in evropos la nec, tem -več tudi ali verjetno predvsem kot dolgoletni dopisnik prve mreže RA; služboval je, med drugim, v Pragi, Bonnu, Moskvi in na Dunaju. S svojimi reportažami je Volčič spremljal dogajanje v državah vzhod ne ga blo ka od ma džar -ske vstaje do padca Berlinskega zidu ter na podla gi svo jih opa zo -vanj napisal številna dela, med katerimi naj ome ni mo »Mo sca. I gi-orni della fine« (Moskva. Dnevi konca), »Sarajevo. Quando la sto-ria uccide« (Sarajevo. Ko zgodovina ubija), »1956. Krusciov con-tro Stalin« (1956. Hruščov proti Stalinu). S svojim najnovejšim de lom se Vol čič vra ča k sodob ni Rusiji, ki je po desetih letih zatišja s svojim liderjem Putinom spet v središču mednarodne pozor-nos ti kot ve le si la, ki se ni kakor ne mis li odpove da ti svo ji vlo gi na svetovnem prizorišču. O Putinovi preteklosti najbrž na Zahodu ne vemo veliko; presenetljivo pa je dejstvo, da o njej vsaj do leta 2000 - ko se je Putin sam odločil, da bo dovolil objavo svoje avtobiografije - tudi v Rusiji ni so ve de li sko raj nič. Potre ba po posredovanju javnosti Putino-ve biografije je prišla jasno na dan med nekim forumom G 8 v Davo-su, ko so predstavni ki rus ke de le -gacije na poziv ameriškega novinarja, naj mu opišejo svojega predsed ni ka, lah ko odgo vo rili le z nadvse nerodnim molkom. Od tedaj je mi ni lo ne kaj let, v katerih je javnost izvedela mar-si kaj o deč ku, či gar ded je bil Leninov kuhar, oče vojni heroj in ki je sam že pri 16 letih, pod vtisom branja vohunskih romanov, potrkal na vrata palače KGB-ja in vpra šal, kako bi lah ko tudi sam postal vo hun. Zdaj je Pu tin ve lik vodja, ki s svojo avtoritarnostjo in upo ra bo vse prej kot kri stal no čis - tih in demokratičnih metod vzbuja v zahodnih državah občutek nelagodja in bolj ali manj eksplicitno neodobravanje. V Rusiji pa ga imajo radi, in to tudi intelektualci, ki so s slavnim režiserjem Nikito Mikhalkovom na čelu prav pred kratkim podpisali odmevno peticijo Putinu v podporo. To pa zato, ker mu je, tako vsaj trdijo, us pelo Rusom vrni ti na ci o nal ni ponos, Rusiji pa preteklo veličino in dostojanstvo. Kljub temu, da v njej vladata cenzura in korupcija ter da je raz li ka med rev ni mi in bogatimi čedalje bolj v nebo vpijoča. O dečku, ki je prebiral vohunske romane, o možu, ki je z jekleno pestjo ustvaril t.i. »vodeno« demokracijo ter o spletkah, vojnah, umo rih, pu čih, ne nad nih vzponih in pad cih, ki so zazna -mo vali pol pre tek lo in sodob no Rusijo, bo spregovoril Mitja Volčič. Njegovo najnovejše delo »Il piccolo zar« je privlačna mešanica biografije, zgodovine in druž-beno-poli tič ne ana li ze, ki bral ca prevzame kot prava »spy story«. Srečanje z Mitjo Volčičem in njegovim delom bo nocoj v Gregor či čevi dvo ra ni s pri čet kom ob 20.30. Včeraj danes Danes, TOREK, 27. maja 2008 AVGUŠTIN Sonce vzide ob 5.22 in zatone ob 20.43 - Dolžina dneva 15.21 - Luna vzide ob 1.24 in zatone ob 11.54. Jutri, SREDA, 28. maja 2008 EMIL VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 23,4 stopinje C, zračni tlak 1019 mb raste, veter 5 km na uro se-vero-zahodnik, nebo jasno, vlaga 70-odstotna, morje skoraj mirno, temperatura morja 19,7 stopinj C. CI3 Lekarne predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Baiamonti 50 (040812325). www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 - 991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo. Od ponedeljka, 19., do sobote, 24. maja 2008 Urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30. Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Trg Oberdan 2 (040 364928), Sv. Ivan - Trg Gioberti 2 (040 54393). Milje Ul. Mazzini 1/A (040 271124). Sesljan (040 208731) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Trg Oberdan 2, Sv. Ivan - Trg Giober-ti 8, Ul. Baiamonti 50, Milje - Ul. Maz-zini 1/A.Sesljan (040 208731) - samo s U Kino ALCIONE - 17.00, 19.00, 21.00 »I demoni di Sanpietroburgo«. AMBASCIATORI - 15.45, 17.55, 20.05, 22.15 »Indiana Jones e il regno del te-schio di cristallo«. ARISTON - 17.30 »Mongol«; 20.00 »Un tocco di zenzero«. CINECITY - 16.00, 17.00, 18.00, 19.00, 19.30, 20.30, 21.30, 22.00 »Indiana Jones e il regno del teschio di cristallo«; 16.15, 18.10, 20.05, 22.00 »La setta delle tenebre«; 16.10, 22.00 »Super-hero«; 16.00, 18.40, 21.30 »Gomorra«; 18.00 »Ultimi della classe«; 16.00, 20.00 »Notte brava a Las Vegas«; Jutri bo v občinskem gledališču Prešeren v Boljuncu na sporedu res izjemen nastop. Ob 20.45 se bo ob čin stvu na mreč predsta -vil svetovno znani mojster pantomime Andrés Valdés. Pobu da je na sta la v okviru projekta »Capirsi senza parole« -»Razumeti se brez besed«. S pokroviteljstvom Pokrajine Trst je SKD France Prešeren priredilo tako predstavo, ki bi bila lahko dostop na tako slo ven ske mu kot ita -lijanskemu občinstvu. Valdesova govorica telesa bo namreč element, ki povezuje obe komponenti našega območja. Poleg ve čer ne ga na sto pa se bo v prostorih gledališča Prešeren odvijala tudi predstava v jutranjih urah, namenjena učencem osnovnih šol Frana Venturinija in Umberta Pacifica iz Boljunca. Andrés Valdés, umetnik, ki bo v sredo očaral boljunsko publiko, se je rodil v Havani, na Kubi. Ze kot štiriletni deček je nastopal v cirkusu. V mladostnih letih je po končani igralski akademiji odpotoval v Mehiko in v ZDA, kjer je nastopal kot komik v kubanskem ansamblu. Pantomimi se je približal, ko je leta 1960 prišel v Pariz. Tu se je izpopolnjeval pri Etien-neu Decrouxu, umetniku, ki je postavil temelje sodobni pantomi-mi. Poleg tega je bil asis tent Mar -cela Marceaua, ki velja za enega naj us peš nej ših pan tomi mi kov vseh časov. V šestdesetih letih se je stalno naselil v Ljubljani. V slovensko okolje je prinesel še nepoznano gledališko zvrst - pantomimo. Leta 1987 je v Ljubljani ustanovil studio, namenjen pantomimske-mu šolanju in ustvarjanju, ki nosi njegovo ime. Danes se umetnik posveča predvsem ustvarjanju za otroke. Poseb ni ve čer v druš tvu Pre -šeren je namenjen vsem ljubiteljem gledališča, a tudi vsem, ki bi radi izkoristili priložnost, da spoznajo mojstra, kakršen je Valdés. 16.00, 18.30, 21.30 »Iron Man«. EXCELSIOR - 16.15, 18.15, 21.15 »L'al-tra donna del re. EXCELSIOR AZZURRA - 16.30, 18.30, 21.00 »In Bruges - La coscienza del-l'assassino«. FELLINI - 18.40 »Il cacciatore di aqui-loni«; 17.00, 20.40, 22.20 »Il treno per Darjeeling«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 15.45, 17.55, 20.05, 22.15 »Go-morra«. GIOTTO MULTISALA 2 - 17.00, 19.30, 22.00 »Sangue pazzo«. KOPER - KOLOSEJ - 16.20, 19.00, 21.40 »Indiana Jones in kraljestvo kristalne lobanje«; 16.50, 19.20, 21.30 »Dokler naju Jackpot ne loči«; 17.10, 19.40, 22.10 »Skrivnost megle«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Superhero Movie«; Dvorana 2: 16.30, 20.15, 22.15 »Notte brava a Las Vegas«; 18.15 »Alla sco-perta di Charlie«; Dvorana 3: 16.30, 20.15, 22.15 »Rise - La setta delle te-nebre«; 18.15 »Certamente, forse«; Dvorana 4: 16.30, 20.15, 22.15 »Iron Man«; 18.30, 20.30, 22.15 »Reservation road«. SUPER - Prepovedano mladim pod 18. letom starosti. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.30, 19.50, 22.15 »Indiana Jones e il regno del teschio di cristallo«; Dvorana 2: 18.30 »Mongol«; 21.10 »Indiana Jones e il regno del teschio di cristallo«; Dvorana 3: 17.30, 19.50, 22.15 »Go-morra«; Dvorana 4: 17.50, 20.00, 22.00 »Superhero movie«; Dvorana 5: 17.40, 20.00, 22.00 »I demoni di San Pietroburgo«. S3 Projekt RAZUMETI SE BREZ BESED SKD FRANCE PREŠEREN s pokroviteljstvom POKRAJINE TRST vabi na predstavo svetovno znanenega mojstra pantomime Andrésa Valdésa v sredo, 28. maja, ob 20.45 v občinskem gledališču »Prešeren« v Boljuncu m TOPLO VABLJENI www.teaterssg.it SSG v sodelovanju z Občino Zgonik Scipio Slataper MOJ KRAS REŽIJA IN PRIREDBA MARKO SOSIČ IGRA PRIMOŽ FORTE Četrtek 29. maja 2008 ob 21. uri v kamnolomu pri Repniču Združenje slovenskih športnih društev v Italiji vljudno vabi na posvet Posvet se bo odvijal po sledečih točkah, katerim t>o sledila debata a) vpetost našega športa v strategije ohranjanja slovenske Identitete naših ljudi na teh tleh b) združevanje, sodelovanje ali območni centri: kateri je pravi ključ dvigovanja kvalitete našega športa na višjo, kvalitetnejšo raven? c) kam naj ZSŠDI usmerja večino svojih sredstev in predvsem kako naj jih usmerja: trenerski dnevniki aH projekti? v četrtek, 5. junija 2008 ob 19.30 v dvorani Iga Grudna, Nabrežina 89 SI Šolske vesti DRŽAVNA ŠOLA IVAN CANKAR v Trstu sporoča, da so v tajništvu šole na razpolago diplome za šolsko leto 1999/2000. ČETRTO MEDNARODNO SREČANJE FLAVTISTOV »FLAVTA-FLAUT08« Vsi flavtisti so vabljeni v sredo, 28. maja, ob 16. uri v prostorih nižje srednje šole z glasbeno smerjo Sv. Cirila in Metoda (ul. Ca-ravaggio, 4), kjer bo četrto mednarodno srečanje flavtistov »Flavta-flaut08«, ki ga organizira Glasbeni laboratorij. Prisotni bodo profesorji in študenti glavnih glasbenih inštitucij v Trstu, Starancanu, v Kopru in v Sežani. OŠ FRAN MILČINSKI s Katinare prireja zaključno prireditev v sredo, 4. junija, ob 17.30, v športno kulturnem centru v Lonjerju. Vljudno vabljeni. ZDRUŽENJE STARŠEV OŠ FRAN MILČINSKI organizira naslednje poletne tabore: naravoslovni »Zivi-jo Kekec« v Kranjski Gori, od 8. do 14. junija (od 1. do 5. razreda); biološki »Morska zvezda« v Piranu, od 16. do 21. junija (od 4. razreda dalje); krasoslovni »Netopir« v Postojni, od 22. do 27. junija (od 10. do 14. leta); jezikoslovni »Krpanova kobila« v Sevnem, od 29. junija do 5. julija (od 10. do 15. leta) slovenščina in jahanje; Kemijski »Čarobni napoj« v Ljubljani, od 6. do 11. juLija (od 2. razreda dalje); angleški »Je-zikajte!« v Postojni, od 24. do 29. avgusta (od 8. do 15. leta); računalniško in šahovsko delavnico »Mišk@« v Trstu, od 1. do 5. septembra (od 3. razreda dalje). Za dodatne informacije in prijave sem Vam na razpolago na tel. 040567751, ali mobi: 320-2717508 (Tanja) in po e-pošti: franmilcin-ski@gmail.com. M Izleti SKUPINA 85 organizira od 4. do 7. julija avtobusni izlet »Po poteh Primoža Trubarja«. Odhod avtobusa bo v petek, 4. julija, ob 6. uri iz Trga Oberdan. Ogledali si bomo M nchen, Ulm, Tubingen, Rottenburg in Salzburg. Predvidena cena izleta je 360,00 evrov. Dodatek za enoposteljno sobo (tri noči) znaša 75,00 evrov. Za informacije in vpise pokličite do sobote, 31. maja na tel. št.: 348-5289452 ali 040772545. NA ROMANJE V STIČNO vabijo šolske sestre de Notre Dame v sredo, 18. junija, ko bo v samostanu kip Fatimske Matere Božje. Cena romanja (prevoz in kosilo) znaša 32,00 evrov. Za podrobnejše informacije pokličite tel. št. 040 - 220693 ali 347 - 9322123. PARTIZANSKI KLUB BOLJUNEC prireja v nedeljo, 22. junija, izlet v Benečijo - Čedad in okolica. Odhod iz Boljunca, ob 8. uri. Podrobnejše informacije dobite v klubu ali na tel. št. 040-228050. Id Osmice DRUŽINA PERTOT (Špjlni) ima odprto osmico v Nabrežini, stara vas št. 10. Vabljeni. FRANC IN TOMAŽ FABEC sta v Ma- vhinjah odprla osmico. Obiščite nas! Tel. 040-299442. OSMICO smo odprli pri Batkovih, v Repnu. Ob domači kapljici nudimo domač prigrizek. Tel.: 040327240. OSMICO v Saležu, sta odprla Sandra in Jožko Škerk. PRI ŽUPANOVIH je osmica, Medja Vas 1 . Tel. 040-208367. STEVO ZAHAR je v Borštu 58, odprl osmico. Toplo vabljeni. fíflít " I ■ • C OBČINA DEVIN NABREŽINA Občina Devin Nabrežina razpisuje zakup za poveritev vzgojnih in animacijskih dejavnosti v poletnem centru 2008. Morebitne informacije ter izvod celotnega dražbenega razpisa je mogoče dobiti v Uradu za šolstvo, Nabrežina 102 (TS) tel. 040 2017375 ter pri okencu Urada za stike z javnostjo v Grudnovi hiši v Nabrežini 158 (TS) - tel. 040.200824. Nabrežina, 26. maja 2008 Odgovorna za OP: Rada SUBANI podpri svoje gledališče s prispevkom davčna številka petih tisočink 80015350327 davkaIRPEF Torek, 27. maja 2008 S Poslovni oglasi IŠČEM DEKLE ALI FANTA za de- o na osmici. 347-7217198 MIZARSKA DELAVNICA zaposli osebo. Tel. 335285063 ROBERTO ŠAVRON je odprl OSMICO v Zgoniku pri Stankotu Miliču m Ü3 Obvestila SI MATURIRAL NA PREŠERNU LETA '98? Pridruži se nam na večerji in zabavi v soboto, 14. junija! Kontakt: ster-nad_t@yahoo.com ali 339-5787561. AŠD CHEERDANCE MILLENIUM organizira pod pokroviteljstvom ZSŠDI »Poletni intenzivni plesni teden« za otroke od letnika 1998 do letnika 2004 v telovadnici na Opčinah v dveh terminih: od 25. do 29. avgusta ter od 1. do 5. septembra. Vpisovanje je odprto do 7. junija na tel. št. 040-226332 ali na info@cheerdancemillenium.com. PILATES-SKD IGO GRUDEN vabi na brezplačno vadbo, ki bo potekala vsak petek od 19. do 20. ure ali od 20. do 21. ure, v društvenih prostorih. Pojasnila na tel. št.: 040-200620 ali 349-6483822 (Mileva). SKD VIGRED, Kulturno društvo Tomaj, Razvojno društvo Pliska, OŠ Dutovlje in COŠ Stanko Gruden vabijo v sredo, 28. maja, ob 20. uri, v Kulturnem domu v Tomaju, na Festival prijateljstva - Kosovelov večer 2008. Sodelujejo: Mladinska glasbena skupina Vigred, učenci COŠ Stanko Gruden in OŠ Du-tovlje, pevka Martina Feri in dramski odsek SKD Vigred. TPPZ P. TOMAŽIČ sporoča, da bo danes, 27. maja, ob 20.45, na sedežu na Padričah, redna pevska vaja. JUS TREBČE vabi člane na redni občni zbor, ki bo v sredo, 28. maja, ob 20. uri v prvem sklicanju in ob 20.30 v drugem sklicanju, v Ljudskem domu v Trebčah. KRUT vabi članice na srečanje pred počitnicami, ki bo v četrtek, 29. maja, ob 18. uri v društveni gostilni v Ga-brovcu. Prijave in podrobnejše informacije na sedežu krožka, ul. Cicerone 8, Trst, ali na št. tel.: 040-360072. SC PRIMORJE sporoča članom in vaščanov, da bo v četrtek, 29. maja, ob 20.30 izredni občni zbor društva na sedežu pri Kulturnem domu na Proseku. SKGZ vabi v četrtek, 29. maja, ob 18. uri v prostorih Narodnega doma v Trstu (Ul. Filzi 14) na okroglo mizo Balkan in Evropa. Sodelovali bodo Milan Kučan, prvi predsednik RS, Miloš Budin, senator in Jože Pirjevec, zgodovinar. SRENJA BOLJUNEC vabi člane, naj se udeležijo rednega občnega zbora v četrtek, 29. maja, ob 20.30 v Kulturnem centru F. Prešeren v Boljuncu. ŽUPNIJA SV. JERNEJA IN CPZ SV. JERNEJ vabita na tradicionalni šmarnični »Koncert Marijinih pesmi«, ki bo v župnijski cerkvi na Opčinah v petek, 30. maja, ob 20. uri. Koncert oblikujejo OPZ Vesela pomlad, MlDPS Vesela pomlad in ŽPS Vesela pomlad, ki jih vodi Mira Fabjan, ter MoPS Sv. Jernej in MePZ Sv. Jernej, ki ju vodi Janko Ban. Priložnostno misel bo podala Nataša Sosič-Fabjan. Toplo vabljeni! AŠD SOKOL v sodelovanju z ZSŠDI vabi vse člane, starše, prijatelje in sim-patizerje na »Zaključno športno akademijo« z družabnostjo dne 30. maja, ob 18. uri v nabrežinski telovadnici. Nastopali bodo vsi najmlajši društveni športniki. Toplo vabljeni. DRUŠTVO ROJANSKI MARIJIN DOM dom vabi na večer s priznanim filmskim snemalcem Aljošo Žerjalom. Predvajal bo kratkometražne filme o Tanji Romano, Ohridu, Sarajevu, našem Krasu in harfistki Jasni Merlak. Večer bo v petek, 30. maja, ob 20. uri v Marijinem domu v Rojanu (ul.Cor-daroli, 29). Vabljeni! OBČINA DEVIN NABREŽINA prireja od sobote, 19. julija, do sobote, 4. avgusta na trgu v Nabrežini Kamnolomi, peto izvedbo prireditve »Poletni večeri pod zvezdami«. Pred županstvom bo tudi prostor, kjer se bodo predstavili domači proizvajalci, ki bodo ponujali svoje proizvode za degustacijo in nakup. Kdor želi sodelovati ali pa predstaviti svoje proizvode in dejavnosti lahko tel. na tel. št. 040-2017372, najkasneje do petka, 30. maja. OBČINA DOLINA obvešča, da bodo vpisovanja v občinski poletni center od 26. do 30. maja 2008 od 8.30 do 10.30 v Uradu za Šolstvo občine Dolina. Za informacije tel. na št.: 040/8329280281. PD SLOVENEC vabi na »38. praznik vina«, ki bo v parku »Hribenca« v Za-brežcu od 30. maja do 21. junija. V petek, 30. maja ples z ansamblom Ge do re, v soboto, 31. maja ples z ansamblom Hram, v nedeljo, 1. junija, ob 18. uri koncert pihalnega orkestra Ricmanje, sledi ples z ansamblom Tri prašički, v ponedeljek, 2. junija ples z ansamblom Ni panike. Vse štiri dni bo razstava vin domačih vinogradnikov in delovali bodo dobro založeni kioski s speciali-tetami na žaru. SLOVENSKI KLUB IN DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV vabita v petek, 30. maja, ob 18. uri v Narodnem domu, ul. Filzi 14., na predstavitev zbirke neobjavljenih pisem Srečku Kosovelu »Dragi Srečko«. O delu bo ob prisotnosti urednice in avtorice spremnega eseja prof. Tatjane Rojc spregovoril prof. Janez Vrečko. Prisoten bo tudi predstavnik založbe Goriška Mohorjeva družba Marko Tavčar. Vabljeni! TRŽAŠKO ZDRUŽENJE ZA BIODINA-MIČNO POLJEDELSTVO prireja v petek, 30. maja, ob 20. uri v razstavni dvorani ZKB na Opčinah (ul. del Ri-creatorio 2) konferenco na temo »Bio-loško-dinamično poljedelstvo«. Predava dr. Michele Codogno, univerzitetni raziskovalec, botanik in rastlinski ekolog. Vstop prost. KROŽEK AUSER za Kraško območje vabi svoje člane na družabno popoldne v soboto, 31. maja, s pričetkom ob 17. uri. Srečanje se bo odvijalo v prostorih »Dopolavoro ferroviaro« v Na-brežini. Za ples bo poskrbel »Duo Me-lody«. ZSŠDI razpisuje likovni natečaj namenjen učencem osnovnih, ter literarni natečaj namenjen dijakom nižjih srednjih šol s slovenskim učnim jezikom na temo športa z naslovom Drobci iz športnega sveta 2008. Najboljši prispevki bodo objavljeni v letnem Zborniku slovenskega športa v Italiji, avtorji del in njihovi mentorji pa bodo ob predstavitvi Zbornika tudi nagrajeni. Rok za predstavitev prispevkov zapade 31. maja. Podrobnejše informacije na www.zssdi.it. SLOVENSKI FILATELISTIČNI KLUB L. Kosir vabi člane in prijatelje na redno sejo, ki bo 4. junija ob 19. uri v Gregorčičevi dvorani v Ul. S. Francesco 20. Obveščamo, da bo naslednja seja 4. julija, saj se bomo kasneje podali na zasluženi dopust. PEVSKI ZBOR I. GRUDEN praznuje letos 40-letnico delovanja. Obletnico bomo proslavili s koncertom 14. junija v Nabrežini in vabimo bivše pevke in pevce, da skupaj zapojemo dve pesmi. Vaje za to priliko bodo 6., 9. in 13. junija ob 20.30 v društvenih prostorih. Toplo vabljeni! SKLAD MITJA ČUK obvešča, da bo letošnje poletno središče »Kratkohlačnik 2008« na Proseku od 7. julija do 1. avgusta, od 8. do 17. ure. Informacije in vpis do 6. junija v jutranjih urah na Skladu Mitja Čuk, Proseška ul. 131, tel. 040-212289. AŠD SOKOL pod pokroviteljstvom ZSŠDI-ja, organizira brezplačni odbojkarski kamp »Želiš spoznati odbojko« za deklice in dečke rojene v letih 1997 - 1998 - 1999 - 2000. Kamp se bo vršil od ponedeljka 9. junija do sobote 14. junija od 9. do 12.30 ure v nabrežinski občinski telovadnici. Info: Cirila 335/5313253 in Lajris 348/8850427. Toplo vabljene vse osnovnošolke in osnovnošolci. JADRALNI KLUB ČUPA organizira v poletnih mesecih štiri 10-dnevne jadralne tečaje na jadrnicah tipa optimist. Tečaji so namenjeni otrokom, ki so rojeni od leta 1995 do 2001 in znajo plavati. Tečajniki imajo poskrbljeno jadrnico, rešilni jopič, kosilo, zavarovanje in vpis v F.I.V. Tečaji se odvijajo od ponedeljka do petka, od 9. do 17. ure. Prvi tečaj od 9. junija do 20. junija; drugi tečaj od 23. junija do 4. julija; tretji tečaj od 7. do 18. julija in četrti tečaj od 21. julija do 1. avgusta 2008. Za vpisovanja in informacije vam je na razpolago tajništvo ob ponedeljkih, sredah in petkih, od 9. do 11. ure in ob TRST sobotah, od 16. do 18. ure, na našem sedežu v Sesljanskem zalivu, oziroma na tel/fax: 040-299858 ali e-mail: in-fo@yccupa.org ter na spletni strani: www.yccupa.org. N.K. KRAS pod pokroviteljstvom občine Repentabor, organizira »Nogometni kamp« na nogometnem igrišču v Rep-nu, od 9. do 13. junija. Vabljeni dečki in deklice letnikov 1997-2002. Za prijave in informacije klicati na tel. št. 3332939977 (Roberta), 328-9518440 (Maurizio - v večernih urah) in 3351963799 (Andrej). ORATORIJ 2008 V MARIJANIŠČU NA OPČINAH: Marijanišče pod vodstvom g. Bedenčiča skupaj z mladimi anima-torji tudi letos organizira počitniške dneve za mladino. Prvi teden: od ponedeljka 23. do vključno petka 27. junija, je namenjen otrokom iz osnovne šole. Program obsega poleg dveh dni v Marijanišču, en dan kopanja na morju ter enodnevni izlet v hribe z dvourno hojo. Drugi teden bo za dijake nižje srednje šole in to od ponedeljka 30. junija do petka zvečer 4. julija. Za to skupino je predviden kot že nekaj let dvodnevni izlet v slovenske planine. Število je omejeno, za vsako skupino največ 25 udeležencev. Vpisovanje do 10. junija na tel. tajnico 040-211113 ali 335-8186940. SLORI - Slovenski raziskovalni inštitut razpisuje nagrade za zaključena diplomska in podiplomska dela. Na razpis se lahko prijavijo kandidati, ki so v akademskih letih 2005/2006 in 2006/2007 diplomirali/magistrirali/dok-torirali iz družboslovnih in humanističnih ved na univerzah v Italiji, Sloveniji in drugih državah. Rok oddaje je 16.6.2008. Razpisne pogoje in prijavnico dobite na www.slori.org. POLETNI CENTER PIKAPOLONICA v priredbi Študijskega centra Melanie Klein in Slovenske prosvete slavi letos desetletnico. Potekal bo od 30. junija do 29. avgusta v otroškem vrtcu U. Vrabec v Bazovici. Vpisovanja so odprta do 14. junija. Na razpolago so se zadnja mesta. Podrobne informacije na www.melanieklein.org ali tel. 3284559414. SKD FRANCE PREŠEREN iz Boljunca prireja v sklopu vaške šagre na Jami razstavo domačih slikarjev. Zainteresirani naj se čimprej javijo na tel. št.: 335-6045771 (Martina). JADRALNI KLUB ČUPA organizira v poletnih mesecih tečaje windsurfa za odrasle in otroke, ki so že dopolnili 11. leto starosti. Tečaji bodo celotedenski in ob vikendih. Vršili se bodo v sledečih izmenah: 1. tedenski od 23. do 27 junija od 10. do 16. ure; 2. tedenski od 21. do 25 julija, od 10. do 16. ure. Datumi tečajev ob vikendih: 1) 20., 21., 22., 28. in 29. junija; 2) 4., 5., 6., 12. in 13. julija; 3) 18., 19., 20., 26. in 27. julija. V petek zvečer teorija, sobota in nedelja na morju od 10. do 16. ure. V juliju so možne individualne ure win-dsurfa in po dogovoru organiziramo tečaje tudi v drugih terminih. Za vpisovanja in informacije vam je na razpolago tajništvo ob ponedeljkih, sredah in petkih, od 9. do 11. ure in ob sobotah od 16. do 18. ure na našem sedežu v Sesljanskem zalivu, oziroma na tel/fax: 040-299858 ali e-mail: in-fo@yccupa.org ter na spletni strani: www.yccupa.org. ARTEDEN/08- mednarodni likovni teden v organizaciji SKD Lonjer-Kati-nara, v njegovem okviru tudi likovna delavnica za osnovnošolce od 14. do 18. julija v jutranjih urah v ŠKC v Lon-jerju pod mentorstvom umetnice Vesne Benedetič. Informacije in vpisovanje na tel.št. 3335062494. KRUT vabi člane, ki bi se želeli udeležiti skupinskega letovanja na Malem Lošinju v septembru, da se čimprej prijavijo. Vse dodatne informacije in pojasnila na sedežu, ul. Cicerone 8/b, tel.: 040-360072. KRUT obvešča, da je v teku vpisovanje za desetdnevno skupinsko bivanje v termah Radenci, konec avgusta. Za podrobnejše informacije naj se zainteresirani zglasijo čim prej na sedežu krožka, ul. Cicerone 8/b, tel.: 040360072. 0 Prireditve SKD LIPA V SODELOVANJU Z ZSKD IN RAJONSKIM SVETOM ZA VZHODNI KRAS prireja »Pesem na M'zarju 2008«: V sredo, 28. maja, ob 21. uri, na vrtu Gospodarske zadru- ge, dramska skupina SKD Slavec iz Ricmanj prireja veseloigro v narečju »Partnerji« (priredba in režija Ingrid Werk); v petek, 30. maja, ob 20.30, v Bazovskem domu, predstavitev pesniških zbirk Tatjane Križmančič »Ko beseda postane poezija«; program oblikujejo: MoVS Lipa, MoPZ Skala, Hrušiški fanti, PD Slavček. Vabljeni ljubitelji petja! SLOVENSKI KLUB vabi danes, 27. maja, na predstavitev najnovejše knjige o Vladimirju Putinu »Il piccolo zar«. O vsebini dela bo spregovoril avtor Mitja Volčič. Srečanje po potekalo v Gregorčičevi dvorani, ul. S. Francesco 20, s pričetkom ob 20.30. Vabljeni! 44. RAZSTAVA VIN - ZGONIK: Program: v sredo, 28. maja, ob 20.30 v občinski knjižnici v Saležu predstavitev knjige Jasne Jurečič »Prerokuj mi še enkrat«. Ob prisotnosti avtorice bo delo predstavila prof. Marija Cenda, odlomke bo brala igralka Miranda Ca-harija. Nastopil bo MePZ Rdeča zvezda, pod vodstvom Rada Miliča. V četrtek, 29. maja, ob 21. uri še en veliki kulturni dogodek v okolju bivšega kamnoloma v Repniču, v sodelovanju in v produkciji SSG S. Slataper - Moj Kras (r. M. Sosič). OBČINA ZGONIK v sodelovanju s KD Rdeča zvezda vabi v sredo, 28. maja, ob 20.30 v občinsko knjižnico v Saležu na predstavitev knjige Jasne Jurečič »Prerokuj mi še enkrat« (založba Mladika). Ob prisotnosti avtorice bo delo predstavila prof. Marija Cenda, odlomke bo brala igralka, Borštnikova nagrajenka, Miranda Caharija. Nastopil bo MePZ Rdeča zvezda Devin, pod vodstvom Rada Miliča. SKD FRANCE PREŠEREN iz Boljunca prireja s pokroviteljstvom Pokrajine Trst predstavo svetovno znanega mojstra pantomime Andresa Valdesa v sredo, 28. maja, ob 20.45 v občinskem gledališču Prešeren v Boljuncu. Toplo vabljeni. OBČINA DOLINA - ODBORNIŠTVO ZA KULTURO v sodelovanju z združenjem »Musica senza frontiere« vabi v četrtek, 29. maja, ob. 20.30 v gledališče F.Prešeren v Boljuncu na koncert ansambla »GORNI KRAMER QUARTET & Martina Feri« v sklopu pobude »Adriatic Festival 2008«. SKD BARKOVLJE, ul. Bonafata 6, s pokroviteljstvom ZSKD in Slovenske prosvete, vabi v četrtek, 29. maja, ob 20. uri na koncert nagrajenih učencev na mednarodnih tekmovanjih Glasbene Matice in Glasbene šole Sežana, iz razreda prof. Tamare Ražem. Vabljeni! SKD FRANCE PREŠEREN prireja v četrtek, 29. maja, ob 20.30 v občinski telovadnici v Dolini zaključni nastop gojencev plesne šole našega društva. Glavni gostje bodo atleti plesne šole Club Diamante iz Zagraja. Toplo vabljeni starši, prijatelji in ljubitelji plesa! SKD BARKOVLJE (U. Bonifata 6) vabi v petek, 30. maja, ob 15.30 na zaključno glasbeno delavnico OŠ Fran Saleški Finžgar, ki jo vodi Aleksandra Pertot in na razstavo izdelkov iz klobučevine ustvarjalne delavnice, ki jo je vodila Tamara Danieli. V NARODNI IN ŠTUDIJSKI KNJIŽNICI Ul. S. Francesco 20, bo v petek, 30. maja, ob 18. uri, odprtje fotografske razstave Robija Jakomina: »Tihožitje«. Predstavitveni pogovor bo vodila Jana Pečar. Glasbeni utrinek Veronika Car-li in Janja Savi (duo kitar). V NARODNI ŠTUDIJSKI KNJIŽNICI v Trstu, Ul. S. Francesco 20, bo 30. maja ob 18. uri odprtje fotografske raz-staveRobija Jakomina: Tihožitja. Predstavitveni pogovor bo vodila Jana Pečar. Glasbeni utrinek Veronika Car-li in Janja Savi (duo kitar). ZADRUGA NAŠ KRAS vabi v petek, 30. maja, ob 20.30 v Kraško hišo v Repen na odprtje razstave fotografij Egona Krausa »vsak dan je prinesel nekaj novega«. O razstavljenih delih bo spregovoril Franc Fabec. Glasbeni uvod MoPZ KD Kraški dom. SDD JAKA ŠTOKA- Višješolska skupina vabi na premiero igre Federica Gar-cie Lorca DOM BERNARDE ALBE (režija Alika Bevk), ki bo v ponedeljek, 2. junija, ob 20. uri v Kulturnem domu A. Sirka v Križu. S Mali oglasi AVTOMOBILSKE GUME pirelli P6, 195/60r 15, zelo malo rabljene ugodno prodam. Tel.: 349-3954200. -/ BALIRKA za okrogle bale, variabilna, mreža, od 1,20 m do 1,60 m, tip Sper-ry new Holland 841. Tel.: 040-228932 ali 00386(0)40 302044. IŠČEM VARUŠKO petkrat tedensko, tel. 340-4741402. LJUBITELJU ŽIVALI podarim prelepe mucke: dve črni (samček in samička) ter tigrastosivobelega samčka z daljšo dlako. Tel. na št. 333-3616411 od 12. do 15. ure. NA PROSEKU dajemo v najem opremljeno stanovanje (80 kv. metrov): 3 sobe, kuhinja, kopalnica, balkon in parkirišče. Tel.: 333-1129574. ODDAM majhne mucke, črne in sive barve. Tel.: 040-200996. POŠTENA IN DELOVNA GOSPA iz Slovenije išče 2x tedensko delo za likanje ali kot hišna pomočnica, en dan v dopoldanskem času in en dan v popoldanskem času. Klicati v večernih urah na tel. št. 040-200930. PRIKOLICA dvoosna, kason 4,5m x 2,40m, kiper, stranice s poviškom, zračne zavore, potrebna popravila. Tel.: 040-228932 ali 00386(0)40 302044. PRODAJAMO HIŠO V DOLINI z dvoriščem; v hiši je možno napraviti dve stanovanji. Tel. 040-228390. PRODAM PINGUINO DELONGHI z vsemi pripomočki, cena 200 evrov. Zainteresirani naj telefonirajo na št. 040-413429 ali 328-7145151 ob urah obedov. PRODAM fiat bravo, gt, 1800, letnik 1996, komaj opravljena revizija in zamenjava gum. Tel.: 333-4577347 po 20. uri. PRODAM ponija, samček, star eno leto in pol. Tel.: 347-7838110. Prispevki Namesto cvetja na grob Mateja Lachi-ja darujejo Luči, Livio in Paolo 20,00 evrov za MePZ Vesna iz Križa. Ob 2. obletnici smrti Andreja Batiča darujejo oče Marjo in mama Delka 50,00 evrov za NK Kras. Namesto nageljčka na grob učiteljice Vlaste Batagelj por. Legiša in ob 30-letnici poimenovanja OŠ po Virgilu Ščeku daruje Bogomila Doljak 20,00 evrov za OŠ v Nabrežini. V spomin na Ivanovega očeta Joškota Kuka daruje ekipa ljubiteljev Why not Sesljan 120,00 evrov za vzdrževanje spomenika padlim NOB v Prečniku. 23. maja 2008 nas je v Firencah zapustila Anna Macchi roj. Husu Žalostno vest sporoča sestra Slavica Prosek, 27. maja 2008 27.5.2006 27.5.2008 Andrea Batti "Mariuči" Vedno si v naših srcih Elena, Damijan in Dimitri Repnič, 27. maja 2008 Ob izgubi drage mame Zofke izrekamo Janiju in svojcem iskreno sožalje bivši sošolci Adrijano, Edi, Irene, Lida, Mira, Tanja in Živa Ob izgubi drage mame Zofke izrekajo iskreno sožalje Janiju in svojcem prijatelji Aleksander in Jana, Edi in Gabriella, Edi in Silvana, Marko in Lea, Robi in Rosanda ter Sonja Ob smrti drage mame izreka Paolo-tu Jezu in družini iskrene sožalje AŠD Breg Gajino moško teniško ekipo čaka za obstanek v B-ligi pravi podvig / 16 Šahistke liceja Prešeren tretje na državnem prvenstvu v Jesolu Giro: Pellizotti »gospodar« Kronplatza, Contador še povečal prednost Bport ^L torkova priloga P Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.it torkova priloga Primorskega dnevnika KOŠARKA - Po prvi polfinalni tekmi Jadrana Mark za napredovanje v C1 -ligo Poseben prizvok t TADEJ VALJAVEC Slovenski kolesar je zelo dobro prestal prvi dve dolomitski etapi Gira. V soboto je bil 18., v nedeljo pa celo 10., tako da se je pred včerajšnjim kronometrom povzpel na 12. mesto skupnega vrstnega reda. i JOSE' MOURINHO Kontrover-zni portugalski trener bo - kot kaže in kot pišejo portugalski mediji - v prihodnji sezoni le treniral v Italiji. Angažiral naj bi ga Inter-jev predsednik Moratti, ki mu ponuja 9 milijonov evrov za vsako sezono (triletna pogodba). Z njim naj bi k Interju prišla še Deco in Lampard. i SCOTT DIXON Novozelan- dski dirkač je zmagovalec tradicionalne dirke 500 milj Indianapolisa, najpomembnejše dir-kaške preizkušnje sezone v ZDA. Dvesto krogov je v letošnji 92. izvedbi prevozil v treh urah in pol s povprečno hitrostjo 231 km na uro! Na sobotni prvi polfinalni tekmi končnice za napredovanje v državno C1-ligo je Jadran Mark pometel z goriško Ardito in jo ob zvoku sirene prekosil za kar 36 točk. Nasploh je bil to rekord letošnje sezone. Taki prednosti so se jadranovci približali edinole na tekmi predzadnjega kroga rednega dela proti San Vitu, ki je naposled izpadel v D-ligo. Takrat je Jadran zmagal z 94:59. Sobotni rezultat pa ima še poseben prizvok, saj so ga delno podpisali tudi Jadranovi mladinci, ki so igrali skoz celo četrto četrtino. To je neposreden dokaz, da je delo na mladinskem področju kakovostno. Nenazadnje so mladinci to dokazali tudi z uvrstitvijo na meddeželno fazo prvenstva under 19. Je torej prihodnost članske ekipe že zagotovljena ali pa bo domače društvo, kot se zdaj večkrat dogaja v različnih športih, le odskočna deska za igranje v drugih okoljih? POGLED Z VEJE Bodočnost je na ramah starcev Marij Čuk Prihodnost sloni na ramenih tistih, ki vlečejo za sabo že kar zajetno bero življenjskih križev! Min Bahadur Šerhan je šestinsedemdesetletni Ne-palec, ki je v nedeljo postal najstarejši človek na strehi sveta. Povzpel se je na Everest in podrl rekord Japonca Janagisave, ki je lani najvišjo goro preplezal v starosti le 71 let. Hoja na himalajskega očaka je postala prava igrica in 'starčki' dobesedno smešijo nekdanje zgodovinske odprave, čeprav je treba vedeti, da kdor orje ledino ima največ zaslug za rodovitno polje. Svojemu nekdanjemu profesorju Borisu Pahorju bi predlagal, naj se še sam preizkusi v podobnem plezanju, saj je prožen in adrenalinski kot le malokdo in svet bi se mu čudil tudi na športnem, ne le na literarnem področju, ki pa je veliko bolj zahtevno od alpinističnega. Skratka, plezanje na Everest ne predstavlja več enkratnosti, zato ljudje raje plezajo po drugačnih hribčkih in dolinicah. Pa še v kako gostilno zavijejo. Veliko bolj zahteven podvig je sestaviti zamejsko žensko nogometno reprezentanco, kar sem obljubil prejšnji teden. Pravijo, da obljuba dela dolg, a če obljub ne držimo zaradi ljubega miru, je bolj pametno in pošteno narediti okrog obljube ovinek, jo preklicati, kot držati besedo za vsako ceno in riniti v po- gubo. Že z izborom selek-torice bi nastale težave, da ne govorim o vratarki, katere vloga bi bila milo rečeno dvoumna. Zato bom to nalogo zavrgel, saj je plezanje na Everest v primerjavi z njo pravi mišji spolni ud (da ne uporabim udomačene tujke...). Skratka, otroška igrica, podobna puzzlu (Leljo Rehar, Jolko Milič in vse svetnike prosim za slovensko inačico), ki ga še sam sestavim v dveh treh dneh, čeprav na škatli piše od treh do pet let... Uh, kako sem pameten! Velika pamet pa mi ne preprečuje razočaranja. Konec koncev sem ne-razpoložen zaradi uspeha košarkarjev Acegasa, ki so se rešili izpada iz B2 v C1 ligo. Le pomislite, kaj bi bilo prihodnjo sezono: v isti skupini Bor, Jadran (upajmo) in nekdaj sloviti tržaški prvoli-gaški klub. Slaba volja me načenja tudi zaradi Aleša in Boruta, ki preživljata težke trenutke v drugoligaškem teniškem prvenstvu. Ko čas in obveznosti preganjajo, pač nimaš časa za trening (to krvavo občutim tudi sam). In konec koncev - kaj bi s treningi! Pomembno je živeti in življenje jemati poskočno, ne preveč resno. Kdor je preresen ima vedno za bregom kako zvijačo, za hrbtom skrit nož. Zaradi tega je na primer nogomet tako zanimiv, ljudski in privlačen: ker je najbolj neresna resna stvar na svetu! 12 1 6 Torek, 27. maja 2008 ŠPORT / KOŠARKA - Konec dobro vse dobro Obstanek AcegasAps pozdravilo skoraj 4000 ljudi Letos manjkal pravi center - V prihodji sezoni bi morali bolj zaupati tržaškim igralcem NAMESTO A-LIGE Pokal na dobri poti Dimitrij KriZman Krilni igralec Bartolucci je odigral solidno prvenstvo, usodi kluba je na tribuni napeto sledil tudi njegov predsednik župan Dipiazza kroma Neposrečena sezona tržaškega AcegasAps-a se je vendarle zaključila srečno. V zadnji in odločilni tekmi playouta so Pasinijevi varovanci vendar le pre ma ga li Bas sa no in ga ob so di - 11 na izpad v C1- ligo. Tekmi je sledilo skoraj 4000 gledalcev, ki so napolnili parter do zadnjega kotička in lep del prvega izmed dveh gornjih obročev. Tolikšne publike ni bilo videti od časov A lige in skoraj ni dvomov, da gre za če-trtoligaško konkurenco za pravi rekord. Trst torej skoraj ni mogel izgubiti, vseeno pa so bili igralci obeh ekip skozi celo tekmo zelo živčni in veliko grešili. Prišlo je spet do nekaj kartkih stikov med igral ci, še po se bej pa med Bas sa -novim temnopoltim playmakerjem Sa-nesijem in publiko, predvsem skupinico navijačev Triestine, ki se občasno pojavi tudi v športni palači. Kljub odsotnosti Losavia in zelo omejenim doprinosom Muzia in Pilata, ki še nista sanirala poškodb, so domačini kaj kmalu prevzeli vodstvo in ga niso izpustili vse do konca, čeprav so se nasprotniki konec tretje četrtine nevarno približali. Za zmago so bili najbolj zaslužni Guerra, Pigato in predvsem mlada Godina in Tonetti, ki sta zaslužila zaupanje trenerja Pasinija. Pravilno bi bilo, da jima društvo zaupa tudi v naslednji sezoni (če bo še vedno B-2), publika pa bi prav gotovo vesela še kakega drugega Tržačana, ki igra sedaj širom po Italiji. Od starejših igralcev je največ pokazal Pilat, medtem ko je Pigato bil odločilen le na koncu sezone. Na krilnem položaju je Bartolucci zaigral solidno prvenstvo, medtem ko je ekipi manjkal močan center. Losavio ni na ravni najboljših, a tudi preveč nediscipliniran. Muzio je še vedno luksuz za to kategorijo, njegova igralska parabola pa že nekaj časa pada, tako da bi bilo treba že razmisliti o zamenjavi. Izid zadnje tekme: AcegasAps-Fiorese Bassano 72:63 (22:17; 39:29; 56:52) ACEGASAPS: Bartolucci 4 (2:4 prosti meti, 1:2 za 2 točki, - za 3 točke9, Guerra 16 (9:11, 2:3, 1:9), Pigato 18 (8:9, 5:8, 0:3), Tonetti 14 (4:6, 2:4, 2:4), Muzio ( -, -, 0:1), Metz 8 (3:5, 1.4, 1:4), Godina 8 (-, 4:4, -), Pilat 4 (-, 2:3, -), Cre-vatin n.v., Salvador n.v., trener Pasini. FIORESE: Sanesi 12 (1:2, 1:5, 3:7), Stopiglia 10 (2:4, 1:1, 2:7), Carniato 12 (1:2, 4:6, 1:4), D'Inca (0:2, 2:3, 0:.6), Dal Bello 7 (1:4, 3:4, -), Fiorendi 3 (1:2, 1:3, 0:4), Mussolin 13 (2:2, 4:4, 1:1), Bordignon 2 (0:2, 1:2, -), Petrucci n.v., Metlica n.v., trener Sanesi. Marko Oblak S finalom italijanskega pokala je nad klubsko sezono (končno) padel zastor in prostor tako ostaja le še za "calciomercato" in reprezentanco. Prvi je sicer že nekaj let precej manj bombastičen kot nekoč, saj si zveneče nakupe tu pa tam omisli le Inter, Milan varčuje, Juventus pa tudi ne cilja na igralce, katerih ime na prvi strani rožnatega dnevnika te včasih že napelje k nakupu časopisa. Tako lahko le nemočno in nekoliko nevoščljivo zremo v tujino, kjer je celo vedno premišljeni Bayern začel staviti na močne karte, Real pa buri domišljijo svojih navijačev z lovom na Cristiana Ronalda. Izdatno mu pri tem (namišljenem?) dvorjenju pomaga športni dnevnik Marca, ki ima na zalogi resnično neomejeno količino trikov, da bi obdržala visok prag pozornosti. Recimo: pred dnevi so v športnem centru Reala slikali luksuzen športni avtomobil, na katerem je bil listek "dostaviti Cristianu Ronal-du". Kot da bi portugalski as čez par ur priletel v Madrid... V deželi smeti, narcizističnega predsednika vlada in zimzelenih vedno poraženih politikov, ki se mu skušajo zoperstaviti, prostora za šale ni. Če dve lepotici pritečeta na igrišče, kjer trenirajo »azzurri«, se varnostniki čez nekaj sekund že zapodijo za njima. Ko je lov končan se pojavi še policija, ki v vsej Italiji očitno nima pametnejših stvari, s katerimi bi se ubadala. Ob vsem tem se je zaključno dejanje italijanskega pokala vendarle izkazalo za žarek upanja. Kot je že postalo skoraj samo po sebi umevno sta se udarila Roma in Inter. Po napetostih zadnjih tednov bi lahko pričakovali, da bo finale le epilog brez varčevanja prepovedanih udarcev pred, med in po tekmi, tako na igrišču, kot izven njega. A ozračje je bilo mirno, tekma korektna (morda ker je bil Materaz-zi na tribuni), Roma je dobila svoje zadoščenje, Inter pa vendarle majhen razlog, da se z lažjim srcem odpove trenerju, katerega uspešnost ostaja vprašljiva. Z opustitvijo igranja dveh tekem in obiskom predsednika države je pokal nedvomno pridobil na ugledu. Prav gotovo bi bilo treba v tej smeri vztrajati in zadnja leta neugledno tekmovanje pripeljati vsaj blizu reno-meja, ki ga pokalna lovorika ima ponekod drugod. Recimo v Angliji, kjer si finale med malim Por-tsmouthom in nebogljenim tretjeli-gašem Cardiffom ogleda 89 tisoč ljudi; recimo v Španiji, kjer (svoj) pokal podeli sam kralj - konec koncev gre za Copo del Rey; nenazadnje je podobno bilo tudi v Jugoslaviji, kjer je "pokal maršala Tita" že zaradi imena bil zelo prestižen. Edino ne vem, po komu bi ga lahko poimenovali v Italiji: Berlusconi, sicer oče, ima že svojega, če bi ga imenovali po tistih z drugega brega pa se bojim, da bi marsikdo ne hotel nastopati... (dimkrizman@yahoo.it) NOGOMET - Nečastno slovo od svojih navijačev Triestina ni hotela zagreniti življenja Trevisu ••• Treviso je v nedeljo potreboval zmago in z golom Barreta sredi prvega polčasa je celotni izkupiček tudi iz-tr žil. Be lo mo drim iz Ve ne ta po ti do zmage ni preveč otežkočila Triestina, ki nasprotniku ni želela zagreniti življenja v boju za obstanek. Nekajkrat so Trža-čani tudi poskušali streljati proti golu, a netočno in brez pravega prepričanja. Tržačani so v teh zadnjih tekmah vidno popustili s psihološkega vidika, a zadnji bledi nastopi ne bodo spremenili končne ocene o prvenstvu, ki ostaja vsekakor pozitivna. O ČAKALNI DOBI IN RESNOSTI - Da je bil zgoraj opisani razplet pričakovan pa le potrjuje nizko kredi-bilnost italijanskega nogometa v zadnjih krogih. Kredibilnost je na še nižji ravni, odkar je v prvenstvih tako število ekip, zaradi katerega je vsaj polovica ekip že nkaj krogov pred koncem brez ciljev in motivacij. Čakati je bilo treba dolge minute preden bi lahko tekmo sploh začeli, saj so morali sodniki na vseh enajstih igriščih istočasno odpiskati začetek srečanja. Nekdo pa bi nam moral razložiti, čemu sploh rabi istočasni začetek vseh tekem, če potem se srečanje skoraj vedno zaključi z zmago tistega, ki je bolj potreboval točke. Drugi polčas je začel celo z desetimi minutami zamude, tako da je šel rakom žvižgat tudi nogometni pravilnik, ki predvideva petnajst minut od- mora. Nekako tako: farsa mora biti, a vsaj naj bo v znamenju točnosti. In da ni šlo za pravo tekmo kaže tudi podatek, da je sodnik Stefanini prvič potegnil iz žepa rumeno obarvani kartonček šele po enaindvajsetih minutah drugega polčasa. Do takrat je bilo število storjenih prekrškov na nivoju kake prijateljske tekme, pred katero trener ukaže igralcem naj pazijo, da se nikakor ne poškodujejo. KONČNE ODLOČITVE - Po tem krogu je znanih že kar nekaj končnih odločitev. Na vrhu si je po pičako-vanjih Chievo tudi matematično zagotovil takojšnji povratek med elito, medtem ko si bosta drugo razpoložljivo mesto igrala Lecce in Bologna. Slednji zadostuje zmaga v zadnjem krogu. Ena od teh dveh ekip pa se bo morala zadovoljiti z igranjem končnice za napredovanje skupaj s Piso, Bre-scio in AlbinoLeffejem. Vse je že pojasnjeno na dnu razpredelnice. Po istočasnih zmagah Vi-cenze, Modene in Trevisa je namreč prednost teh ekip nad četverico na dnu taka, da se že vnaprej ve, da prvič v zgodovini ne bo prišlo do igranja končnice za obstanek (sedaj je razlika devetih točk, play-out pa se igra izključno, ko znaša razlika med 18. in 19. uvrščeno največ pet točk). V C1-ligo torej izpadejo Avellino, Ravenna, Spezia in Cesena. Top: Sicer mu je obramba Triestine precej pomagala, a vseeno je Brazilec Barreto dosegel res lep gol. Preigral je kar tri branilce in nato hladnokrvno premagal vratarja Deia, ki mu je poskušal preprečiti zadetek. Med Tržačani pa sta pokazala največ volje do igre Testini in Lima. Flop: Težko je oceniti igralce na takih tekmah, saj je nadvse razvidno, da je vloženi trud sorazmeren pomembnosti srečanja. Torej se ne gre čuditi, da je v nedeljo marsikateri igralec Triestine pokazal veliko manj, kot bi lahko. Še posebno demotivirana je zgledala trojica v vezni vrsti. Allegretti je zgrešil veliko podaj, Gorgone in De Cristofaro pa sta bila premalo aktivna v fazi obrambe.. Triestina - Treviso 0:1 (0:1) STRELEC: Barreto v 18. TRIESTINA (4-3-3): Dei 6; Milani 5,5 (25. dp Šedivec), Kyriazis 5,5, Lima 6 (38.dp Audel), Rizzi 6; De Cristo-faro 5,5, Allegretti 5,5, Gorgone 5,5 (31.dp Princivalli); Tabbiani 5,5, Della Rocca 5,5, Testini 6. Trener: Maran. TREVISO (4-4-2): Calderoni; Bac-cin, Scurto, Bonucci, Dal Canto; Russotto (30.dp Pianu), Gissi, Venitucci (35.dp Giunti), Scaglia; Barreto (43.dp Quadrini), Beghetto. Trener: Pillon. SODNIK: Stefanini iz Prata 6,5; OPOMINI: Scaglia, Allegretti; GLEDALCEV: 3.500. Iztok Furlanič TAKO V NEDELJO NOGOMET B-liga IZIDI 41. KROGA: Albinoleffe - Rimini 0:4, Bari - Avellino 1:0, Brescia - Fro-sinone 2:2, Cesena - Piacenza 2:2, Gros-seto - Chievo 1:1, Mantova - Bologna 0:1, Messina - Lecce 1:3, Modena -Ascoli 2:1, Pisa - Spezia 1:0, Triestina -Treviso 0:1, Vicenza - Ravenna 1:0. VRSTNI RED: Chievo 84, Bologna 81, Lecce 80, Albinoleffe 77, Brescia in Pisa 71, Rimini 66, Mantova in Asco-li 59, Frosinone 55, Bari 54, Triesti-na 51, Messina 49, Grosseto 48, Pia-cenza 46, Modena in Vicenza 45, Tre-viso 44, Avellino 35, Ravenna 34, Spe-zia 32, Cesena 31. PRIHODNJI KROG (1.6. ob 15.00): Ascoli - Triestina KOŠARKA A1-liga V drugi tekmi polfinala končnice je rimska Lottomatica v gosteh s 78:85 premagala Air Avellino (Tržačan Cavalie-ro je dosegel 8 točk) in vodi v zmagah z 2:0, tretja tekma pa bo danes v Rimu. VATERPOLO B-liga Tržaško moštvo Pallanuoto Trieste je v odločilni tekmi za končno 2. mesto v gosteh s 14:15 premagal Brescio in si tako zagotovil pravico do igranja dodatnih tekem za napredovanje v A2-ligo. Blizu napredovanja je tudi ženska ekipa tržaškega kluba. HOKEJ IN LINE A1-liga V prvi tekmi finala končnice državnega prvenstva je tržaško moštvo Edera Officine Belletti šele po »zlatem golu« v podaljšku s 4:3 klonila pred prvakom Asiagom. Druga tekma bo danes zvečer v tržaški dvorani na Čarboli, s pričet-kom ob 21.u uri. ODBOJKA Moška B2-liga V odločilni tekmi končnice B2-lige za napredovanje je Bibione, za katerega igra tudi slogaš Kristjan Stopar, doma s 3:1 (23:25, 25:21, 27:25, 26:24) premagal Carpi in napredoval v B1-ligo. TENIS Turnir Go&GO Italijanka Lisa Sabino je zmagovalka čezmejnega teniškega ITF turnirja z nagradnim skladom 10.000 dolarjev. V finalu je s 6:2, 6:1 odpravila rojakinjo Ste-fanio Chieppa. Sabinova je v 2. krogu po treh setih odpravila gajevko Paola Cigui. GIMNASTIKA Državno prvenstvo Tržačanka Federica Benolli (Artistica '81 Il Mercatino) je na državnem prvenstvu osvojila 2. mesto. V preskoku je bila prva. MOTOCIKLIZEM Črn konec tedna za Mitjo Emilija VALLELUNGA - Po seriji uspešnih nastopov, na katerih se je vsakič povzpel na zmagovalni oder, je proseški motociklist Mitja Emili, na dirki prvenstva Yamaha, moral požreti grenko pilulo. Na dirkališču v Vallelungi pri Rimu je šlo bolj ali manj vse narobe in je dirko dokončal za začelju. Zataknilo se je že med obema treningoma: na enem zaradi dežja, na drugem pa zaradi težav z gumo. Rezultat tega je bil, da je bila nastavitev motorja za dirko neustrezna, kar je prišlo do izraza že med kvalifikacijam, ko se je moral zadovoljiti s 14. časom in startom iz četrte vrste. Med samo dirko sije prizadeval, da bi z dobro uvrstitvijo obdržal stik z vrhom skupne lestvice, vendar mu je v četrtem krogu spodrsnilo, tako da se je znašel na zadnjem mestu. Spet je zajahal železni konjiček, vendar je bil zaostanek velik in je na koncu pristal na 23. mestu, na skupnem vrstnem redu pa je zdaj tretji. Kljub spodrsljaju se lahko še vedno poteguje za končno zmago v prvenstvu, ki se bo končalo šele oktobra v Mugellu. Čez dva tedna bo Emili v Mi-sanu nastopil na dirki za Trofejo Kawasaki. / ŠPORT Torek, 27. maja 2008 13 KOŠARKA - Obračun in načrti Brega in združene ekipe Kontovel Sokol Pri obojih za zdaj prevladuje razočaranje Breg:»Puške še nismo vrgli puške v koruzo«- Kontovel- Sokol:»Mladi razen izjem niso izkorisitli priložnosti« Sezona četrtoligaških ekip je mimo. Splošno oceno je za Breg podal odgovoren za košarkarsko sekcijo Boris Salvi, za združeno ekipo Kontovel Sokol pa predsednik Kontovela Marko Ban ter referent za člansko ekipo pri Sokolu in igralec Marko Hmeljak. Halo Breg OCENA - Da je v Bregovem taboru razočaranje nad potekom letošnje sezone članske ekipe veliko, je potrdil tudi odgovoren pri košarkarski sekciji Boris Salvi: »V ekipo smo letos vložili res veliko, ker smo želeli, da bi bila kompe-titivna. Naposled pa se ni izteklo na najboljši način. Bilo je več odsotnosti, nekatere so bile upravičene, druge pa ne.« Med upravičene odsotnosti je Salvi uvrstil predvsem tiste iz zdravstvenih razlogov in delovnih obveznosti, med neupravičene pa je omenil obljube slovenskega centra Jermana, Trampuža in Arene, da bi se ekipi pridružili, naposled pa teh niso izpolnili: »Predvsem center Jerman, ki je z nami treniral nekaj časa na začetku sezone, je zapustil veliko vrzel pod košem. Vse do povratka Škorje smo bili na tistem mestu zelo ranljivi.« K splošnemu neuspehu Bregove ekipe so vplivali tudi kratki stiki med igralci, odborniki in trenerjem, ki so jih sicer sproti reševali. NAPOVED -Želja, da bi v naslednji sezoni še vedno krojili vrh lestvice D-lige, še ni izpuhtela. »Nismo še vrgli puške v koruzo. Želimo sestaviti kom-petitivno ekipo, ki bi jo dopolnjevali ambiciozni mladi igralci,« je napovedal Salvi in nadaljeval: »Z letošnjim kadrom nismo šli dlje od petega mesta, tako je nujno, da poiščemo okrepitve, najbrž onstran meje«. Z igralci se klub še ni sestal, tako da še ni znano, kdo bo sestavljal igralski kader: »Igralcem bomo predstavili projekt, ki bo slonel na kakovosti in resnosti. Poglavitni pogoj za nastop v ekipi bo zagotovljena prisotnost.« Starejši igralci, kot so Lorenzi in Laudano naj ne bi več sestavljali ekipe: »Najbrž smo od Lorenzija pričakovali preveč. Če bomo šli še v take investicije, si želimo kvalitetnega mladega igralca,« je pojasnil Salvi, ki je potrdil, da David Pregarc zapušča klop. »Trenerju se sicer zahvaljujem za opravljeno delo in upam, da bo ostal še pri društvu. Kon-taktirali smo Toma Kraševca, ni pa še potrjen.« Halo Kontovel Sokol OCENA - Predsednik Kontovela Marko Ban in referent za člansko ekipo Marko Hmeljak sta se pri ocenjevanju letošnje sezone v marsičem strinjala. Obstanek je bil seveda pozitiven, celoten potek prvenstva pa je bil komaj zadosten. Da bi morala ekipa s takim igralskem kadrom doseči miren obstanek, sta potrdila oba sogovornika. Tudi pristop igralcev ni bil idealen. »Negativno bi ocenil resnost do dela vseh igralcev, vključno z svojim doprinosom,« je priznal Hmeljak in nadaljeval: »Verjamem, da bi si lahko sami izborili obstanek, ne da bi ga dosegli po srečnem razpletu zadnjega kroga. V končnici prvenstva smo namreč dokazali, da smo se lahko borili tudi z najboljšimi (v predzadnjem krogu so premagali San Vito, ki se sedaj bori za napredovanje v C2-ligo, op. a.).« Predsednik Ban je potrdil, da so si resno prizadevali, da bi igrali mladi igralci, ravno tu pa se je po mnenju Hmeljaka zataknilo: »Mladi so dobili priložnost, ampak razen redkih izjem je niso izkoristili. Starejši, ki bi jim morali le nudili pomoč, smo bili še vedno glavni nosilci. Mislim, da bi morali mladi igralci izkoristiti priložnost, ki jih je klub nudil,« je pojasnil Hmeljak. NAPOVED -Pri Kontovelu in Sokolu o načrtih za naslednjo sezono še ne razpravljajo. Usoda ekipe je neposredno povezana z razpletom končnice za napredovanja Jadrana, saj sta oba kluba vključena v projekt SPKDJ (Sokol, Polet, Kontovel, Dom, Jadran), ki ima piramidalno strukturo. Predsednik Ban je povedal, da se bo sodelovanje med Kon-tovelom in Sokolom nadaljevalo: »Najprej pa moramo počakati, kakšen bo razplet v končnici C2-lige, šele nato bomo začeli sestavljati ekipe. Prednost ima Jadran. Zdajle še ne vemo, kateri igralci bodo prišli v poštev za člansko ekipo Jadrana, katere pa bomo imeli na razpolago za D-ligo,« je pojasnil Ban. Nekaj več bomo torej izvedeli šele v drugi polovici junija. (V.S.) Med perspektivnimi mladimi igralci je tudi Peter Lisjak, ki je letos igral v D-ligi pri združeni ekipi Kontovel Sokol. Po zaključku četrtoligaškega prvenstva pa so ga vpoklicali v člansko ekipo Jadrana, kjer je v soboto proti Arditi opravil krstni nastop v C2-ligi kroma ALPE ADRIA - Top 15 Jadran ZKB se je Olimpiji upiral tri četrtine Jadran ZKB - Union Olimpija 68:81 (19:20, 37:37, 57:53) JADRAN: Starec, Ban 25, Bernetič 18, Škerl 2, Dellisanti 9, Sacher 12, Zudek, Fran-dolič, Zaccaria.TRENERJA: Gerjevič in Am-brosi. SON: 21, PON: Škerl (38. minuta). 3 točke: Ban 5. Jadranovci se od turnirja Alpe Adria Top 15 za letnike 1992/93 častno poslavljajo. Poraz proti Unionu Olimpiji je skalil vsa upanja, da bi se Gerjevičevi varovanci uvrstili na zaključni turnir, kjer bodo nastopile tudi ekipe iz vzhodne skupine (iz Bosne in Črne gore). V naslednjo fazo sta se uvrstili le prvi dve uvrščeni ekipi, in sicer Union Olimpija in Koš Koper. Jadranovci so se proti ljubljanski ekipi dobro upirali. V prvih treh četrtinah so bili slovenskim podprvakom povsem enakovredni. Z organizirano igro in čvrsto obrambo so v zadnji četrtini tudi povedli na šest točk. Takrat pa je zbranost upadla. Predvsem utrujenost nosilnih igralcev (Borut Ban je počival le eno minuto) je onemogočala, da bi učinkovito nadaljevali z nizanjem točk. Pod košem Olimpije je zavladal dvometraš, ki je bil za naše igralce prava uganka. Že delni izid 11:28 kaže, da so jadranovci popustili v napadu in obrambi. Kljub porazu je bil trener Gerjevič zelo zadovoljen s predstavo svojih varovancev. Trener je pozitivno ocenil celotno izkušnjo in potrdil, da so bile nekatere tekme res kvalitetne. HOKEJ NA ROLERJIH - Mladinski ekipi na finalu za državni naslov Drugo mesto je lep uspeh Dečki izgubili proti Turinu, ekipa »pomlad« pa proti ekipi iz Piemonta ALTERNATIVNI POGOVOR V »ekipi« dramske skupine Jaka Štoka sem začutil veliko profesionalnosti Gregor Gledališki igralec Gregor Geč je iz rodnega Ormoža prišel v Trst po končanem študiju na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani. Skoraj deset let je bil član igralskega ansambla Slovenskega stalnega gledališča v Trstu, trenutno pa je »igralec brez ekipe«. No, katero je zdaj vaše igrišče? Ne vem, kako naj bi odgovoril s športno metaforo. Recimo, da nimam igrišča oziroma igram kar na ogromnem »svobodnem« igrišču, ki ni omejeno samo na Ulico Pe-tronio. Zakaj ste slekli dres SSG-ja? Zato ker ni bilo več ekipe, s katero bi profesionalno »športali« naprej. SSG je po nedavnem članku v tržaškem Il Piccolo znova v središču pozornosti. Govor je o poslovnem (ne)uspehu, plačah ... Ste spremljali celotno zadevo? Sem. In? Nisem dovolj zraven, da bi lahko sodil. Nekaj pa bo vseeno na tem, če so mediji poročali. Novinarji si najbrž ne izmišljate stvari kar tako, iz zraka. Lahko pa gre pri tem tudi za politične igrice, a če je politika vmes, potem ne bom res rekel ničesar, ker me politika absolutno ne zanima. Kaj pa šport? Recimo, da me šport zanima »rekreativno«. Včasih mu sledim po TV, če ujamem kaj zanimivega. Poznate nogometaša Adriana in Kakaja? Ne. Oba sta iz Brazilije prišla v Milan. Prvega je razjedalo domotožje, drugi pa se je takoj odlično znašel. Ob svojem prihodu v Trst komu ste bili bolj podobni? Z domotožjem sem že opravil, ko sem študiral na Akademiji. Zato sem se ob prihodu v Trst kar hitro znašel. Še sreča, da se ob vsakem padcu vedno znova postavim na noge. V Trstu ste nekaj let sodelovali tudi z amatersko dramsko skupino Jaka Što-ka s Proseka in Kontovela. Kako ste se znašli v vlogi »trenerja mladinskih ekip«? Še vedno zelo zelo v redu. V teh rekreativnih ekipah sem zaslutil veliko profesionalnosti. V prvi vrsti so to odnosi in pogoji dela, ki so boljši oz. bolj pristni kot nekje drugje. Kaj bi se moralo spremeniti, da bi se vrnili v ansambel SSG-ja? Moralo bi se marsikaj spremeniti in zamenjati: pogoji dela, ljudje ... Nenazadnje bi me morali tudi povabiti ...(smeh) V vašem življenjepisu je tudi vloga v igri »Nemogoči otrok«. Zdi se, da je za vas slovensko tržaško gledališče ravno to ... Ne, to nikakor ne drži, ker — □ Obvestila sem (in sem bil) jaz sam Nemogoči otrok (smeh). Glede tržaškega gledališča in mene pa mislim, da gre za zaključeno poglavje. Katere od številnih vlog, ki ste jih odigrali v svoji karieri, ste se najbolj veselili? To je bila vloga gospe Martin v Plešasti pevki, ki sem jo pred leti igral v mariborski Drami. Bi radi odigrali vlogo kakega športnika? Ne sledim toliko športu, da bi poznal tudi življenjepise športnikov, zato težko odgovorim. V Cannesu so predstavili filma o Diegu Armandu Maradoni in Miku Tyson. Katero od teh dveh vlog bi izbrali? Ojoj, samo ti dve izbiri imam? No, recimo, da bi raje igral Tysona. Tam je najbrž več krvi, kajne? (Perče) ŠD VESNA obvešča, da bo v petek, 30. t.m., ob 20. uri ob prvem in ob 20.30 ob drugem sklicanju, na nogometnem igrišču v Križu redni občni zbor. AŠD SOKOL v sodelovanju z ZSŠDI vabi vse člane, starše, prijatelje in simpatizerje na Zaključno športno akademijo z družabnostjo, dne 30. maja ob 18. uri v nabrežinski telovadnici. Nastopali bodo vsi najmlajši društveni športniki. ŠZ POMLAD obvešča, da bo občni zbor društva v torek, 3. junija ob 20.30 na sedežu Primorja na Proseku. ZSŠDI razpisuje likovni natečaj namenjen učencem osnovnih, ter literarni natečaj namenjen dijakom nižjih srednjih šol s slovenskim učnim jezikom na temo športa z naslovom Drobci iz športnega sveta 2008. Najboljši prispevki bodo objavljeni v letnem Zborniku slovenskega športa v Italiji, avtorji del in njihovi mentorji pa bodo ob predstavitvi Zbornika tudi nagrajeni. Rok za predstavitev prispevkov zapade 31. maja 2008. Podrobnejše informacije na www.zssdi.it. MLADINSKI ODSEK SPDT prireja od 7. do 12. julija 2008 Planinsko šolo na Planini pri jezeru za osnovnošolsko mladino. Informativni sestanek bo v sredo, 11. junija ob 19. uri na Stadionu 1. maja (Vardelska cesta 7). Za informacije pišite na mladin-ski@spdt.org, ali pokličite na tel. 338 5953515 (Katja). Mladi hokejisti ŠD Polet so v nedeljo v Sacileju zaključili uspešno sezono. Dečki in ekipa »primavera« so nas to pi li na fi na lu za na slov dr žav ne -ga naslova, obe ekipi pa je v odločilnem srečanju izdala trema. Ekipa dečkov (letniki 1996/97) se je pomerila z ekipo Real Torino in izgubila s 6:1. V prvih desetih minutah so »kwinsi« imeli kar nekaj priložnosti v na pa du, po dveh za po red nih na pa -kah v obrambi pa je Torino povedel na 2:0. V nadaljevanju pa so bili poletov-ci v napadu preveč predvidljivi, nasprotniki pa so neodločnost izkoristili in zaključili srečanje v svojo korist. Edini zadetek je dosegel Grusovin. Ekipa »primavera« (letniki 1992/93, na sliki) pa je visoko izgubila proti ekipi iz Piemonta Monleale (16:5). Mladi poletovci so začeli zelo agresivno in povedli na 2:1, nato pa so vajeti v svoje roke prevzeli nasprotniki. Pri izidu 4:2 za Monleale so open-ski hokejisti popolnoma popustili in do konca zatresli mrežo le še trikrat. Strelci: Marsili, Berquier, Vocchi, Zampa in Spreanza po en gol. Kljub porazu obeh ekip so pri Poletu zadovoljni, saj je bila uvrstitev v državni finale dveh mladinskih ekip odličen izkupiček letošnje sezone. V Italiji nastopa v vsaki mladinski kategoriji približno trideset ekip, ki so razdeljene v šest con. Poletove mladinske ekipe nastopajo v drugi coni, ki vključuje ekipe iz Furlanije Julijske krajine in Veneta (tudi Tridentin-skega Gornjega poadižja, kjer pa ni ekip). Prva ekipa vsake cone (v drugi coni je v kategoriji dečkov nastopilo osem, v kategoriji pomlad pa devet ekip) se je uvrstila v polfinalno fazo, zmagovalec slednje pa je igral še finalno srečanje za naslov državnega prvaka. Ekipa pomlad je bila v rednem delu prvenstva prva, v polfinalu je tudi zmagala. Ekipa dečkov je bila druga v Trivenetu, zveza pa jo je vključila še v drugo fazo prvenstva. V polfina-lu je prejšnji teden na Opčinah premagala goriško Fiammo in si tako zagotovila nastop tudi finalu za naslov prvaka. POLET ZKB KWINS - dečki: Biason, Pitacco, Grusovin, Speranza, Ballarin, Rocco, Panizon, Zol. TRENER: Aci Ferjanič. Primavera: Bilucaglia, Perossa, Sironich, Marsili, Panizon, Berquier, Vocchi, Cavalieri, Zampa, Speranza. TRENER: Aci Ferjanič. 1 4 Torek, 27. maja 2008 ŠPORT / SKUPINA C - Francija, Italija, Nizozemska in Romunija Dva gostitelja, en. V najtežji skupini se vloga žrtvenega jagnjeta obeta Nizozemcem in Ro francija. tako doslej na ep: 117 tekem, 67 zmag, 29 neodločenih izidov, 21 porazov, razmerje v golih 236:109 italija. tako doslej na ep: 111 tekem, 59 zmag, 35 neodločenih izidov, 17 porazov, razmerje v golih 175:77 Letzigrudn Stadion v Zuerichu je bil odprt septembra lani, premore pa 30.000 pokritih sedežev in ima tudi atletsko stezo. Od letališča je oddaljen 14 km. Zuerich ima 340.000 prebivalcev ansa Da ima gostitelj tega ali onega prvenstva, v nogometu ali katerem drugem športu, določen bonus pri sestavi svoje skupine, je jasno. Ko sta gostitelja celo dva morata nekoliko lažji biti kar dve skupini. In logično, potem mora ena skupina biti taka, da bi lahko vsaka od štirih ekip bila finalist prvenstva. Odkar sledim nogometu se ne spominjam skupine, ki bi bila tako močna kot ta, ki je v skupno družbo pahnila finalista zadnjega svetovnega prvenstva ter drugi dve moštvi, ki gotovo spadata v celinski vrh. Pri vsem tem se mi ne zdi nezanimiv način, kako je prišlo do take sestave: za nosilca skupine je bila poleg dveh gostiteljev in prvaka Grčije bila določena prav Nizozemska. Tu je precej umestno vprašanje, kaj je Nizozemska, kljub določenim predvsem srednje-zgodovinskim nespornim odlikam, opravila, da si je zaslužila tak »privilegij«. Francoski selektor Raymond Domenech, ki ga v Italiji radi blatijo na vse pre-tege, je ob priliki žreba pošteno dejal, da je pravzaprav škandal, da med nosilci v vlogi svetovnega prvaka ni Italije. Seveda te njegove izjave v Italiji nismo zasledili. Še en podatek je tu zelo zanimiv. Nizozemska je bila izbrana za nosilca skupine, slučajno pa se je v njej znašla z Romunijo, ki je v kvalifikacijski skupini zasedla prvo mesto... pred Nizozemsko!!! Birokrati Uefe očitno imajo neka svoja skrajno skroto-vičena merila o tem, kdo je bolj in kdo manj upravičen biti nosilec, ali pa so povsem defekt-ni v seštevanju, množenju, deljenju in vsem tistem, kar še prihaja v poštev za računanje količnikov, ki prinašajo teoretično prednost pri žrebu. Bosta Nizozemska in Romunija žrtveni jagnji, ki bosta mimogrede potegnila krajšo v merjenju z Italijo in Francijo? Priznam, da bi osebno stavil kak evro kvečjemu na Romunijo, nikakor pa ne na Nizozemsko. Nizozemci so v kvalifikacijah imeli opravka tudi s Slovenijo in moram reči, da so od vseh tako imenovanih »velikih« reprezentanc, ki jih je doslej srečala Slovenija, tulipani naredili daleč najslabši vtis. No, seveda, če izvzamemo Italijo, ki je proti Sloveniji v prejšnjih kvalifikacijah (in ne samo) izgubila. »Oranžni« so na čelu s svojim selektorjem Marcom Van Bastnom praktično skozi cele kvalifikacije iskali kompas. Pomenljiv je recimo podatek, daje zelo kritizirani Van Basten v 12 tekmah izluščil le dva standardna igralca. To sta Giovanni van Bronckhorst, kije vse prej kot vrhunski bočni branilec in Wesley Sneijder, kije pri Real Madridu sezono začel solidno, vendar nato postopoma ugašal. Tretji nogometaš, ki uživa simpatije bivšega Milanovega golgeterja je Ryan Babel. Bil je vedno prisoten, a resnici na ljubo redko v začetni enajsterici. Njegova vloga nekakšnega jollyja je tako enaka kot tista, ki jo ima pri Liverpoolu. Van Basten je največ kritik požel zaradi slabe igre in dejstva, daje precej zanemaril Jana Kla-asa Huntelaarja, ki ima na Nizozemskem ma-lodane status božanstva. Ob teh kritikah bi Van Bastnovim kritikom postavil dve vprašanji. Prvo: kdaj je Nizozemska po letu 1988 sploh igrala lepo? Ali pa se vam zdi, da je lepa igra tisto neskončno podajanje na lastni polovici igrišča? Drugo: ste prepričani, da je Huntelaar resnično tako dober in da njegov izkupiček skoraj gola na tekmo ni povezan z ne- oporečnim dejstvom, da se tekme v nizozemski ligi končujejo 6:0, 7:1 ali 8:3? Pričakujemo pa lahko, da bo Huntelaar letos poleti odšel iz Ajaxa, kajti k Ajaxu kot trener prihaja ravno njegov »prijatelj« Van Basten! Če k temu dodamo, da si je Van Basten za pomočnika izbral Den-nisa Bergkampa bi vsakdo rade volje odšel od Ajaxa, pa čeprav v 3. islandsko ali 4. grško ligo. Tako »simpatični« trenerski dvojec se mi namreč zdi toliko duhamoren, da bodo pri amsterdamskih »suličarjih« morali najeti tudi psi-hoterapevta. No, iz strokovne plati so vsaj pri nečem kritike Van Bastnu upravičene, in sicer pri dolgem kratkem stiku z Van Nistelrooyem. Tako povprečna ekipa kot sedanja Nizozemska si izostanka Ruuda »van gola« enostavno ne more privoščiti. V nemilosti pri nekdanjemu Milanovemu »labodu« je dalj časa bil tudi Seedorf. Se je pa izboljšalo vzdušje na rasnem področju - minilo je že nekaj let, odkar sta rasne zakone v nizozemski slačilni-ci diktirala dvojčka De Boer in stanje je na poti k normali. Ravno nasprotno kot Nizozemska je Romunija sila nepredvidljivo moštvo, ki zna ob pravem dnevu premagati vsakogar. Simpatije do romunske igre so pri mnogih nekako obratno sorazmerne simpatijam do romunskih mikro-kriminalcev, ki so po vstopu svoje domovine v Evropsko unijo preplavili Italijo. Po Hagiju so Romuni reprezentančno klop zaupali še eni domači legendi, Victorju Piturci, ki je bil v vodenju bistveno uspešnejši kot nekdanji tovariš pri Steaui, tisti iz zlatih časov zmage v pokalu prvakov. Če je »Maradona izpod Karpatov« pred leti pod vplivom igranja v tujini vsiljeval preveč discipline v romunsko igro, se je Piturca zatekel k enostavnemu receptu: svojemu Maradoni, Adrianu Mutuju, je dal proste noge. Tako kot Bilardo pravemu Maradoni na SP v Mehiki. Mutu seveda ni Maradona, je pa letos pri Fiorentini pokazal širok izbor mojstrskih potez. Krivično bi bilo, če bi omenili le Mu-tuja. Najbolj na očeh bosta še 23-letna Banel Nicolita, vez-ist Steaue in najbolj priljubljen romunski nogometaš ter Cipran Marica, napadalec ofenzivnega Stuttgarta. Osnovno vprašanje je zdaj to, ali bodo ko življe Skupina A Češka Portugalska Švica Turčija Skupina B Avstrija Hrvaška Nemčija Poljska Sobota, 7. junija 18.00 v Baslu: Švica - Češka 20.45 v Ženevi: Portugalska ■ Turčija Sreda, 11. junija 18.00 v Ženevi: Češka - Portugalska 20.45 v Baslu: Švica - Turčija Sobota, 15. junija 20.45 v Baslu: Švica - Portugalska 20.45 v Ženevi: Turčija - Češka Nedelja, 8. junija 18.00 na Dunaju: Avstrija - Hrvaška 20.45 v Celovcu: Nemčija - Poljska Četrtek, 12. junija 18.00 v Celovcu: Hrvaška - Nemčija 20.45 na Dunaju: Avstrija - Poljska Ponedeljek, 16. junija 20.30 v Celovcu: Poljska - Hrvaška 20.45 na Dunaju: Avstrija - Nemčija Četrtfinale - Četrtek, 19. junija: ob 20.45 v Baslu (25): zmagovalec A - drugo uvrš Sobota, 21. junija: 20.45 v Baslu (27): zmagovalec C - drugo uvrščen Polfinale - Sreda, 25. junija: ob 20.45 v Baslu: zmagovalec 25 - zmagovalec 26. Če Finale - 20.45 na Dunaju. / ŠPORT Torek, 27. maja 2008 15 a težka skupina omunom, tudi Francija in Italija pa nista povsem brez slabosti N >42 ^ O G > C G flC >u Nemčija 10 (B) Rusija/SZ 9 (1) Nizozemska 8 (1) Španija 8 (1) Anglija y (0) Danska y (1) Italija y (1) Francija y (2) Češka/ČSSR y (1) Jugoslavija s (0) Portugalska s (0) v oklepaju število naslovov Romuni, s svojo smolo na velikih tekmovanjih, uspeli presenetiti objektivna favorita skupine. Za Francijo je vladalo določeno pričakovanje, kako bo prebolela nedvomen šok zadnjega svetovnega prvenstva, na katerem je v finalu nad-igrala Italijo, toda izgubila, obenem pa se poslovila od svoje ikone Zinedina Zidana, ki je francoski nogomet zaznamoval še bolj kot svoj čas Michel Platini. Lahko rečemo, da se je Francija vsaj v kvalifikacijah odzvala dobro in jih prebrodila povsem suvereno. Domenech je potrdil svojo alergijo za Italijo, ki jo je rad zbadal s pekočimi izjavami. Ne le to, nekoliko sumljivo je tudi njegovo vztrajno zanemarjanje treh BO PROTAGONIST? Pri komaj 21 letih je Karim Benze-ma že eden izmed najbolj vročih evropskih napadalcev. Zrasel je v mladinski šoli Lyona, ki ga je izbral za prvo violino in tudi prvo marketinško podobo kluba. V ta namen mu je pripravil za francoske razmere povsem brezglavo pogodbo, po kateri sin alžirskih staršev služi »angleških« 4,8 milijona evrov letno. Za svojo reprezentanco ga je že pred več leti snubila tudi Alžirija, Benzema je vendarle izbral Francijo - bo morda v fran-:oskem nogometu odigral podobno vlogo, kot jo je z ena-nsko zgodbo Zinedine Zidane? gol resda povsem enakovredno konkurenco v Henryju, Benzemaju in Anelki, bi vsaj Mexes bil kar koristen - na sredini francoske obrambe igra namreč Thuram, ki je svoj im boljšim letom že pomahal v slovo in ima za sabo katastrofalno sezono v Barceloni. Tudi za mesto vratarja so pomisleki, ali ni morda Frey boljši od golmana skoraj izpadlega PSG-ja, povsem na mestu. Vratarsko mesto je nasploh šibka točka Francozov odkar pomnim: resda so 11-metrovke po podaljških loterija, toda Francozi in tudi njihovi klubi (recimo Olympique proti Crveni Zvezdi) so izjemoma dobivali tekme pri tovrstnem odločanju. Olmeta, Barthez sta se mi zdela garancija, da bo nasprotnik zadel vseh 5 strelov. Pravi klasik zadnjega desetletja Francija - Italija bi znal na žalost biti brez pravega čara, če bosta obe ekipi do tretjega kola, v katerem se bosta srečala, svojo uvrstitev v če-trtfinale že spravila na varno. Italija je kot zgodovina uči sila sila nezanesljiva in na začetku redko kdaj igra dobro ter se posledično večkrat znajde tudi v škripcih. Prejšnje EP je glede tega eminenten primer: čim so nasprotniki čvrsti in ne ravno nebogljeni, se »azzurrom« rado zalomi. Tudi tradicija po dobljenem SP ni prav spodbudna. V tem pogledu se zdi zamenjava na selektorskem mestu odličen način, da se prevetri okolje, ne da bi se posegalo v preverjeno dobro igralsko zasedbo. Roberto Do-nadoni je ob odpovedi Tottija ter agresivni samo-promocijski kampanji Cas-sana, ki ga pridno podpira de-mentnejši del italijanskega nogometnega novinarstva, zelo spretno krmaril in se izognil diplomatskim zapletom, končni vpoklic pa odpira vprašanje: res verjame vanj ali je le prevladal lobi »fi-lo-pajacov«? Na preži je vsekakor slaba sezona marsikaterega pred dvema letoma ključnega igralca: Pirla, Gattusa, Zam-brotte, Cannavara, Materazzi-ja, da omenimo pomembnejše. Na zadnje a nenazadnje: kako bo delovala ekipa brez motivacijskega naboja Moggiopo-lija, ki ga je Lippi znal pretvoriti v zmagovalno formulo? Dimitrij Križman Skupin C Francija Italija j I Nizozemska Romunija J | Skupina- D Grčija I j Rusija Španija Švedska Ponedeljek, 9. junija 18.00 vZurichu: Romunija - Francija 20.45 vBernu: Nizozemska - Italija Petek, 13. junija 18.00 v Zurichu: Italija - Romunija 20.45 v Bernu: Nizozemska - Francija Torek, 17. junija 20.45 v Bernu: Nizozemska - Romunija 20.45 v Zurichu: Francija - Italija Torek, 10. junija 18.00 vInnsbrucku: Španija - Rusija 20.45 vSalzburgu: Grčija - Švedska Sobota, 14. junija 18.00 v Innsbrucku: Švedska - Španija 20.45 v Salzburgu: Grčija - Rusija Sreda, 18. junija 20.45 v Salzburgu: Grčija - Španija 20.45 v Innsbrucku: Rusija - Švedska >čeni B. Petek, 20. junija: 20.45 na Dunaju (26): zmagovalec B - drugo uvrščeni A. i D. Nedelja, 22. junija (28): zmagovalec D - drugo uvrščeni C. •trtek, 26. junija: zmagovalec 27 - zmagovalec 28. nizozemska. tako doslej na ep: 117 tekem, 72 zmag, 22 neodločenih izidov, 23 porazov, razmerje v golih 241:91 romunija. tako doslej na ep: 105 tekem, 52 zmag, 27 neodločenih izidov, 26 porazov, razmerje v golih 191:104 Stade de Suisse Wankdorf v Bernu je dom znanega kluba Young Boys in je bil prizorišče zmage Nemčije na finalu SP leta 1954 proti Madžarski. V njem je prostora za 30.000 pokritih sedežev. Ima restavracijo, komercialni center in javno šolo. Na strehi je vgrajen največji sistem sončnih panelov na svetu. Bern, glavno mesto Švice, ima 130.000 prebivalcev ansa 1 6 Torek, 27. maja 2008 ŠPORT / TENIS - Dodatne tekme za obstanek v B2-ligi Za Gajo usodna slaba igra obeh dvojic Veliko izgubljenih setov s 5:7 in 6:7 - Na drugi tekmi v Bairju jim bo trda predla CHEERDANCE MILLENIUM - Na DP Generalka za nastop na evropskem prvenstvu _ —i V nedeljo se je v športni palači v bližini Cesenatica odvijalo prvo Odprto državno prvenstvo v navijaštvu in Pom pon plesu, v organizaciji italijanske Zveze akrobatskih in koreografskih športov (FISAC) s pomočjo AŠD Cheerdance Millenium (na sliki tekmovalki Nikol Križmančič in Ester Gregori). Po pričakovanjih organizatorjev je bila udeležba skromna, vendar je bila organizacija takega tekmovanja obvezna točka programa, ki si ga je zastavila zveza. Po velikonočnem seminarju o tehnikah navijaštva in pom pon plesa, ki so ga vodili nekateri člani Mil-leniuma je bilo razvidno, da je v Italiji veliko zanimanja za to športno panogo, vendar je bilo za tem premalo časa za pripravo ekip in društev za tako tekmovanje. Vabilu so se odzvali Slovenci, in sicer Žabice iz ŠŠD Log Dragomer iz Loga pri Brezovici, ki so se pravkar vrnili iz mednarodnega tekmovanja v Bot-tropu (Nemčija) in AŠD Cheerdance Millenium, ki je prijavilo kar 11 ekip v raznih kategorijah. Prvenstvo so sodili 4 sodniki, 3 iz Slovenije in Petra Kriz-mancic. Evropsko prvenstvo bo 5. in 6. julija v Ljubljani. VRSTNI RED: Otroška navijaška kategorija: 1. mesto Zajčki (AŠD Cheerdance Millenium). Članska navijaška kategorija: 1. mesto Škrati (AŠD Cheerdance Millenium). Posamezni člani: 1. mesto Lisa Meriggioli (AŠD Cheerdance Millenium), 2. mesto Niki Meriggioli (AŠD Cheerdance Millenium). Članski partnerski dvigi: 1. mesto Sara Gruden in Matej Kavčnik (ŠŠD Log Dragomer - Log pri Brezovici), 2. mesto Irena Magliacane in Niki Meriggioli (AŠD Cheerdance Millenium), 3. mesto Lara Iscra Skerl in Mitja Kemperle (AŠD Cheerdance Millenium). Mladinske mešane peterke: 1. mesto Žabice (Lucija Jeršin, Eva Žos, Re-beka Mrzlikar, Luka Samotorčan, Matevž Remškar - ŠŠD Log Dragomer, Log pri Brezovici). Članske mešane peterke: l.mesto Škrati (Lisa Meriggioli, Irena Magliacane, Niki Meriggioli, Martin Kovač, Mitja Kemperle - AŠD Cheer-dance Millenium). Članske ženske peterke: 1. mesto - Žabice (Sara Gruden, Urša Ramuta, Špela Rojec, Vanja Potočnik, Anita Kavčnik - ŠŠD Log Dragomer - Log pri Brezovici), 2. mesto Sprites (Jasna Kneipp, Tina Krizmancic, Nikol Krizmancic, Nastja Milič in Kristina Žerjal - AŠD Cheerdance Millenium). Mladinske Pom pon skupine: 1. mesto Drops (Sara Žerjal, Sanja Sos-si, Stephanie Furlan, Kristina in Milena Legiša, Petra Carli - AŠD Cheerdance Millenium), 2. mesto Strele (Martina Zubalič, Francesca Carli, Alessia Prata, Alice Testa, Ester Gomizelj, Alice Cre-vatin in Valentina Trevisan - AŠD Che-erdance Millenium). Članske Pom pon skupine: 1. mesto Faires (Nikol Kriz-mancic, Ester Gregori, Daša Ukmar, Na-stja Milič, Deborah Samsa in Jasna Kneipp - AŠD Cheerdance Millenium). Prvo srečanje play-outa proti Angiulliju iz Barija se za Gajine te-nisače ni končalo na najboljši način. V prvem izmed dveh srečanj proti moštvu iz Apulije je bilo treba izko-ris ti ti pred vsem pred nost do ma čih igrišč, saj se bo po vrat no sre ča nje odvijalo na oddaljenem gostovanju na jugu Italije, kjer bo za gropajsko-padriško ekipo še teže spreobrniti negativni nedeljski rezultat in si s tem za go to vi ti sta tus dru go li ga ša tu -di za pri hod njo se zo no. Kljub te mu, da na sprot nik ni bil nepremagljiv, so bili gostje na igrišču bolj ši od te ga, kar so gajev -ci pričakovali; ekipa je bila homogena s solidnima igralcema tudi na zadnjih dveh deskah, gajevci pa so mo go če za mu di li ne kaj pri lož nos ti, ki so jih na koncu stale končno zmago, ali pa vsaj remi. Po kon ča nih sre ča njih po sa -meznikov je bilo stanje izenačeno: točki sta Gaji zagotovila Aleš Plesni čar in Pa o lo Su ri an, ki sta od igra -la su ve re no, če prav sta oba v dru -gem se tu ob ču ti la pri tisk svo jih na -sprot ni kov. So lid ni na sprot nik je Boruta Plesničarja prisilil v dolge in zahtevne izmenjave, ob koncu katerih je žal gajevec prevečkrat grešil. Po gač nik pa je to krat nas to pil ze lo nervozno in mu je po dobrem začetku padla koncentracija, medtem ko Aleš Plesničar (levo) suvereno dobil dvoboj z nasprotnikovo št. 1, Matjaža Pogačnika (desno) pa je izdala živčnost kroma ga je na sprot nik pre več krat kaz no -val z udar nim back han dom, s ka te -rim je dosegel večino svojih točk. V igri dvojic so gajevci pričako-va li, če že ne obe to čki, vsaj tis to dvojice Surian/Pogačnik. Proti šibkejši nasprotnikovi dvojici sta slednja začela dobro, pred koncem seta pa sta zagrešila nekaj preveč napak in igralca iz Barija sta izkoristila priložnost ter zaključila prvi niz. V drugem sta gajevca že zaostajala z 1:4, nato sta se zbrala in odigrala dobro do tie-bre a ka. V od lo čil ni igri, ki so jo vsi od igra li do kaj na pe to sta žal prevladala gosta. Aleš in Borut Ples ni čar sta pro ti bolj ši dvo ji ci za -čela igrati dobro komaj v drugem se-tu. Za gri ze no sta ni za la to čke, to da nasprotnika nista nameravala nikakor popustiti. Tie-break drugega seta, ki bi dal možnost gajevcema, da od igra ta še do dat ni set, se je za -ključil na rezultatu 9:7 v korist gostov, kar priča o izredni izenačenost ii gre. Gaja - Angiulli (Bari) 2:4 A.Plesničar - Bagaloni (2.3) 6:1, 6:4; Pogačnik - Marinelli (2.7) 5:7, 2:6; Surian - DAdamo (2.7) 6:3, 7:5; B. Plesničar - Cassano (2.8) 3:6, 1:6. Dvojice: Pogačnik/Surian - Ba-galoni/DAdamo 5:7, 6:7; Plesničar A./B. - Marinelli/Cassano 3:6, 6:7 NOGOMET Vesna potrdila štiri stebre Nogometna »kupoprodajna borza« še ni eksplodirala. Prav gotovo bo v naslednjih dveh-treh tednih. V nedeljo se je končal play-off v raznih amaterskih ligah. Iz prve amaterske lige je v promocijsko ligo napredovala tržaška Ponziana, ki jo trenira Rosolo Vailati (vratarje trenira slovenski trener Marjan Babuder iz Bazovice). Promocijska liga v sezoni 2008-09 bo torej precej tržaško obarvana. Poleg Krasa in Vesne bosta tržaško pokrajino predstavljali še Ponziana in San Sergio. Nekaj novosti za prihodnjo se zo no pa je pri šlo iz ta bo ra kriške Vesne. Pri »plavih« so po-tr di li zvez na igral ca Mar ti na Chebra in Emilana Leoneja ter branilca Feruccia Degrassija in Riccarda Bertocchija. »Tomizza je še pod vprašajem, saj ga snubijo številna društva iz elitne lige. Nekateri igralci pa bodo prav gotovo odšli drugam,« je povedal športni vodja Paolo Vidoni. Vel-nerja močno snubi miljska Mug-gi a. Nič novega nismo izvedeli pri štandreški Juventini in repen-skem Krasu. V Repnu se bodo v petek z večerjo uradno poslovili od beloruskega trenerja Sergeja Alejnikova. V promocijski ligi se je v fi na le konč ni ce za na pre do -vanje uvrstila Pro Gorizia, pri kateri igra nekdanji branilec Vesne Sežančan Žarko Arandželovic. Goriška ekipa bo v finalu igrala proti Lignanu. Usoda zmagovalca finala pa bo odvisna od uspehov Manzaneseja v elitni ligi, ki je v nedeljskem 1. krogu play-of-fa igral neodločeno 1:1 proti pi-emontski ekipi Airaschese. Na kratko: če bo Manzanese napredoval v D-ligo, bosta Pro Gorizi-a ali Lignano napredovala v elitno. V 2. AL j e v 1. AL napredoval Do mi o, pri ka te rem igra ta brata Žigon iz Milj. Od trebenskega Primorca (1. AL) se je poslovil branilec Michele Braini, ki bo v prihodnji se-zo ni ob le kel dres San Ser gi a v pro mo cij ski li gi. Pri Primorju se še naprej spopadajo z kadrovskimi težavami. V če tr tek bo na Pro se ku iz -red ni ob čni zbor. V igri je sa mo preživetje društva. Nič novega tudi v Sovodnjah, pri Bregu in pri Zarji Gaji. Kdo bo treniral Zarjo Gajo v prihodnji sezoni bo najbrž znano danes. (jng) MLADINSKI NOGOMET - Na turnirju »Il Giulia« pri Svetem Ivanu v Trstu Sežanski Tabor boljši od naraščajnikov Pomladi Naraščajniki - Turnir Il Giulia Pomlad - Tabor 0:2 (0:1) POMLAD: Mattiassich, Radov-cich, Purič, Pečar, Pahor, Carli (Po-tleca), Candotti (Brass), Zeriali, Ker-pan (Cadez), Hoffer, Jarc; trener Marino Kragelj. Naraščajniki Pomladi so na tekmi veljavni za turnir Il Giulia, ki ga organizira svetoivansko društvo San Giovanni, izgubili proti sežanskemu Taboru. Sežanci so bili vseskozi boljša ekipa in so zasluženo zmagali. Pomlad so prekašali bodisi na fizični kot na tehnični ravni. S tem porazom se je ekipa Pomladi poslovila od turnirja Il Giulia. Naraščajniki Pomladi bodo v petek nastopili na turnirju v Ogleju. Začetniki 11:11 - Zaostala tekma Pomlad A - Montebello Don Bosco B 3:5 (1:2, 2:1, 0:2) STRELCA ZA POMLAD: Bolo-gnani 2, Arduini. Na zaostali prvenstveni tekmi je Pomlad izgubila proti tržaški ekipi Montebello Don Bosco. Pomlad tokrat ni igrala najboljše. Oranžno-pla-vi so dobro igri prikazali le v drugi tretjini. Cicibani - Turnir Gallery Breg A - Terzo 2:3 (2:0, 0:0, 0:3) BREGOVA STRELCA: Genzo in Gregori. BREG: Kofol, Baggedda, De Luisa, Segulin, Žerjal, Mesar, Gregori, Glavina, Genzo; trener V. Križmančič. Brežani so na turnirju Gallery v Vižovljah tesno izgubili proti Terzu. Nasprotnik je vse tri zadetke dosegel v zadnji tretjini. Kras - Villesse 0:1 (0:1, 0:0, 0:0) KRAS: Gregori, Perelli, Cherin, Kosovel, Kocman, Vidali, Udovič, Leghissa, B. in R. Samsa, Suppani; trener Pahor. Gostje iz Vileš si edini zadetek na tekmi dali v prvi minuti. Krasov-ci so se zatem srčno borili in skušali na vse načine izenačiti, a to jim ni uspelo. TURNIR POKRAJIN - Videmska mladinska selekcija 2. in 3. amaterske lige je na 16. trofeji pokrajin osvojila končno prvo mesto. V zadnjem krogu so Videmčani po strelih iz enajstih metrov s 6:5 (1:1) premagali Porde-non. Gorica, pri kateri igra četverica nogometašev doberdobske Mladosti (Simone Bressan, Jurij Devetak, Daniel Ferlez in Emanuel Radetič), je v zadnjem krogu premagala Trst (3:0) in se tako uvrstila na končno 2. mesto, kar je lep uspeh. Na zadnji tekmi je Červinjan s 3:2 premagal Tol-meč. Za Videm je bil to četrti uspeh. Videmčani so pokal osvojili tudi v lanski sezoni. Za Trst ostaja za pokal pravi tabu. ŽENSKA SELEKCIJA - Mladinska ženska selekcija FJK, s katero igra tudi slovenska igralka Nicoletta Dessi, se na Turnirju dežel ni za las uvrstila v finalni del. Igralke iz naše dežele so proti Laciju izgubile z 2:1. / ŠPORT Torek, 27. maja 2008 17 ŠOLSKI ŠPORT - Državni šahovski finale v Jesolu Tekmovalci naših šol najboljši iz naše dežele Naraščajnice liceja Prešeren tretje, licejski pol Trubar-Gregorčič in OŠ Doberdob blizu 2. mesta Od 22. do nedelje je v Jesolu pri Benetkah potekalo državno ekipno šolsko šahovsko prvenstvo. Od šestindvajsetih ekip slovenskih šol (7 v Gorici in 19 v Trstu), kar jih je sodelovalo na pokrajinskem prvenstvu, so tri ekipe na aprilskem deželnem finalu v Maniagu osvojile prvo mesto. Na državnem tekmovanju so se dobro odrezale, saj so igralke Prešerna osvojile odlično tretje mesto, ostali dve ekipi pa bi lahko z zmago v zadnjem krogu posegli celo po drugem. Med osnovnošolci se je ekipi iz Doberdoba za las izmuznilo drugo mesto. V zadnjem krogu so namreč igrali proti na koncu drugouvrščeni ekipi šole »Sibilla Ale-ramo« iz Turina in tesno izgubili z 1,5:2,5 in tako pristali na nehvaležnem osmem mestu, medtem ko bi bili z zmago celo drugi najboljši na državni ravni. Mladi Dober-dobci bodo stopničko na zmagovalnem odru gotovo naskakovali tudi v naslednjih sezonah. Duša doberdobskega šaha Lady Gergolet pa bo prav gotovo kmalu prebolel razočaranje in snoval načrte za bodočnost, saj se bo kolo sreče prej ali slej ustavilo tudi na goriškem Krasu. Med mlajšimi višješolci sta obe deželni prvenstvi osvojili slovenski ekipi: med ženskami tržaški licej F. Prešerna, v mešani konkurenci pa goriški pol Gregorčič-Tru-bar. Dijaki goriškega licejskega pola so prvenstvo začeli zelo dobro in po treh tekmah delili prvo mesto s končnimi zmagovalci. Po porazu s to ekipo so še enkrat remizirali in nato izgubili odločilno tekmo za drugo mesto. Robert Devetak je bil s petimi točkami in pol četrti najboljši igralec tega turnirja, z enakim izkupičkom pa je Jan Gergolet dosegel odlično tretje mesto v državi na tretji deski. Bivša mladinska državna prvakinja Elena Costariol je s petimi točkami dosegla prav tako tretje mesto na drugi šahov-ni ci. Najboljše so se odrezale dijakinje tržaškega liceja »F. Prešeren«, ki so z dobro igro Tjaše Oblak (druga najboljša igralka turnirja z enim samim porazom v sedmih dvobojih) in Roberte Chissich (druga na drugi šahovnici) še izboljšale lansko uvrstitev. Pozitiven je bil tudi nastop novink Cristi-ne Sustersich in Jasmin Franza, ki bosta naslednje leto s Tjašo Oblak lahko še vedno igrali v tej konkurenci, kjer se bosta prav gotovo spet potegovali za uvrstitev v finale, ki bo na sporedu v Palermu. Dobro je opravila svoj edini nastop tudi rezervna igralka Naraščajnice liceja Prešeren Jasmin Franza, Tjaša Oblak, Roberta Chissich in Cristina Sustersich Tina Malalan. V primerjavi z lanskim letom je bila letos konkurenca tudi v tej kategoriji prav gotovo ostrejša, saj je bilo prvih pet ekip na zelo dobro ravni. V zadnjih letih se namreč šah, nekdaj izrazito moška panoga, vedno bolj uveljavlja tudi med dekleti. Tretje in peto mesto naših višješolcev sta vsekakor najboljša izida, kar so jih dosegle ekipe Furlanije- Julijske Krajine na letošnjem državnem prvenstvu, kar priča o kakovostnem delu pedagogov, ki sta jim letos priskočila na pomoč strokovnjaka Aljo-ša Grosar iz Nove Gorice v Gorici in Aleksander Uršič iz Sežane v Trstu. Tu je veliko pripomoglo k rasti našega šaha tudi ZSŠDI, saj je poleg sponzorstva z družbo Fincat za udeležbo na državnem finalu Pre-šernovk skozi celo leto gostilo šahovski krožek za slovenske šole, ki ga je obiskovalo veliko število naših dijakov. Izidi: Osnovne šole Večstopenjska šola v Doberdobu: Omar Cusma (3,5/7), Elia Saggin (4,5/7), Luka Gergolet (l/2), Saša Gergolet (2,5/4), Francesco Papais (3/4), Davide Trevisan (2/4). Višje srednje šole NARAŠČAJNIKI: licejski pol Trubar Gregorčič: Robert Devetak (5,5/7), Elena Costariol (5/7), Jan Gergolet (5,5/7), Gregor Gergolet (1,5/4), Matej Gergolet (0,5/3). NARAŠČAJNICE: licej F. Prešeren: Tjaša Oblak (6/7), Roberta Chissich (5/7), Cristina Sustersich (3/7), Jasmin Franza (2,5/6), Tina Malalan (1/1). Mitja Oblak Spoznavajmo Kras s kolesom Po uspešno končani smučarski sezoni je SK Devin v aprilu in maju priredil novo rekreacijsko pobudo Spoznavajmo Kras s kolesom, ki je potekala vsako nedeljo zjutraj. Ljubitelji gorskega kolesa so se podali po lepi in čudoviti naravi in prevozili kolesarske steze na vzhodnem in zahodnem Krasu, dodati pa je treba, da tudi letošnje muhasto spomladansko vreme, jim je skoraj povsem omogočilo, da so izpeljali zastavljene cilje. Zbralo se je lepo število otrok - nekateri od teh so tudi izkušeni smučarji - ter odralsih ljubiteljev gorskega kolesarjenja. Zadnji izlet je potekal v nedeljo 25.maja, ko so z Opčin kolesarili mimo Banov, Trebč do Gropade, kjer so imeli postanek za prigrizek in se nastavili za skupno sliko. Prihodnji konec tedna pa je že pripravljen program dvodnevnega izleta v Dolino Pustertal na Južnem Tirolskem, kjer obstajajo zelo znane kolesarske poti. Eno od ten, od Innichena do Lienza, ki obsega preko 40 km in je v celoti izpeljana ob Dravi, bodo opravili prihodnjo nedeljo, naslednji dan pa se bodo preizkusili na bolj zahtevni kolesarski progi do Brunecka. ODBOJKA - 1.MD Olympia v finalni seriji • • ■ v ni imela sreče Olympia - Mossa 0:3 (12:25, 14:25, 25:27) OLYMPIA: Terpin 5, Fajt 3, Polesel (L), Mucci 5, M. Komjanc 15, Dorni 2, P. Brotto, L. Brotto 3 Trener: Rinaldo Dor-ni Goričani so morali tudi na povratni finalni tekmi priznati premoč odbojkarjev iz Moša, ki so igrali precej boljše kot v rednem delu prvenstva, ko je bila vedno boljša Olympia. Nasprotniki so tako kot na prvi tekmi igrali zelo motivirano in domačine v prvih dveh nizih povsem nadigrali. Zanimiv je bil tako le zadnji niz, v katerem so Goričani do konca grenili pot do zmage gostom, ki pa so bili v napeti končnici bolj odločni. Na splošno je bila verjetno v finalni seriji odločilna večja želja po zmagi Mosse, saj je bila finalna serija za Olym-pio le prestižnega značaja, ker ima že eno ekipo v deželni ligi in zato ne bi mogla napredovati. 3. ŽENSKA DIVIZIJA Na Tržaškem S. Andrea - Breg 0:3 (15:25, 19:25, 18:25) BREG: Sancin, Berzan, Preprost, Slavec, Zeriali, Babudri, Mauro, Pettiros-so (L). Trener: Breda Berzan Brežanke so z gladko zmago zaključile svoje prvenstvo in si tako zagotovile tudi končno prvo mesto. Tudi tokrat so varovanke trenerke-igralke Brede Ber-zan brez večjih težav uveljavile svojo premoč, čeprav se je poznalo, da je bila to zadnja prvenstvena tekma in so zato igrale nekoliko slabše. UNDER12 Na Tržaškem Azzurra B - Breg 0:3 (13:25, 13:25, 10:25) BREG: Barut, Grudina, Kalin, Klun, Kraljič, Novello, Zaccaria. Trener: Daniela Zeriali Brežanke so igrale zelo dobro in tako z lahkoto odpravile skromne nasprotnice. Tokrat so še posebno dobro sprejemale in napadale, v vsakem setu pa so igrale z različno postavo in v drugih vlogah. Potrdile so, da so med sezono zelo napredovale, tako da res zaslužijo pohvalo. Sokol - Volley 3000 1:2 (16:25, 25:16, 18:25) SOKOL: Zidarič, A. in M. Pertot, Ferfoglia, Trobec, Rauber, Daneluzzo, Kante, Moro, Leghissa, Vescovi. Trener: Norči Zavadlav Sokolovke so se v drugem delu precej boljše upirale svojim nasprotnicam, tako da je bilo srečanje v glavnem izenačeno in zanimivo. Po zmagi v drugem nizu pa domačinkam ni uspelo svojih nasprotnic presenetiti še v odločilnem tretjem setu in so se morale tako zadovoljiti s točko. ŠOLSKI ŠPORTI Prvaka Kampanje in Kalabrije boljša od šole Trinko Odbojkarji goriške nižje srednje šole Ivan Trinko so včeraj v Gaeti začeli z nastopi na državnem finalu Dijaškega prvenstva za nižje srednje šole v odbojki. Goriška ekipa, ki jo sestavljajo odbojkarji Soče in Olympie, ni začela najboljše: zjutraj se je pomerila proti tehnično precej boljšim odbojkarjem iz Kampanije in izgubila 3:0 (25:10, 25:11, 25:13), popoldne pa je bila povsem enakovredna predstavnikom iz Kalabrije, a je na koncu izgubila 1:2 (25:20, 20:25, 20:25). Danes čaka odbojkarje šole Trinko še spopad s prvakom Apulije. »Verjetno bomo izgubili tudi jutri (danes, op.ur.), saj so odbojkarji iz Apulije boljši. Pozna se, da predstavljajo druge ekipe zelo velike šole, tako da imajo večji izbor igralcev. Poleg tega je v naši ekipi tudi precej dijakov prvih razredov, tako da smo povprečno mlajši, kar se seveda pozna. Bomo pa zato lahko čez dve leti bolj uspešni. Danes (včeraj, op.ur.) smo bili zjutraj brez moči, popoldne pa bi lahko naše nasprotnike premagali, če ne bi na koncu zaradi velike vročine (v Gaeti je trenutno kar 32 stopinj) popustili. Kljub porazom se imamo vsekakor zelo lepo,« je po prvih tekmah povedal profesor Aleksander Kodrič. (T.G.) ŠOLSKI ŠPORT - 1 -2-3VOLLEY Mešana ekipa šole Levstik na 1. mestu Nastopila tudi šola Kosovel in pristala na 5. mestu Pokrajinski odbor odbojkarske zveze FIPAVje tudi letos priredil tekmovanje »1-2-3 Volley«, ki ga pod pokroviteljstvom podjetja Kinder (glavni sponzor italijanske odbojkarske reprezentance) zveza prireja po vsej Italiji. Tekmovanje je propagandnega značaja, namenjeno izključno učencem prvih razredov nižjih srednjih šol. Ekipe so mešane, sestavljene iz osmih učencev oziroma učenk. Na igrišču so trije (torej gre za superminivolley), obvezno pa morajo med samo tekmo igrati vsi. Vabilu odbojkarske zveze se je odzvalo 8 šol: Divisione Julia, Bergamas, Dante, Codermatz, Addobbati/Brunner, Lucio ter openski Kosovel in proseški Levstik. Organizator je ekipe razdelil na dve izločilni skupini, v kateri so se pomerile vsaka proti vsaki (igrali so na en zmagani set). V finalnem delu sta se tretjeuvrščeni pomerili v finalu za peto mesto, četrtouvrščeni pa za sedmo, medtem ko sta prvi in drugi iz vsake izločilne skupine imela daljšo pot: najprej sta bili na vrsti obe polfinalni tekmi, nato pa finale za 1., oziroma 3. mesto. Mladi odbojkarji proseškega Levstika so se odlično odrezali, zmagali v svoji izločilni skupini in nato gladko še v polfinalni in finalni tekmi in tako povsem zasluženo osvojili končno prvo mesto. Za nastop zaslužijo vso pohvalo, saj so bili ze- lo požrtvovalni, pokazali pa so tudi že kar dobro odbojkarsko znanje. Manj sreče so imeli njihovi vrstniki z openskega Kosovela, ki so bili v svoji izločilni skupini tretji in so se tako potegovali za osvojitev petega mesta, kar jim je tudi uspelo. Izidi: Vrstni red izločilne skupine A: 1. Levstik, 2. Bergamas, 3. Lucio, 4. Addobbati/Brunner. Izločilna skupina B: 1. Divisione Julia, 2. Dante, 3. Kosovel, 4. Codermatz. 7.-8. mesto: Codermatz - Addobbati/Brunner 1:0, 5. - 6. mesto: Kosovel - Lucio 1:0. Polfinale: Levstik - Dante 1:0, Divisione Julia - Bergamas 1:0, finale za 3. mes-to:Bergamas - Dante 1:0, finale za 1. mesto: Levstik - Divisione Julia 2:0. Končni vrstni red: 1. Levstik, 2. Divisione Julia, 3. Bergamas, 4. Dante, 5. Kosovel, 6. Lucio, 7. Codermatz, 8. Addobbati/Brunner. LEVSTIK: Breda Ban, Katerina Brana, Isabel Cassanelli, Ksenja Daneu, Filip Ferluga, Johana Milič, Nicholas Miniussi, Tibor Racman. Profesor: Ivan Peterlin. KOSOVEL: Tereza Cernecca, Petra Grgič, Irina Goruppi, Vedran Guštin, Matej Jazbec, Greta Kralj, Lorenzo Mazzole-ni, David Stojkovič. Profesor: Ivan Peter-lin. 360 STOPINJ Veronika Da Bodoča učiteljica je bila vedno zvesta oranžni žogi V otroških letih je preizkusila kar nekaj športov, od vedno pa je bila Veronika zaljubljena v košarko. Pri šestih letih je z Martino, Matejo in Karin začela trenirati minibasket z dečki. Kmalu se je na Opčinah zbrala skupina deklet, ki je začela redno trenirati pod taktirko Marine Brollo. Po nekaj letih je vodstvo ženskih ekip prevzel Andrej Vre-mec, ki je letos treniral tudi žensko C-ligo. V deželnem tretjeli-gaškem prvenstvu je nastopala tudi Veronika: z ekipo je osvojila drugo mesto: »Še vedno nam zveza ni sporočila, ali smo napredovali tudi mi,« je pojasnila Veronika, ki z Erikom Piccini vsako soboto vodi motoriko pri športni šoli Polet Kontovel. Najboljši športni dosežek: 2. mesto v Italiji z ekipo kadetinj Datum rojstva: 9. 10. 1987 Društvo: Polet Bivališče: Opčine Stan: prosta Zaposlen/študent: študentka na pedagoški fakulteti Ostali športi: tenis, bordanje, smučanje Moj trener: Andrej Vremec Ostale dejavnosti in konjički: vodim mo-toriko pri ŠŠ Polet Kontovel, Tečaj angleščine, igram kitaro Dnevniki, revije, TV-dnevnik, TV-oddaja: Primorski dnevnik, Piccolo/ TG3/ Will & Grace Knjiga na nočni omarici: je nimam Najljubša glasba: vse, posebno Vasco Rossi Najljubši film: Peter Pan Ob sobotah zvečer grem najraje ... h Sa-votu Najljubša jed: čokolada Najljubša pijača: pivo Navijam za: mir Najljubši zamejski športnik: Dean Oberdan Najljubša zamejska osebnost: Boris Pahor Moja zastava: miru Najljubše počitnice: raba bi potovala po Latinski Ameriki Če ne bi izbrala svojega športa, bi rada bila ... teniška igralka Zgled v športu: trener Skrita želja: rada bi zaključila študij in odpotovala v Latinsko Ameriko 18 Torek, 27. maja 2008 ŠPORT KOLESARSTVO - V težki etapi na kronometer odločala surova moč Italijani kralji etap, Contador pa veča prednost Na vrh Kronplatza najhitreje prisopihal Pellizotti, Španec pa je povečal prednost pred Riccojem KRONPLATZ - Italijanski kolesarji nadaljujejo niz zmag na dirki po Italiji. V 16. etapi, 12,9 kilometra dolgem kro-nometru na Kronplatz so dosegli celo trojno zmago, najmočnejši je bil Franco Pellizotti (Liquigas), kije za šest sekund premagal junaka zadnjih dveh gorskih etap Emanuela Sello, še 11 sekund več pa je zaostal Gilberto Simoni. Čeprav Italijani nizajo zmage, pa vodilni v skupnem seštevku ne prihaja iz njihovih vrst. Španec Alberto Contador (Astana) je namreč v »uri resnice« zasedel četrto mesto (+0:22), kar je bilo dovolj, da je v boju za rožnato majico še povečal svojo prednost. Pred Ricardom Ric-com, tokrat petim, ima zdaj 41 sekund prednosti, tretjeuvrščeni Simoni pa zaostaja minuto in 21 sekund. Pred zasluženim prostim dnevom je kolesarje na Giru čakala še ena zahtevna naloga. Po mnenju mnogih celo najzahtevnejša na letošnji dirki, saj so se morali kolesarji povzpeti na 2273 kilometrov visoki Kronplatz. Nekaj manj kot 13 kilometrov dolgem vzponu so morali kolesarji premagati kar 1086 metrov višinske razlike, vzpon pa je imel tudi do 24 odstotno naklonino. Naloga je bila še težja, ker sta bili za njimi dve težki gorski etapi, ki sta mnogim pobrali večji del moči. Pričakovati je bilo, da to najbolj velja za dvakratnega zaporednega etapnega zmagovalca Emanuela Sello, ki pa je še enkrat dokazal, da se neverjetno hitro re-generira, kar je mnogim tudi »kost za glodanje«, saj je bilo ob karavani že slišati očitke o domnevnih sumljivih pripomočkih. Sella je bil tudi na samostojnem vzponu blizu zmage, na polovici proge je imel 12 sekund prednosti pred Albertom Contadorjem, v zadnjem delu pa ga je vendarle nekoliko pobralo, bolje rečeno na koncu je imel daleč največ moči 30-letni Franco Pellizotti, ki je bil na vmesnem času peti, za Sello je zaostajal 22 sekund. »Dobro sem porazdelil moči in pokazal, zakaj sem imel pred začetkom dirke v mislih zmago. Čeprav najbrž ne bom zmagal, pa sem vseeno zadovoljen, da sem na dirki že zapustil velik pečat,« je bil zadovoljen Delfin, kot je vzdevek Pellizottija. Contador je storil še en velik korak h končni zmagi, čeprav vztrajno trdi, da ni najmočnejši v karavani. »Od včeraj se NOGOMET Ronaldo »Ostajam v Manchestru« LIZBONA - Portugalec Cristiano Ronaldo je trenutno najbolj vroč nogometaš na svetu. Mediji ga selijo v različne klube, sam pa je v pogovoru za portugalski časnik Publiko izjavil, da je v evropskem prvaku Manchester Unitedu povsem zadovoljen in da namerava ostati na Old Traffor-du. Od vodstva Manchester Unite-da pa je prišla novica, da so pripravljeni pustiti Ronalda v Real iz Madrida. A v zameno zahtevajo Robinha, Mohamadouja Diarraja, Sergia Ramosa in še 50 milijonov evrov odškodnine. Če bi Real sprejel kupčijo, ki je daleč od realnosti, bi prestop Portugalca podrl vse rekorde. FINALE - Košarkarji Heliosa so drugi finalisti lige UPC Telemach. V odločilni tretji polfinalni tekmi so v Domžalah prepričljivo z 80:71 (16:19, 39:33, 61:47) premagali Krko. V boju za ubranitev lanske lovorike se bodo merili z Unionom Olimpijo. Finale se igra na tri zmage, prva tekma pa je na sporedu že jutri v dvorani Tivoli z začetkom ob 20. uri. Druga bo v soboto, 31. maja, tretja pa prihodnjo sredo, 4. junija. Morebitni četrta in peta sta predvideni 7. in 12. junija. Pellizotti dobil etapo na kronometer, kolesarje pa so med vzponom pred pretiranim navdušenjem ljubiteljev kolesarstva ščitili alpinci kroma moje razmišljanje ni dosti spremenilo. Tudi zaostanki največjih konkurentov so podobni. Prav gotovo so premajhni, da bi že lahko govoril o zmagi. Na sporedu je še nekaj etap, tudi zahtevnih, tako da se lahko še marsikaj spremeni,« še noče govoriti o zmagoslavju lanski zmagovalec Toura. Slovenski tekmovalci so bili znova solidni. Najbolje je začel Špilak, ki je bil na vmesnem času 22., nato pa je izgubil pet mest. Obratno je bilo pri Valjavcu, ki je bil na vmesnem času 27., nato pa je pet mest napredoval. Ob progi je Besničana spodbujal nekdanji trener Marko Polanc, ki nad vožnjo nekdanjega varovanca ni bil ne navdušen ne razočaran. »Vozil je tako, kot je trenutno sposoben. Tukaj je odločala surova moč, ker pa Tadeju ta dirka ni glavni cilj, je razumljivo, da ni bil videti tako kot v njegovih najboljših predstavah. Vsekakor pa je 22. mesto zelo lep dosežek, kakor tudi 27. mesto Špilaka,« je dejal selektor slovenske mladinske reprezentance. Vrstni red 16. etape, gorski kro- nometer (12,9 km; povprečna hitrost: 19,142 km/h): 1. Franco Pellizotti (Ita/Li-quigas) 40:26; 2. Emanuele Sella (Ita/CSF) +0:06; 3. Gilberto Simoni (Ita/Serramen-ti PVC) 0:17; 4. Alberto Contador (Špa/Astana) 0:22; 5. Riccardo Ricco (Ita/Sainier Duval) 0:30; 6. Jose Rujano (Ven/Caisse d'Erpagne) 0:49; 7. Marzio Bruseghin (Ita/Lampre) 1:04; 8. Domenico Pozzovivo (Ita/CSF) 1:43; 9. Danilo Di Luca (Ita/LPR Brakes) 1:45; 10. Denis Menčov (Rus/Rabobank) 1:49 .. 22. Tadej Valjavec (Slo/AG2r) 3:08; 27. Simon Špi-lak (Slo/Lampre) 3:24; 50. Jure Golčer (Slo/LPR Brakes) 4:21 Skupno: 1. Alberto Contador (Špa) 68.47:31; 2. Riccardo Ricco (Ita) 0:41; 3. Gilberto Simoni (Ita) 1:21; 4. Marzio Bruseghin (Ita) 2:00; 5. Franco Pellizotti (Ita) 2:05; 6. Danilo Di Luca (Ita) 2:18; 7. Denis Menchov (Niz) 2:47; 8. Emanuele Sella (Ita) 4:25;9. Jurgen Van Den Broeck (Bel) 4:26; 10. Domenico Pozzovivo (Ita) 5:25 .. ; 12. Tadej Valjavec (Slo) 8:44; 42. Jure Golčer (Slo/) 40:20; 55. Simon Špilak (Slo) 57:54 ODBOJKA »Azzurre« izgubile šele po »tie-breacku« ABUDHA-BI - Italijanskim odbojkaricam v polfinalu ni uspel podvig. Na mednarodnem turnirju Abu Dhabi International so Kontovelka Sandra Vitez in ostale »azzurre« s 3:2 (27:29, 21:25, 25:18, 26:24, 18:16) izgubile proti Kubi. Na prvem polfinalnem srečanju je Nizozemska premagala Nemčijo s 3:1. Danes bosta na sporedu finale Kuba - Nizozemska in tekma za 3. mesto Italija -Nemčija. Dan prej je Italija v zadnji tekmi rednega dela brez težav s 3:0 (25:20, 25:11,25:13) premagala Avstralijo. Vitezova je stopila na igrišče v drugi polovici drugega seta in se do konca tekma izkazala, dosegla je tudi 6 točk. Znane vse udeleženke OI PEKING - Znanih je vseh 12 ženskih odbojkarskih reprezentanc, ki se bodo merile na olimpijskem turnirju na avgustovskih olimpijskih igrah v Pekingu. Kot zadnje so si mesto na OI 2008 na kvalifikacijskem turnirju v Tokiu zagotovili Poljska, Srbija, Japonska in Kazahstan. Že pred tem so imele mesto na olimpijskih igrah rezervirani svetovni prvak Rusija, evropski prvak Italija, Brazilija, ZDA, Alžirija, Kuba, Venezuela in gostiteljica ter branilka naslova Kitajska. Na OI Nemčija DUSSELDOR - Na olimpijskih kvalifikacijah je Nemčija s 3:2 premagala Španijo in si zagotovila uvrstitev na OI v Pekingu. NOGOMET - Prijateljska tekma: Švedska - Slovenija 1:0 (Linderoth v 41. min.). KOŠARKA - 3. polfinalna tekma play-ofia A1-lige: Montepaschi Siena -Armani Milano 99:76 (Lavrinovic 22). Siena v finalu. ŠPORTNA SLIKOVNA KRIŽANKA REŠITEV V NASLEDNJI ŠTEVILKI NA STRANI PRIREDITEV SESTAVIL LAKO LAHKO MOTORNO VOZILO S PEDAL TERME PRI PADOVI TRENJE SLOVENSKA PISATELJICA SL PISATELJ KREFT FOTO LAKO GLAVNO MESTO JEMENA ŠVICARSKO-FRANCOSKI PISATELJ (CLAUDE) DEJAVNOST VERNIKOV, KI NISO DUHOVNIKI PRIPRAVA ZA MERJENJE TISKARSKIH ČRK KRAJ NA PRIMORSKEM S PLEZALNIMI STEZAMI SKOK S PREMETOM TELESA IZREDNA LEPOTA FR. PISATELJICA NIN MESTO V BASILICATI INDIGO ITALIJANSKA CESTNA SLU2BA REŽISER PECKINPAH CITROENOV AVTOMOBIL STAROGRŠKI SREBRNI ALI BAKRENI NOVEC SORTA RDE-CIH JABOLK AM. IGRALKA (ANNA) DUŠEVNA BOLEZEN, PREGANJAVICA ELDA NANUT ANGLEŠKI IGRALEC (DAVID) ZANAMCEK NEKDANJI SL. KOLESAR (PRIMOŽ) TINA TURNER SPANSKE LJUBICE, CASTLJIVE GOSPE VZKLIK NA BIKOBORBAH RIMSKA BOGINJA JEZE NEKDANJI AM. ATLET OERTER ADA NEGRI NAPIS NA KRISTUSOVEM KRIŽU VEK BERI ŠPORTNO PRILOGO PD ITALIJANSKA TERORISTIC. ORGANIZACIJA REDKO ŽENSKO IME KOŠARKAR JORDAN NAS GORIŠKI UMETNIK (DEMETRIJ) OČE OBREDNI KRUH, PECEN ZA PRVI DAN V LETU ANGLEŠKI FILMSKI IGRALEC GUINESS DOKUMENT ZA UVOZ VOZILA V TUJO DRŽAVO ITALIJANSKI RENESANČNI SLIKAR (GUIDO) NAŠA RADIJSKA NOVINARKA PERTOT NEMŠKA PRITRDIL-NICA / Hamilton MONTE CARLO - Britanec Lewis Hamilton je zmagovalec šeste letošnje dirke v formuli ena. Za tri sekunde je prehitel Poljaka Roberta Kubico (BMW), tretji pa je bil Brazilec Felipe Massa (Ferrari), ki je zaostal slabih pet sekund.Hamilton, ki je na svojem najljubšem dirkališču vknjižil prvo zmago, je hkrati postal prvi britanski voznik po Grahamu Hillu (ta je slavil leta 1969), ki je zmagal na prestižni preizkušnji po ulicah Monte Carla. Hamilton se je z odličnim startom iz druge vrste takoj prebil na drugo mesto tik za Masso. Ko pa je začelo močneje deževati, se je dirka sprevrgla v pravcati kaos. Trki so se vrstili kot po tekočem traku. Dvakratni svetovni prvak Španec Fernando Alonso je bil v nezaželena bližnja srečanja vpleten kar dvakrat, že v šestem krogu pa se je zidu dotaknil tudi Hamilton, ki je predrl zadnjo desno gumo in moral v boks. Svetovni prvak Raikkon je v 68. krogu ob izhodu iz tunela zadel Sutila. Slednji je končal dirko, Finec pa je ostal brez točk na devetem mestu. Naslednja dirka bo 8. junija v kanadskem Montrealu. Ferguson še 3 leta MANCHESTER - Sir Alex Ferguson, trener nedavno okronane-ga evropskega klubskega prvaka Manchester Uni-teda, bo šel v roku treh let v pokoj. Ferguson, ki je na Old Traffordu že vse od leta 1986, je dejal, da ga ob 70. rojstnem dnevu (december 2011) zagotovo ne bo več na čelu rdečih vragov. Ferguson naj bi se sicer upokojil že pred šestimi leti. »Takrat me je žena Cathy prepričala, naj še vztrajam, tokrat pa si niti ona ne želi več tega,« je v šali povedal Ferguson. Cesar prvi Brajkovič sedmi BARCELONA - Letošnja kolesarska dirka ProToura po Kataloniji se je v nasprotju s tradicijo na drugih dirkah odločila v zadnji etapi. Z drugim mestom v etapi si je skupno zmago zagotovil domačin Gustavo Cesar (Karpin Galicia), ki je imel na koncu 16 sekund prednosti pred Kolumbijcem Rigobertom Uranom. Vodilni do zadnje etape Francoz Remi Pauriol se je moral zadovoljiti s tretjim mestom, nazadoval pa je tudi najboljši slovenski predstavnik Jani Brajkovič (na sliki). Kolesar Astane je v zadnjem dejanju zaostal 23 sekund in s četrtega mesta padel na sedmo mesto, njegov zaostanek za zmagovalcem je znašal 29 sekund. Vinčec in Žbogar druga MEDEMBLIK - Koprčan Gašper Vinčec (na sliki) in Izolčan Vasilij Žbogar sta na prvokategorni mednarodni jadralni regati v nizozemskem Medembliku zasedla drugi mesti. Po osmih regatah in finalni je bil Vinčec, ki je do finalne regate vodil, drugi v razredu finn, po 12 re-gatah in finalni pa je bil Žbogar drugi v razredu laser. Torek, 27. maja 2008 TRST O w o Ulica Garibaldi 9 tel. 048 1 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.it APrimorski ~ dnevnik GORICA - SKGZ včeraj posredovala županu pravno mnenje odvetnika Vizintina Sporni občinski sklep prešel v preverjanje pravnikov » Občina nepravilno tolmačila zakon 38/2001«- Župan danes z odborniki o nadaljnjih potezah Slovenska kulturna gospodarska zveza (SKGZ) je poverila odvetniku Paolu Vi-zintinu sestavo pravnega ugovora proti sklepu goriškega občinskega odbora št. 86 iz dne 29. aprila, na podlagi katerega v mestnem središču ne bodo več razobeša-li javnih sporočil in uradnih objav v slovenskem jeziku. Vizintin je dokument že pripravil, včeraj popoldne pa gaje na županstvu izročila goriška tajnica krovne organizacije Maja Humar. Po Vizintinovi oceni je Romolijeva mestna uprava napačno tolmačila določila zaščitnega zakona 38/2001 in ubrala pot nezakonitega izvajanja javnih pristojnosti. »8. člen zakona 38/2001 določa, kdaj je možna uporaba slovenščine v odnosu z javno upravo; občani slovenskega jezika imajo namreč pravico, da se v pisni in ustni ob- liki sporazumevajo z javno upravo v slovenščini, obenem pa, da dobijo dvojezične osebne izkaznice in anagrafska potrdila. Da Slovenci lahko uživajo omenjene pravice, morajo javne uprave na podlagi 1. in 4. odstavka 8. člena primerno usposobiti svoje urade v rajonih Podgora, Pevma-Štmaver-Oslavje, Štandrež in Svetogorska četrt-Placuta, hkrati pa je treba v središču mesta ustanoviti poseben urad za slovensko manjšino, do česar je med drugim že prišlo,« ugotavlja Vizintin in dodaja, da na podlagi 3. odstavka 8. člena javna sporočila in uradne objave morajo biti dvojezične v občinah, ki so predvidene v 4. odstavku istega člena oz. ki so omenjene v dekretu predsednika republike z dne 12. septembra 2007. »Na podlagi zakona in dekreta je treba dvojezičnost v javnih sporočilih in javnih objavah izvajati na celotnem območju goriške občine,« trdi Vizintin in poudarja, da je občina nepravilno tolmačila 10. člen zakona 38/2001, ki zadeva druge primere vidne dvojezičnosti, in sicer table, napise, uradne papirje in občinske prapor-je. Po besedah Vizintina 10. člen zadeva povsem druge oblike dvojezičnosti od 8. člena, izvajati pa ga je treba v rajonih Podgora, Pevma-Štmaver-Oslavje, Štandrež in Svetogorska četrt-Placuta. Sporni sklep občinskega odbora je nezakonit tudi zato, ker je njegova premisa različna od odloka. »V premisi piše, da je treba izvajati zakon 38 v rajonih Podgora, Pevma-Štmaver-Oslavje, Štandrež in Svetogorska četrt-Placuta, v odloku pa so omenjeni le trije rajoni, saj so izpustili Sve-togorsko četrt-Placuto,« pravi Vizintin in pristavlja: »S črtanjem Svetogorske četrti-Placute so storili krivico Slovencem s tega dela mesta, saj jim ne priznavajo pravic iz zakona 38.« Občinski odbor je s sklepom kršil tudi 28. člen zakona 38, po katerem zakonska določila ne morejo zmanjšati obstoječe ravni zaščite. »Prejšnji župan Vittorio Brancati je z razobešanjem dvojezičnih plakatov in sporočil po vsej goriški občini začel prakso, ki jo je nekaj časa nadaljeval tudi Ettore Romoli, sedaj pa ni nikakršnih tehtnih razlogov, da bi jo prekinili,« pravi Vizintin in poudarja, da v 28. členu zaščitnega zakona piše ravno obratno od tega, kar dela goriška uprava. »Nobenega določila tega zakona ni možno tolmačiti na način, ki bi slovenski manjšini zagotavljal nižjo raven zaščite od tiste, ki jo že uživa na podlagi prejšnjih določil,« je zapisano v zakonu 38. Po oceni Vizintina bo morala goriška občina - upoštevajoč nezakonitost sklepa - odlok spremeniti, saj ima drugače SKGZ utemeljene razloge za vložitev pritožbe na deželno upravno sodišče. »Za vložitev pritožbe je šestdeset dni časa,« dodaja Vizintin in meni, da se na pritožbo lahko gleda z optimizmom, saj so nezakonitosti v sklepu goriške uprave očitne. Romoli je takoj po prejemu posredoval pravno mnenje SKGZ-ja občinskim funkcionarjem pravne službe in urada za institucionalna vprašanja, da bi izrazili mnenje o njegovi vsebini. O sklepu bodo župan in njegovi odborniki razpravljali med današnjim zasedanjem občinskega odbora, ko bodo tudi odločali, katere bodo naslednje poteze. (dr) ZDRAVŠČINE - Krajevna društva povabila Tatjano Rojc predavat o Kosovelu Slovenski jezik jim je pri srcu Med občinstvom županja in dva odbornika - Jezikovnega tečaja se udeležuje štirideset oseb, vendar je povpraševanje veliko Z večerom, posvečenim Srečku Kosovelu, so dokazali, da jim je spoznavanje slovenskega jezika in sosedove kulture pri srcu. To je bilo sporočilo dobro obiskanega petkovega večera, ki so ga v občinskem večnamenskem središču v Zdravščinah priredile tamkajšnje italijanske krajevne organizacije, ki delujejo na območju občine Za-graj, in sicer kulturni krožek iz Zdravščin ter združenji Incontriamo in Pro Senectu-te. Posebno omembo zasluži okoliščina, da so med občinstvom sedeli tudi županja Za-graja Elisabetta Pian ter odbornika Nevio Del Bello in Albertino Boschin. Večer, katerega gostja je bila literarna kritičarka Tatjana Rojc, gre uokviriti v projekt z naslovom Naučimo se slovenščine, s katerim organizatorji spodbujajo učenje jezika med krajani. Tečaj slovenskega jezika se je v prostorih občinskega središča v Zdravščinah začel februarja letos in se bo po poletnem premoru nadaljeval v septembru. Lekcije potekajo dvakrat tedensko, tečaj pa se deli na različne starostne skupine, od katerih sta dve namenjeni otrokom in ena odraslim. Skupno se slovenskega jezika uči štirideset oseb, med odraslimi je večina Italijanov; tečaj vodi Aleksandra Devetak. »Morda bomo jeseni uvedli še dodatna tečaja, saj zaradi prevelikega povpraševanja nismo mogli sprejeti vseh, ki so se prijavili,« je v petek povedala Pat-rizia Mauri, predsednica kulturnega krožka iz Zdravščin in dodala, da ob samem študiju jezika namenjajo precejšnjo pozornost tudi spoznavanju slovenskih tradicij, od ga-stronomije do slovenskih narodnih pesmi. Izvedli bodo tudi nekaj celodnevnih ekskurzij v Slovenijo in obiskali rojstne kraje nekaterih slovenskih književnikov. »Z veseljem spremljam te dogodke, ki so pokazatelj, da se v občini Zagraj, ki je danes skoraj povsem italijansko območje, v ljudeh nekaj spreminja,« je dejal predsednik društva Incontriamo David Cernic in pri tem dodal, da nikakor ne gre zamujati na področju ovrednotenja jezikovne raznolikosti, ki je navzoča na tem delu Krasa. V petkov večer je uvedel s tremi slovenskimi pesmimi otroški pevski zborček La Foiarola, ki deluje pri kulturnem društvu iz Zdravščin. Besedo je nato prevzela literarna kritičarka in docentka na univerzi Tatjana Rojc. Številnim prisotnim je v skoraj dveurnem posegu v italijanskem jeziku do potankosti predstavila Kosovelov lik tudi v luči novejših spoznanj in obdobje, v katerem je tomajski pesnik živel. Predavanje se je prepletalo s Kosovelovimi verzi, ki sta jih v slovenskem in italijanskem jeziku z občutkom prebirala Aleksandra Devetak in Fabio De Santis. (VaS) Tatjana Rojc (zgoraj) in publika petkovega srečanja s slovensko kulturo (desno) bumbaca SRČNI NAPAD Lojkova se zdravi v Atenah Zaradi srčnega napada je Roza-lija Simčič Lojk na zdravljenju v Atenah. Kolaps jo je prizadel med potovanjem po Grčiji, ki ga je za Primorski dnevnik organizirala agencija Aurora. Ravno zaradi profesionalnih spremljevalcev, ki so dolgoletni ravnateljici slovenske nižje srednje šole v Gorici nemudoma pomagali, ni imela slabost hujših posledic. Lojkovo, ki je sladkorni bolnik, je prva slabost obšla že na začetku potovanja, nato je težko prenašala vročino, vendar si z vztrajnostjo, kije zanjo značilna, ni ničesar prihranila. V petek, po daljšem izletu v Meteore in po vrnitvi v Atene, pa je v nezavest omahnila v recepciji hotela. K sreči sta ji grška vodič-ka, kije obvladovala osnove prve pomoči, in spremljevalka Marta Sabadin takoj priskočili na pomoč. Kmalu nato jo je rešilno vozilo odpeljalo v bolnišnico, kjer so jo sprejeli v oddelku za intenzivno nego. V Gorico se bo vrnila pod zdravniškim nadzorom šele tedaj, ko si bo opo mo gla. KRMIN - V tovarni Ilcam se je včeraj dopoldne poškodoval 32-letni Goričan Stroj mu je zmrcvaril roko Fabio Matiz se zdravi v oddelku za mikrokirurgijo pordenonske bolnišnice - Pred nekaj dnevi se je udeležil tečaja o varnosti GORICA - V noči iz sobote na nedeljo Pomazali Forum Neznanci razlili po zidovih in oknih rabljeno motorno olje Neznani vandali so v noči iz sobote na nedeljo z motornim oljem pomazali zunanjost bara Forum na vogalu med ulico Sv. Klare in kor-zom Verdi v Gorici. Iz zbranih informacij kaže, da sta se okrog treh ponoči mladeniča pretepala pred lokalom, predvidoma kmalu potem pa so neznanci izlili rabljeno motorno olje na vrata, okna in zidove bara. Neprijetno presenečenje so odkrile čis-tilke v jutranjih urah, nakar je lastnik lokala dogodek prijavil karabinjerjem, ki imajo svoje pokrajinsko poveljstvo le nekaj metrov stran. V soboto zvečer je začel veljati novi županov odlok, na podlagi katerega so javni lokali mestnega središča lahko odprti do 1. ure ponoči. Večjih težav s prometom in hrupom ni bilo, saj so mladi postajali po pločnikih, ne pa sredi cestišča. Povzročena škoda bumbaca Brusilni stroj mu je zmrcvaril desno roko in poškodoval levo. Do hude nesreče na delovnem mestu je prišlo včeraj okrog 6. ure navsezgodaj v tovarni Ilcam v Krminu. 32-letni Fabio Matiz iz Gorice je po prihodu na delo začel upravljati brusilnico za predelavo lesu; v petek je s stroja odstranil rezila, da bi jih nabrusil, včeraj pa jih je nameraval ponovno namestiti na njihovo meste. Pri tem se je iz še nepojasnjenih razlogov hudo poškodoval z ostrimi rezili. Prvo pomoč so mu nudili sodelavci, zatem pa je na kraju posredovalo osebje službe 118. Matiz si je hudo poškodoval obe roki, zato je zdravniško osebje klicalo na pomoč helikopter, s katerim so ga prepeljali v porde-nonsko bolnišnico. Tu so ga sprejeli na zdravljenje s pridržano pro-gnozo v oddelku za mikrokirurgijo, kjer so specializirani v zdravljenju in rekonstrukciji poškodovanih udov. Mladenič po nesreči in med prevozom v bolnišnico, kjer so ga takoj operirali, ni izgubil zavesti; njegovo zdravstveno stanje je hudo, vendar naj ne bi bil v smrtni nevarnosti, so včeraj povedali. Do nesreče je prišlo v tovarni družbe Ilcam, ki je med vodilnimi proizvajalci elementov za pohištvo. Zdi se, da so na stroju, pri katerim se je Matiz poškodoval, pred kratkim opravili tehnični pregled, zato pa naj bi bilo njegovo delovanje neoporečno. Matiz je pred približno dvema tednoma skupaj z ostalimi 160 delavci tovarne opravil tečaj varnosti pri delu, zato je bil poučen o dobrih praksah varnega upravljanja s stroji. Na kraju nesreče so poleg osebja službe 118 posegli tudi kr-minski karabinjerji, ki so opravili po zakonu predvidene meritve. 2 0 Torek' 27' maJa 2008 GORIŠKI PROSTOR / NOVA GORICA - Župan Mirko Brulc pisal ministru za šolstvo »Absurdno ukinjanje ur italijanskega jezika« GHERGHETTA Podporo za načrt trase išče v Rimu Enrico Gherghetta bumbaca Predsednik pokrajine Enrico Gherghetta si vztrajno prizadeva, da bi načrt trase petega koridorja skozi Goriško osvojile državne oblasti. V ta namen se je že odpravil na ministrstvo za promet v Ljubljani in se srečal s pristojnim odbornikom dežele FJK Riccar-dom Riccardijem, danes pa bo podporo za goriški predlog iskal v Rimu. V prestolnici se bo namreč udeležil obeleževanja stoletnice zveze italijanskih pokrajin UPI, na katerem bo govoril predsednik republike Giorgio Napolitano. »Ta okoliščina je pomenljiva, v kolikor so še vedno glasni tisti, ki strežejo pokrajinam po obstoju,« pravi Gherghetta, ki pa opozarja, da se hkrati uveljavlja prepričanje, da bi bila ukinitev huda napaka, »saj je država naložila občinam preveč odgovornosti, zato da bi prikrila svoje pomanjkljivosti, sedaj pa odkriva, da so pokrajine nujno potrebne«. Gherghetta ocenjuje, da je takšna zavest prisotna tudi v deželni vladi FJK, dejstvo, da v njej ni Gori-čana, paje znamenje politične kratkovidnosti. »Goriška si mora sama izboriti vlogo in naravnost bedasto bi bilo, da se odpove prednostim svoje zemljepisne lege in petega koridorja,« trdi Gherghetta, ki bo danes orisal zamisel o železniški trasi Pieru Fassinu, »zunanjemu ministru« v Veltronijevi vladi v senci. »Brez petega koridorja bo Goriška potegnila krajši konec. Ne smemo se mu odreči, a moramo pogojevati izbire, zato da bo narejen čim boljše. Z mano soglašata vsa leva sredina in vsa pokrajina,« meni Gherghetta. (ide) Medtem ko se v Gorici na podlagi sklepa občinske uprave dvojezičnost v središču mesta ukinja, se v Novi Gorici borijo, da bi preprečili zmanjševanje oz. ukinjanje ur italijanskega jezika v srednjih strokovnih in poklicnih šolah. Novogoriški župan Mirko Brulc je v ta namen včeraj, na pobudo Društva učiteljev italijanščine, pisal slovenskemu ministru za šolstvo Milanu Zve-ru. Brulc v pismu poudarja pomen znanja italijanščine, ki je v mestu ob meji še toliko bolj izražen: »Mestni občini Nova Gorica je v interesu, da prebivalci znajo italijanski jezik, saj je to nedvomno prednost, ki prispeva k boljšemu sodelovanju, ne samo na zasebnem področju, temveč tudi na področju gospodarstva in drugih pomembnih povezav.« Brulc izpostavlja predvsem problem ukinjanja oz. zmanjševanja ur italijanskega jezika v učnih programih, ki izobražujejo za tiste poklice, pri katerih je na mejnem območju znanje italijanščine izjemnega pomena. Gre za ekonomske tehnike, trgovce in administratorje. Ministru je nujo po znanju italijanščine podkrepil z razlago: »Na tem delu sicer ne živi italijanska manjšina, kot je to primer na Koprskem, vendar se ljudje ob meji z jezikom sosednje države srečujemo dnevno. To je bilo vedno res, lahko pa si predstavljate, da je z vstopom Slovenije v schengensko območje to prepletanje zaradi sprostitve najrazličnejših tokov še intenzivnejše. Italijanskega jezika se ljudje ob meji zasebno najpogosteje učijo preko spremljanja italijanskih medijev, seveda na poljuden način. Zagotovo pa se boste strinjali, da je potrebno za znanje jezika veliko več.« Na problem morebitnega zmanjševanja oz. ukinjanja ur italijanščine v srednjih strokovnih in poklicnih urah so župana opozorili v nedavno ustanovljenem Društvu učiteljev italijanščine Slovenije, ki ima sedež v Novi Gorici. Njihova zaskrbljenost izhaja iz dejstva, da se bodo nekateri izobraževalni programi v Sloveniji v šolskem letu 2008-09 prenovili, med njimi so tudi triletno srednje poklicno izobraževanje za trgovce in administratorje ter štiriletno srednje strokovno izobraževanje ekonomski tehnik. Vsi našteti programi se izvajajo tudi na novogoriški Srednji ekonomski in trgovski šole, ki jo v pismu omenja župan, del prenove pa se dotika tudi števila ur drugega tujega jezika. Predsednica društva učiteljev italijanščine Karla Božič opozarja: »Spremembe se obetajo ravno v programih, kot so ekonomski tehnik, kije imel doslej italijanščino štiri leta po dve uri tedensko, kar se na podlagi prenove skrči na 3 leta, program "tri plus dva" poklicnega tehničnega izobraževanja bo imel italijanščino sedaj le še tri leta plus eno na- Karla Božič, predsednica društva učiteljev italijanščine, in župan Mirko Brulc foto k. m. mesto plus dve leti. Administrativni program je italijanščino doslej imel, po prenovi pa ne več, prodajalci pa so že sedaj imeli kot tuj jezik v programu le angleščino.« Edino ekonomska gimnazija ohranja italijanščino kot drugi tuj jezik, pri čemer dijaki izbirajo še med nemščino. Društvo je pred kratkim s tem problemom seznanilo večja goriška podjetja in Gospodarsko zbornico in novo-goriškega župana. Slednji je njihovemu apelu prisluhnil, prav tako tudi predstavniki lokalnega gospodarstva, ki so se minuli petek sestali z vodstvom šole in izrazili interes predvsem po znanju strokovnega jezika. Župan v pismu ministru - poslal gaje v vednost tudi na ministrstvo za delo, Center za poklicno izobraževanje, Gospodarsko in obrtno zbornico ter drugim zainteresiranim - še piše: »Šole bodo po novem dodatne ure drugega tujega jezika lahko zagotovile le v okviru "odprtega kurikula", o katerem odločajo avtonomno (gre za delež ur, pri katerih šola lahko sama odloči, katerim predmetom jih bo namenila). To seveda pomeni, da ni nujno, da jih bo šola namenila drugemu tujemu jeziku. Dijaki so tako prepuščeni odločitvi šole glede na njeno razgledanost, pronicljivost, ambicijo in sposobnosti. Če pa bi ministrstvo zakonsko uredilo to področje in dijakom zagotovilo v rednem urniku ure drugega tujega jezika (v obmejnih območjih bi glede na potrebe določili jezik sosednje države), bi to dijakom pomenilo zagotovilo, da bodo deležni tega znanja.« Kakšne načrte okrog števila ur italijanščine in v kolikšni meri lahko na to vprašanje šola lahko sploh vpliva, smo preverili pri ravnateljici Srednje ekonomski in trgovski šoli v Novi Gorici, Ingi Krusič Lamut. Sogovornica pojasnjuje, s katerimi vzvodi lahko šola omili krčenje števila ur drugega tujega jezika, v tem primeru italijanščine: pri štiriletnem srednjem strokovnem izobraževanju ekonomski tehnik lahko ure italijanskega jezika dodajo iz t.i. odprtega kurikula - gre za 20 odstotkov ur, ki so namenjene povezovanju šole z okoljem. Pri poklicnih triletnih programih pa tudi doslej ni bilo dveh tujih jezikov, dijaki se učijo prvega tujega jezika, ki ga imajo v osnovni šoli, to pa je angleščina. Resda so se pred leti na njihovi šoli trgovci in administratorji učili italijanščine, kar pa ni bilo v skladu z omenjenim zakonskim določilom, da se na poklicni šoli dijaki učijo tujega jezika iz osnovne šole, zato so zadevo pred leti spremenili. »Tudi pri triletnem programu lahko šola najde podobno rešitev kot pri štiriletnem, se pravi, da se iz odprtega kurikula določen fond ur nameni italijanščini. Sistemsko pa se tega ne da rešiti. Pri nas bi bilo smiselno, da bi imeli triletni programi namesto angleščine, italijanščino,« pravi Krusič Lamutova, ki tudi poudarja pomen znanja italijanščine v obmejnem območju in naklonjenost šole pri zagotavljanju večjega števila ur italijanščine, kot pa jih predvideva prenova omenjenih programov. Katja Munih NOVA GORICA »Deželi Primorska poseben status« V zunajparlamentarni stranki Zveza za Primorsko (ZZP) predlagajo, da se na področju Primorske ustanovi dežela Primorska s posebnim statusom v okviru Slovenije: »Upoštevaje dosedanji potek in težave pri ustanavljanju pokrajin ugotavljamo, daje zaradi zgodovinskih, kulturnih, gospodarskih, narodno obrambnih in številnih drugih razlogov, je to edina rešitev. Samo enotna in dovolj močna dežela Primorska bo lahko odgovorila na izzive časa in bo pravi sogovornik sosednji deželi Furlaniji-Julijski krajini in Istrski županiji, ter bo kot taka garant za dolgoročno preživetje slovenskega naroda.« Pri ZZP se ne strinjajo z drobljenjem Slovenije na trinajst pokrajin, ker je po njihovi oceni to neučinkovito in »spreten politični manever«, zato pozivajo državljane, naj na posvetovalnem referendumu o pokrajinah glasujejo proti ustanovitvi dveh pokrajin na Primorskem in na glasovnici izrazijo željo za oblikovanje enotne pokrajine na zahodu Slovenije. Predvideno referendumsko vprašanje je po njihovem mnenju neustrezno. Trdijo namreč, da vsaj na Primorskem ne bo dalo pravih odgovorov, saj še naprej razdvaja ljudi. Referendum o pokrajinah Primorcem ne daje možnosti, da bi se opredelili do oblikovanja enotne Primorske pokrajine, zato v ZZP razmišljajo, da bi pozvali ljudi k državljanski nepokorščini, in sicer tako, da bi na referendumsko glasovnico dopisali možnost za enotno pokrajino. Včeraj so pri ZZP tudi pojasnili, daje sprejemljiv edino koncept regionalizma, ki zagotavlja, da pristojnosti pokrajin ne bodo pomenile odvzema pristojnosti sedanjih občin, ampak pričakujejo ravno nasprotno: močan prenos državnih pristojnosti na pokrajinski nivo, nadalje da ustanovitev pokrajin ne bo pomenila ukinitve ali zmanjšanja obsega pristojnosti obstoječih upravnih enot. V stranki ZZP od koncepta regionalizma pričakujejo še, da bo že ob ustanovitvi pokrajine dogovorjena delitev pokrajinskih funkcij, tako da bodo le-te locirane v vseh občinskih središčih. Vsako občinsko središče mora po njihovem mnenju dobiti vsaj en upravni organ, javni zavod ali javno službo za celotno pokrajino, kar bo pomenilo bistveno »dodano vrednost« ustanovitve pokrajin. Od bodoče pokrajine pričakujejo še, da ne bo povečala birokratskega aparata, ampak bodo del nalog pokrajin izvajale sedanje Upravne enote, del pa zaposleni, ki se iz državne uprave prerazporedijo na pokrajinski nivo, ter da bo za sedež pokrajine - dežele izbrano eno od občinskih središč v širšem območju geografskega središča Primorske, na primer Štanjel ali Vipava. (km) GORICA - Z nagrajevanjem se je zaključil 42. tečaj v organizaciji mestnih redarjev Prometna vzgoja najmlajših Otroke iz Gorice, Moša in Šlovrenca so poučili o osnovah varne vožnje - Med desetimi dobitniki koles tudi Lorenzo Codermaz iz osnovne šole Oton Župančič Za otroke, ki so se udeležili 42. tečaja prometne vzgoje, posvečenega spominu na poveljnika Giorgia Grudna, cestni znaki niso več skrivnost, saj so jih goriški mestni redarji poučili o osnovah varne vožnje. Pojasnili so jim, kako se morajo obnašati na cesti, da bodo njihovi ko- lesarski izleti varni in zabavni ter da ne bodo povzročali nevarnosti za druge. Včeraj so v dvorani UGG podelili nagrade učencem osnovnih in nižjih srednjih šol iz Gorice, Moša in Šlovrenca, ki so se na tečaju izkazali. Med desetimi petošol-ci, ki so zmagovalci koles, je bil tudi Lor- Otroci v pričakovanju na nagrade v dvorani UGG (levo), najmlajša dobitnica pokala s poveljnikom goriških redarjev Marcom Muzzatijem in njegovim predhodnikom na tem mestu Francom Staculom bumbaca enzo Codermaz iz osnovne šole Oton Župančič iz Gorice, medtem ko je prvo nagrado za najlepšo risbo na temo varnosti v prometu prejela Letizia Cadez, ki obiskuje vrtec Nostra Signora. Njeno risbo bodo natisnili na majčke, kijih bodo razdelili med vsemi otroki goriških vrtcev. / GORIŠKI PROSTOR Torek, 27. maja 2008 21 ŠTANDREŽ - Otroški ex-tempore na prazniku špargljev Na papir prelili ekološko zavest Nedeljski popoldan poživili vitezi in princese z Bleda Viteški dvoboj je pritegnil pozornost otrok in odraslih (levo); udeleženke likovnega ex-temporeja (spodaj) bumbaca Čista narava je bila tema otroškega slikarskega ex-temporeja, ki je potekal v soboto v Štandrežu v okviru praznika špargljev. Približno šestdeset otrok iz domače vasi in sosednjih krajev je na papir prelilo svojo ekološko zavest; mladi likovniki so z risbami opozorili, da je treba naravo varovati in do nje imeti spoštljiv odnos. Udeležence ex-temporeja bodo nagradili prihodnjo nedeljo, ko bo potekal drugi tridnevni del praznika špargljev. Po sobotnem slikarskem dnevu je nedeljsko dogajanje potekalo v znamenju vitezov in princes, saj je prosvetno društvo Štandrež na svojem prireditvenem prostoru na dvorišču župnišča gostilo srednjeveško igralsko skupino Gašperja Lambergarja z Bleda. Gorenjski gostje so prikazali viteške dvoboje in srednjeveške plese; s svojim nastopom so navdušili obiskovalce praznika, predvsem pa otroke. Kulturni program je obogatil še štirideset članski otroški cerkveni pevski zbor iz Štandreža, ki ga vodi Alessandra Schettino. V Štandrežu bo praznično vzdušje spet zavladalo konec tedna. V soboto, 31. maja, od 20. ure dalje bo ples s skupino Souvenir, v nedeljo pa z ansamblom Hram. Nedeljski kulturni program z začetkom ob 19. uri bosta oblikovala oktet Castrum iz Ajdovščine in domača dramska skupina, ki se bo predstavila z igro Stari grehi. V štandreško narečje sta ZAGRAJ igro, ki jo je napisal Branislav Nušič, priredila Božidar Tabaj in Majda Zavadlav, v originalu pa je nosila naslov Na stara leta. Tabaj in Zavadlavova bosta v igri tudi nastopila, poleg njiju pa bo na odru še David Vižintin, medtem ko bo šepetal-ka Marinka Leban. Režiser bo Janez Starina. Praznik špargljev se bo zaključil v ponedeljek, 2. junija, ko bo ples s slovenskim ansamblom Folketi Booom. »Začenja se razvoj Krasa« Revitalizacija goriškega Krasa bo potekala dolgoročno in s številnimi posegi. Konzorcij za bonifikacijo Krasa bo kmalu pričel dela, s katerimi bodo uredili namakalni sistem na kraški planoti nad Foljanom. Z načrtom za integriran razvoj podeželja pa bodo dežela FJK in krajevne občine finančno podpirale vse, ki bodo na teritoriju odprli in razvijali lastno gospodarsko dejavnost. Ti so bili le eni izmed konkretnih aspektov, ki so jih poudarili na nedeljski predstavitvi projekta Kras2014+. Predstavitev je potekala v vili Castelvecchio na območju Starega grada nad Zagrajem. Ni naključje, da je ta pomemben dogodek na svoji posesti gostila prav družina Terrane-o, ki že vrsto let ob proizvajanju vrhunskih vin vlaga svoje moči tudi v promocijo teritorija, na katerem deluje. Projekt Kras2014+, katerega glavni pobudnik je goriška pokrajina, postavlja v omrežje vse institucije, prisotne na teritoriju. Pri projektu sodelujejo dežela FJK, goriška in tržaška pokrajina, občine Sovodnje, Zagraj, Doberdob, Ronke, Foljan-Redipuglia, Tržič, Komen in Miren-Kostanjevica. »S tem projektom se za goriški Kras pričenja novo obdobje,« je povedala podpredsednica goriške pokrajine Roberta Demartin in dodala, da se institucije skupno zavzemajo, da bi krajanom zagotovile čim boljše pogoje za razvoj teritorija. Daje bogastvo Krasa tudi večjezičnost in večkulturnost, je poudarila pokrajinska odbornica Mara Černic in izrazila prepričanje, da bodo Kraševci nedvomno znali izkoristiti možnosti, kijih ponujajo nove razmere po padcu schengenske meje. Na potencial kraškega teritorija se je navezal tudi okoljski arhitekt Andreas Kipar in povedal, da je projekt Kras2014+ odprt vsem, ki verjamejo v to območje in imajo nove zamisli. V nedeljo zjutraj se je pred kmetijo Castelvecchio, kije bila na številčno obiskana tudi zaradi dneva Odprtih kleti, sklenil še prvi od treh vodenih izletov po Krasu, ki jih goriška pokrajina prireja v sodelovanju z agencijo Apegiramondo. Skupino skoraj šestdesetih oseb, ki je krenila izpred spomenika v Redipuliji, je po učnih mimo okopov iz prve svetovne vojne vodil zgodovinar Enrico Cernigoj. Prihodnja ekskurzija bo potekala v okolici Doberdoba in bo namenjena geološkim značilnostim Krasa. (VaS) V šolah zdrave malice Kupe svežega sadja in jogurt bodo do 6. junija na razpolago v avtomatih štirih goriških višjih srednjih šol. Z včerajšnjim dnem se je namreč na licejskem polu Trubar-Gre-gorčič, na znanstvenem liceju Duca degli Abruzzi, na inštitutu DAnnunzio in na klasičnem liceju Alighieri začel eksperimentalni projekt prehrambene vzgoje, s katerim zdravstveno podjetje želi mlade poučiti o zdravi prehrani. Kmalu razsodba za Rejo Na prizivnem sodišču v Trstu je včeraj potekalo sojenje zoper 48-letnega Alberta Rejo, ki je bil obsojen na preko štirinajst let zapora za umor 36-letnega Bruna Bressana. Krvavi dogodek se je januarja 2006 zgodil na glavnem trgu v Štandrežu. Včeraj so »se spopadli« odvetniki obrambe in tožilstva, ki so posredovali različno razlago okoliščin krvavega obračuna pred gostilno Turri. Bressan je izkrvavel sredi ceste, potem ko mu je nekaj metrov stran Reja prerezal vratno žilo. Razsodbo napovedujejo za 13. junija. Marušič in Bratina kandidata Za mesto v slovenskem parlamentu se bosta na jesenskih volitvah na listi DeSUS potegovala župan Mirna-Kostanjevice Zlatko Martin Marušič in ravnatelj novogoriške gimnazije Bojan Bratina. Za Bratino, ki je od lani predsednik pokrajinskega odbora stranke upokojencev za severno Primorsko, bo to prvi nastop na parlamentarnih volitvah. Marušič, ki ni član DeSUS-a in bo nastopil kot neodvisni kandidat, se je za vstop v državni zbor potegoval že pred štirimi leti na listi LDS. »Imel sem več pobud, a je bil DeSUS najhitrejši. Njihov program mi je zelo blizu,« je pojasnil župan občine Mi-ren-Kostanjevica, ki jo vodi že četrti mandat. Odprta muzejska vrata Goriški muzej prireja dan odprtih vrat z brezplačnim vstopom in vodstvom po razstavi »Ohraniti preteklost, ustaviti čas za danes in jutri«, ki je postavljena v Vili Barto-lomei v Solkanu. Jutri, 28. maja, med 10. in 18. uro bodo obiskovalcem na razpolago konservatorji in restavratorji Goriškega muzeja za voden obisk razstave. Zdravstvo v ospredju »Problemi zdravstva in kako jih rešiti« je naslov okrogle mize, ki jo prirejajo Socialni demokrati (SD) v Obrtnem domu v Novi Gorici danes ob 18. uri. Spregovorili bodo no-vogoriški župan Mirko Brulc, predsednica strokovnega sveta SD za zdravje Julijana Bizjak Mlakar in kirurg Igor Pavlin. (km) Romoli o Gorici in Evropi Goriški župan Ettore Romoli bo jutri v Rimu predaval na temo Vloga Gorice in njene pokrajine v razširjeni Evropi. Srečanje prireja združenje Tržačanov in Goričanov, ki živijo v Rimu, in je poimenovano po generalu Liciu Giorgeriju. ZGODOVINSKI SPOMIN - Dogodka maja 1946 ni zabeležil noben časopis Skrivnost posnetka razvozlana Štafeta je bila namenjena v Beograd k Titu - Goriški mladinci so prevzeli štafetno palico in se nastavili fotografu na strešni terasi Trgovskega oz. Ljudskega doma Brskanje po arhivih včasih privede do naključne najdbe dokumenta, ki naenkrat osvetli dogodek iz preteklosti, ki ga je čas že zbrisal iz kolektivnega spomina. Pred leti se je v javnosti pojavila fotografija, ki prikazuje skupino športnikov na strešni terasi goriškega Trgovskega doma oz. Ljudskega doma, kot so ga preimenovali po drugi svetovni vojni. Iz poizvedovanja med ljudmi je izšlo, da naj bi posnetek nastal ob priložnosti prve Titove štafete, vendar podrobnejših podatkov ni bilo mogoče zaslediti niti v takratnem časopisju. Potem pa je iz zaprašene mape v nekem arhivu padel v roke dopis, ki gaje Mestni odbor Z.A.M.J.K. (Zveza antifašistične mladine Julijske krajine) iz Gorice 17. maja 1946 naslovil na vse mestne in primestne odbore mladine. Ker je dopis dokaj zanimiv in ker - kolikor nam je znano - ni bil nikjer objavljen, ga prinašamo v nekoliko skrajšani obliki: »Dne 20. t.m. od 11. do 19. ure bo tekla skozi Gorico štafeta, ki prinaša pozdravno pismo tov. Titu v Beograd ob priliki njegovega rojstnega dne. Štafeta bo prispela v Beograd 25. t.m. Dne 20. t.m. prispejo tekači iz štirih okrajev v Gorico. V Gorici prevzamejo štafetne palice goriški mladinci in jih prinesejo do Ljudskega doma. Potrebno pa je, da tekači ne bodo osamljeni na ulicah, ampak da jih mladina spremlja, bodisi na ulicah, kot tudi pred Ljudskim domom. Zato poskrbite, da bo vsa mladina iz vasi ta dan priš- Športniki na strešni terasi goriškega Trgovskega doma arhiv la v mesto in čakala štafeto na ulicah. Ko gre tekač mimo, naj se gledalci ne razidejo, temveč naj gredo proti Ljudskemu domu, da se vsi snidemo tam. Drugo jutro ob 7.30 uri bodo štafeto ponesli naprej do Ajševice. Mladina naj pride pozdraviti odhod štafete, tako da bo jasno vidno, da vsa primorska mladina pozdravlja M. Tita. Kolikor je le mogoče, naj se manifestacije poleg mladine, udeležijo tudi odrasli, tako da bo izšlo pozdravno pismo iz mase ljudstva. Poskrbite tudi, da ne bo vsa mladina v vaseh, skozi katere teče štafeta, ampak da večina pri- de v mesto. V vasi naj ostane le tista mladina, ki bo potem lahko prišla za štafeto s kolesi, tako da bo za vsakim tekačem grupa kolesaqev. Zavedati se moramo, da živimo v zgodovinskih dneh in zato se moramo potruditi, da bo vsa stvar čimbolje izvedena. Štafeta bo prispela in štirih smeri in se bo odvijala po naslednjih ulicah: Iz Bovca: skozi Solkan, Trg Caterini, ul. S.Pellico, ul. Carducci, pri Škofiji, Travnik, ul. Oberdan in korzo Verdi do Ljudskega doma. Čakajo naj jo mladinci iz Solkana in Krom-berka. Iz Brd: skozi Oslavje, Pevmo, V.le XX Settembre, ul. S.Chiara, korzo Verdi do Ljudskega Doma. Pričaka naj jih mladina iz Oslavja, Pevme, Štmavra in Podsabotina. Iz Furlanije: skozi Ločnik, Ločniški most, ul. Aquileia, korzo Roosevelt, korzo Verdi do Ljudskega doma. Čakajo naj jih iz Podgore, Štandreža in Ločnika. Iz Mirna: skozi Vrtojbo, Šempeter, Podturen, ul. Vittorio Veneto, ul. Capuccini, ul. Nazario Sauro, ul. Mazzini, ul. Crispi do Ljudskega doma. Čakajo naj jo vaščani Vrtojbe, Bukovi-ce in Šempetra. Mladina iz Ajševice in Stare goro naj pride k Ljudskemu domu. Naslednjega dne, 21. maja ob 7.30 uri bo štafeta nadaljevala pot od Ljudskega doma po ulicah: ul. Crispi, Marconi, Trg Cavour, Dreossi, Rdeča hiša in cesta proti Ajševici.« To so navodila o ravnanju ob prehodu in sprejemu štafete, manjkajo pa podatki z organizacijske plati pobude z imeni tekačev in pozdravi Titu. V štafeti je nedvomno sodelovalo veliko ljudi, za čuda pa noben krajevni časopis ni štafeti namenil niti vrstice. Štafeto so tekači ponesli po vsej Jugoslaviji in jo v Beogradu izročili Titu 25. maja 1946. V skupini končne predaje je sodelovalo enajst tekačev: šest v predstavništvu jugoslovanskih republik, dva iz avtonomnih pokrajin, en član vojske in dva predstavnika FJK (en Slovenec in en Italijan). Kot Slovenca je ta čast doletela pred leti preminulega Janka Prin-čiča iz Gorice, Italijane iz FJK pa je zastopal Oreste Da-quel iz Trsta. (vip) GORIŠKI PROSTOR 2 2 Torek, 27. maja 2008 DOBERDOB - Na Igrah brez meja Spretnost, iznajdljivost in moštveni duh Mali udeleženci doberdobskih Iger brez meja altran / SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE TEATRO STABILE SLOVENO www.teaterssg.it STUDIO ART VABI NA Produkcijo Gledališke Šole Prejšnjo soboto je bilo pri župnijski dvorani v Doberdobu zelo živahno. Četrta izvedba zdaj že tradicionalnih Iger brez meja je namreč na doberdob-sko gmajno privabila gručo otrok, ki so se v sončnem popoldnevu pomerili v številnih preizkušnjah in se zabavali ob novih domiselnih igrah. Prireditelj pobude, doberdobsko društvo Hrast, je ob zaključku šolskega leta pripravilo prijetno popoldne, namenjeno otrokom od 5. do 13. leta starosti. Na povabilo se je odzvalo res lepo število najmlajših, skupno jih je bilo kar 42. Otroci so se najprej razdelili v ekipe; da bi se lažje med seboj razlikovali, so letos prejeli barvane čepice. Vsaka ekipa se je ponašala s svojo čepico in s svojim imenom; na travniku ob župnišču so se tako zvrstili Piranja, Pajki, Orli, Kobil'ce in Modrasi. Organizatorji so pripravili štiri igre, v katerih so v ospredje prišle spretnost, iznajdljivost in moštveni duh. Predvsem pa je bilo seveda pomembno druženje. Otroci so se naj prej pome rili v vodni igri Waterworld. Tekmovalci so morali v plitkih krožnikih prenesti vodo z začetka proge do vrča na cilju. Dodatna težava je bila v tem, da so bili otro ci zave zani v parih vsak za eno no -go. Precejšnje odobravanje je požel tudi Poligon. Tekmovalci so morali preteči zastavlje no pro go in ob tem pre sta -ti razne preizkušnje; z žogami zbijali so plastične steklenice, hodili so po hlodu in se preizkusili še v drugih izzivih. Zatem so morali otroci v novi preizkušnji v zagrajenem prostoru skupaj pokati balončke. Zmagala je ekipa, ki je zbrala največ točk, skritih v balončkih. Sklepna igra je bila Star wars; otroci so se na hlodu bojevali z laserskimi sabljami. Zmagal je, kdor je na hlodu dlje vzdržal. Razglasitev rezultatov ob sklepu iger je prvo mesto prinesla ekipi Piranja (21 točk), drugouvrščeni Pajki so pristali na 19 točkah, tretjeuvrščeni Orli pa so zbrali 16 točk. Dogodivščin Iger brez meja je bilo tako konec in množica utrujenih otrok se je zadovoljno vrni la do mov. ( ač) GORICA - GM Zaključne akademije Komorne skupine v Sovodnjah Nastop solistov in komornih skupin Glasbene matice v Kulturnem domu v Gorici bo odprl jutri, 28. maja, letošnji niz zaključnih akademij na deželnem teritoriju. Akademije se bodo nadaljevale do 10. junija tudi v Trstu in v Špetru, vključno s posebnimi koncerti in nagrajevanji. Goriški pro gram bo ob segal dva do god ka, poleg akademije tudi prvo srečanje šolskih komornih skupin, ki bo potekala 3. junija v Sovodnjah. Program jutrišnje akademije bodo oblikovali pretežno učenci goriškega sedeža Glasbene matice iz vseh oddelkov, v duhu letošnjega, večjega povezovanja med sedeži glasbene šole pa bodo nastopili kot gostje gojenci iz Trsta, Špetra in Kanalske doline. Ravnatelj Bogdan Kralj bo ob tej priložnosti pode lil ne katerim učen cem pri zna -nja za posebne dosežke; začetek akademije bo ob 18.30. [I] Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI PROVVIDENTI, Travnik 34, tel. 0481531972. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU LUZZI DAVERIO, ul. Matteotti 13, tel. 0481-60170. DEŽURNA LEKARNA V RONKAH ROMJAN (ALLA STAZIONE), drevored Garibaldi 3, tel. 0481-777446. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU OBČINSKA 1, ul. Aquileia 53, tel. 0481-482787. DEŽURNA LEKARNA V VILEŠU LABAGNARA, ul. Monte Santo 18, tel. 0481-91065. U Kino GORICA KINEMAX Dvorana 1: 17.40 - 20.00 -22.15 »Indiana Jones e il regno del te-schio di cristallo«. Dvorana 2: 17.30 - 19.50 - 22.15 »Go-morra«. Dvorana 3: 18.00 - 20.00 - 22.00 »Su-perhero Movie«. CORSO Rdeča dvorana: 17.50 - 20.00 -22.15 »L'altra donna del re«. Modra dvorana: 17.50 - 20.00 - 22.15 »In Bruges - La coscienza dell'assas-sino«. Rumena dvorana: 17.50 - 20.00 - 22.15 »Reservation Road«. TRŽIČ KINEMAX Dvorana 1: 17.30 - 19.50 -22.15 »Indiana Jones e il regno del te-schio di cristallo«. Dvorana 2: 18.00 »Mongol«; 21.10 »Indiana Jones e il regno del teschio di cri-stallo«. Dvorana 3: 17.30 - 19.50 - 22.15 »Go-morra«. Dvorana 4: 17.50 - 20.00 - 22.00 »Su-perhero Movie«. Dvorana 5: niz »Kinemax d'Autore« 17.40 - 20.00 - 22.00 »I demoni di San Pietroburgo«. ~M Koncerti AŠKD KREMENJAK prireja zaključni nastop gojencev Glasbene matice, društvenih harmonikarjev, plesnih skupin Kremenjak in otroškega pevskega zbora Kremenjak v četrtek, 29. maja, ob 18. uri v večnamenskem kulturnem centru v Jamljah. GLASBA Z VRTOV SV. FRANČIŠKA: danes, 27. maja, ob 20. uri v dvorani Frančiškanskega samostana na Kostanjevici v Novi Gorici koncert vio-lončelista Alessandra Sluge in pianista Carla Corazze; v drugem delu bo nastopila mlada pianistka Natalija Šaver; vstop prost. GORIŠKI KONCERT NA MEJI bo letos v ponedeljek, 23. junija, ob 20.30 na trgu Evrope - Transalpini. Nastopili bosta popularni skupini Avtomobili in I Nomadi. KD SKALA vabi na sedež društva v Ga-brjah na Srečanje zborov in vokalnih skupin v soboto, 31. maja, ob 20.30. Nastopila bosta moška vokalna skupina Lipa iz Bazovice in ženski pevski zbor Audite Nova iz Štarancana. SNOVANJA 2008 V ORGANIZACIJI SCGV EMIL KOMEL: v soboto, 31. maja, ob 18. uri v dvorani kromberškega muzeja koncert z naslovom »Renesansa« (pevska skupina Musicum predstavi novo zgoščenko); informacije na tel. 0481-532163, scgvko-mel@tin.it; vstop prost. V BARU REMUDA v Pevmi bo v petek, 30. maja, ob 21.30 koncert skupine The Maff z naslovom »Privacy tour... 2008«. H Šolske vesti GLASBENA MATICA GORICA obvešča, da bodo v maju profesorji vseh oddelkov šole nudili brezplačne poskusne individualne lekcije za otroke; prijave na tajništvu Glasbene matice v Gorici, korzo Verdi 51, tel. 0481531508, od ponedeljka do petka med 15. in 17. ure. MLADINSKI DOM iz Gorice obvešča, da bo od 9. do 13. junija dopoldne oz. popoldne potekala priprava tret-ješocev na izpite male mature; obvešča tudi, da je še do 5. junija čas za predv-pis k pošolskemu pouku za šolsko leto 2008-09 s 25% popustom pri letni vpisnini; vpis in informacije na sedežu Mladinskega doma, ul. Don Bosco 60 (ponedeljek - četrtek od 15. do 17.30), tel. 0481-546549, 0481-536455, 3283155040. S Izleti GORIŠKA POKRAJINA prireja pohode v naravo z odrivanjem zgodovinskih sledi: v nedeljo, 1. junija, pohod z naslovom Med naravo in zgodovino v rezervatu Doberdobskega in Prelostne-ga jezera; odhod ob 9. uri v centru Gradina v Doberdobu. PLANINSKO DRUŠTVO NOVA GORICA vabi na izlet na Lanež (Cuel de La-nis) - 1.629 m, Laški plaz (Laschiplas) - 1612 m in Postovčič (Postoucic) -1611 m v nedeljo, 1. junija (tura je zahtevna, vodja izleta Miranda Čotar). Sestanek z udeleženci danes, 27. maja, ob 18. uri na sedežu društva, Bazoviška 4 v Novi Gorici, tel. 003865-3023030. SPDG vabi v nedeljo, 8. junija, na vsakoletno srečanje obmejnih planinskih društev. Srečanje bo na Tržaškem v priredbi SPDT, na programu so pohod iz Mavhinj na Grmado, ogled Grofo-ve jame in družabnost v Praprotu; na razpolago bo avtobus; vpisovanje v četrtek, 29. maja, med 19. in 20. uro na sedežu SPDG v KB centru v Gorici; informacije na tel. 0481-882079 (Vlado). H Obvestila GORIŠKI MESTNI REDARJI sporočajo ulice, dneve in urnike merjenja hitrosti z radarjem: ul. Kugy - danes, 27. maja, 15.00-18.00; ul. Fatebenefratelli -četrtek, 29. maja, 9.30-11.30; ul. Faiti - sobota, 31. maja, 15.00-18.00. ZDRAVILA NA DOM lahko brezplačno prejemajo prizadete in nesamostojne osebe, ki v jutranjih urah od ponedeljka do sobote med 8.30 in 12.30 pokličejo občinsko lekarno v Štandrežu (tel. 0481-21074) ali občinsko lekarno v ul. Garzarolli pri Sv. Ani (tel. 0481522032). Prostovoljec združenja invalidov bo istega dne v popoldanskih urah od ponedeljka do sobote med 15.30 in 19.30 izročil naročena zdravila. Pobudo je v sodelovanju z združenjem civilnih invalidov organiziralo goriško podjetje za upravljanje občinskih lekarn. POLETNA ŠPORTNA ŠOLA za dijake od 11. do 14. leta bo delovala v Dijaškem domu od 16. do 27. junija in od 7. do 18. julija; vpisovanje do zasedbe mest na tel. 0481-533495. POLETNO SREDIŠČE IZZIVI 2008 za mlade od 12. do 14. leta prireja Mladinski dom iz Gorice od 16. do 27. junija v jutranjem času. Od 30. junija do 4. julija pa ZELENI TEDEN v Žabni-cah. Število mest je omejeno; vpisi in informacije na sedežu Mladinskega doma, ul. Don Bosco 60 (ponedeljek -četrtek od 15. do 17.30); informacije na tel. 0481-546549, 0481-536455, 3283155040. POLETNO SREDIŠČE SREČANJA 2008 za otroke od 4. do 12. leta, ki obiskujejo slovenske vrtce in šole v organizaciji Skupnosti družin Sončnica bo v Gorici od 9. junija do 11. julija med 7.45 in 13. uro z možnostjo podaljšanega urnika s kosilom ali brez; vpis na sedežu Mladinskega doma ul. Don Bosco 60 (od ponedeljka do četrtka med 15. in 17.30); informacije na tel. 0481-546549, 0481-536455 in 328-3155040. SKUPNOST DRUŽIN SONČNICA vabi starše in otroke v četrtek, 29. maja, na predstavitev programa poletnega središča Srečanja 2008 in lanskih video izdelkov. Srečanje se bo začelo s Šmarni-cami pri Sv. Ivanu ob 19.30 in se nadaljevalo po 20. uri v domu Franc Močnik v Ul. San Giovanni 9 v Gorica. POLETNE USTVARJALNE DELAVNICE v organizaciji Zveze slovenskih kulturnih društev za osnovnošolce bodo letos v Rakovem Škocjanu od 21. do 26. julija; informacije na ZSKD (tel. 040635626, 0481-531495). DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško sklicuje v petek, 6. junija, v mali dvorani Kulturnega doma v Gorici redni občni zbor, v prvem sklicu ob 12. uri, v drugem sklicu ob 16.30. Pred občnim zborom bosta ob 16.30 proslavitev 25-letnice Društva in razstava likovnih del članic Silve Stantič in Emilije Mask. MEDNARODNA LIKOVNA KOLONIJA v soorganizaciji ZSKD za srednješolce bo potekala na Debelem Rtiču od 27. julija do 2. avgusta; informacije na tel. 040-635626, 0481-531495. NATEČAJ SREČKO KOSOVEL: Tržiški kulturni konzorcij razpisuje tretji natečaj za prevode proznih in pesniških del iz slovenščine v italijanščino. Prvouvrščeni deli bosta objavljeni; dodeljeni bosta nagradi v skupni vrednosti 2.500 evrov. Strojno napisano besedilo prevoda v dveh izvodih in z izvodom literarnega dela v izvirnem jeziku je potrebno dostaviti po pošti ali izročiti osebno na sedežu Tržiškega kulturnega konzorcija, Vila Vicentini Minuissi, trg Unita 24, 34077 Ronke, do 12. ure 30. maja. PALAČA CORONINI CRONBERG na drevoredu 20. septembra v Gorici bo do oktobra odprta od torka do sobote med 10. in 13. uro in med 14. in 19. uro, ob nedeljah in praznikih med 10. in 13. uro ter med 15. in 20. uro; informacije na tel. 0481-533485. ZDRUŽENJE CUORE AMICO obvešča, da je v teku vpisovanje za pobudo »Estate Serena 2008«, ki jo bodo na sedežu združenja v ul. Cipriani 71 v Gorici predstavili v nedeljo, 1. junija, ob 18. uri; informacije na sedežu društva od ponedeljka do petka med 10. in 12. uro, ob četrtkih tudi med 15.30 in 17.30. S 1. junijem do 31. avgusta bodo urniki spremenjeni: od ponedeljka do četrtka med 10. in 12. uro, od ponedeljka do petka med 16. in 19. uro. 13 Prireditve V GRADU KROMBERK bo danes, 27. maja, ob 20. uri v organizaciji Goriškega muzeja predavanje Sande Kočevar, Gradskega muzeja Karlovac, z naslovom Zgodovina Karlovca zvezda Evrope; predavanje sodi v kontekst projekta Od zvezde do zvezde, ki ga skupaj pripravljajo Gradski muzej Karlovac, Museo civico di Palmanova in Goriški muzej; predavanje bo v hrvaškem jeziku. V KNJIGARNI ANTONINI na korzu Italia 51/a bo danes, 27. maja, ob 18. uri predstavitev knjige Giuseppeja De Lu-tiisa z naslovom »Il golpe di via Fani«. Po predstavitvi bosta vodila debato novinarja Vincenzo Compagnone in Roberto Covaz. Pogrebi DANES NA VRHU: 12.00, Albina Deve-tak (iz goriške splošne bolnišnice ob 11.40) v cerkvi in na pokopališču. DANES V RONKAH: 11.00, Giulia Fag-gionato vd. Ferlez (iz tržiške bolnišnice) v cerkvi Sv. Lovrenca in na pokopališču. DANES V TRŽIČU: 12.00, Cinzia Arna-vas v bolnišnice in v Videm za upepe-litev. DANES V PIERISU: 11.00, Luisa Tortul (s pokopališča v Ronkah ob 10.45) v cerkvi in na pokopališču. DANES V KRMINU: 14.00, Letizia Cigana v cerkvi Sv. Leopolda in na pokopališču. / KULTURA Torek, 27. maja 2008 2 3 GLEDALIŠČE VERDI - Za konec koncert Čar violine Časovno razdrobljena, a zanimiva in kakovostna simfonična sezona Uto Ughi je s svojo čarobno violino v gledališče privabil veliko množico ljudi Čar violine je bil naslov koncerta, ki je sklenil časovno nekoliko razkosano, a večkrat zanimivo in kakovostno simfonično sezono gledališča Verdi: čar violine Uta Ughija je v gledališče privabil ogromno ljudi, vstopnice so bile razprodane in pred vhodi so se vile dolge vrste poslušalcev, ki so nestrpno pričakovali nastop zimzelenega mojstra. Violinist beleži v našem mestu že desetletja uspešnih koncertov; čudežni deček, ki je svojo kariero začel leta 1951, je zdaj zrel, a še vedno zagnan umetnik, ki vneto zagovarja poslanstvo glasbe in njen pomen v kulturnem razvoju vsakega naroda, svojo privrženost pa izraža z mu-ziciranjem, ki poslušalca vedno znova prevzame. Na zvok čudovite violine Guarneri del Gesu' je bilo treba počakati do drugega dela koncerta, kajti prvega je oblikoval orkester gledališča Verdi v komorni zasedbi: godalci so pod vodstvom koncertnega mojstra Stefana Fur-inija najprej zaigrali Tartinijev koncert v D-Duru, nato pa slavno Mozartovo Serenado v G-Duru KV 525 "Eine kleine Nachtmusik". Izvedba je pokazala lepo ubranost, orkester je Mozartovo umetnino podal dokaj lahkotno in muzikalno, svoje sposobnosti pa je orkester dokazal tudi v drugem delu, ko je brez dirigenta spremljal solista, kije znan tudi po tem, da svoje muzikalne ideje spreminja s tokom trenutnega navdiha. Uto Ughi rad nagovarja občinstvo in pred izvedbo je predstavil obe Beethovnovi Romanci; poudaril je okoliščine, v katerih je veliki genij ustvaril svoje prve skladbe za violino in orkester: glu-host je postajala vedno bolj brezupna, najhujša nesreča, ki lahko doleti glasbenika, ga je spravila v tak obup, da je komaj enaintridesetleten spisal oporoko, v kateri ganljivo izpove svoje tegobe in sklene, da si ne bo vzel življenja le zato, ker čuti, da ima v sebi še veliko bogastva, ki ga želi predati človeštvu. Ughijev pristop do Beethovnovih skladb je bil v skladu z resnobo predgovora: toplina zvoka, ki zadrhti tako v dvojemkah kot v nežnih melodijah, izraža strast in popolno predanost ter razodeva pečat stare in plemenite violinske šole, ki jo je Ughiju posredoval slavni mojster George Enescu. Kako visoko ceni tradicijo, je Ughi dokazal v predgovoru h koncertu Giovan Battista Viottija: italijanska violinska šola, ki je zrasla ob mojstrih kot Corelli, Tartini, Geminiani in Vivaldi, je pridobila mednaroden ugled tudi po zaslugi odličnih mojstrov, ki so v Cremo-ni izdelovali neprecenljiva godala; Stra- Uto Ughi je jamstvo za polno dvorano in glasbeno mojstrstvo divari, Amati in Guarneri so še danes ne-prekosljivi modeli, čigar skrivnosti ni odkrila nobena še tako pretanjena sodobna tehnologija. Giovan Battista Viotti je vez med mojstri 18.in 19.stoletja, ki dosežejo višek s fenomenom Paganini in Ughi je med redkimi violinisti, ki zagovarja umetniške vrednote Viottijevega opusa. Med številnimi koncerti je št.22 v a-molu še najbolj znan: vsebuje tipične elemente, med katerimi ima virtuoz-nost pomembno, a ne prevladujoče mesto, kajti glasbene misli povezujejo tudi lepe, čeprav ne ravno genialne melodije. Užitek je bil predvsem zasluga violinista, čigar igra je vseskozi prežeta z drhtečo napetostjo: lok izvablja sočen, bogat zvok, ki očara tako v nizkih, toplo obarvanih legah, kot v najvišjih pasažah, ki jih mojster dosega s suvereno zanesljivostjo. Zaključni stavek koncerta je dokazal, da so Ughijeve tehnične vrline še vedno neokrnjene, rafali virtuoznosti so sprožili navdušene aplavze in vzklike, katerim sta sledila dva dodatka: mojster je pohvalil tržaški orkester in obžaloval, da ni imel dovolj časa, da bi z ansamblom pripravil dodatek, zato pa je občinstvu ponudil še en dokaz svojih akrobatskih sposobnosti v Fantaziji na Paganinijev Capriccio št.24, nato pa se je poklonil Bachu z zelo osebno, a privlačno in muzikalno mojstrsko izpeljano Gigo iz Partite v E-Duru BWV 1006. Katja Kralj V soboto v Gleju premiera monodrame Ampak Dane V gledališču Glej bo v soboto krstna uprizoritev monodrame Ampak Dane avtorice Zalke Grabnar Kogoj. Nastopil bo Milan Štefe, ki se je z mo-nodramo srečal prvič, z režiserko Ajdo Valcl sta zato veliko eksperimentirala ter se spraševala, kako "povečati" protagonistovo notranjost. Zalka Grabnar Kogoj je monodramo Ampak Dane pod okriljem PreGle-jevega laboratorija razvila iz kratke zgodbe. V središču njenega besedila je Jonatan, ki se, zaprt v kopalnici, sprašuje, zakaj ga je zapustil dober prijatelj Dane, zakaj bo odpotoval v London brez njega. Njegova razpršena notranjost ustreza negotovosti slehernika v sodobni družbi, sta se strinjali režiserka in dramatičarka. Ampak Dane je že doživel bralno uprizoritev, bral je Alojz Svete, od takrat je Grabnar Kogojeva besedilo spreminjala ter prilagajala za gledališko uprizoritev, pri čemer so ji, kot je povedala, zelo pomagali strokovni sodelavci. Sama namreč nima formalne gledališke izobrazbe, prav zaradi tega je PreGlejeva ekipa tako dragocena. Po mnenju umetniškega vodje Gleja Jureta Novaka bi morala dejavnost, ki jo opravlja PreGlej in je osredotočena na neuveljavljene avtorje, potekati v institucijah. Preglej je prav zaradi svojega pionirskega dela letošnji dobitnik nagrade zlato gnezdo, ki ga podeljuje Liberalna akademija. (STA) CHAMBER MUSIC - Komorni niz v mali dvorani Verdija Žlahten glasbeni večer z »Maureen Jones in prijatelji« Glasba je poklic, ki lahko človeka spremlja vse življenje, to pa ne velja za vse panoge: mnogi skladatelji in dirigenti so aktivni do pozne starosti, pevci pa se morajo bolj zgodaj sprijazniti z dejstvom, da staranje onemogoča nadaljevanje kariere v nedogled. Tudi in-strumentalisti so odvisni od psihofizične forme, ki se v nekaterih slučajih ohrani zelo dolgo; lep primer umetnice, čigar nastop se nikakor ne sklada z rojstnimi podatki, je avstralska pianistka Maureen Jones. Gospa je bila dolgo let življenjska sopotnica Daria De Rose, pianista Tržaškega Tria, in v naše mesto se še vedno rada vrača: njeni devinski seminarji v okviru Visoke šole Tržaškega Tria so vedno zelo dobro obiskani in ravno na teh mojstrskih tečajih so se med docentko in gojenci spletle vezi, ki niso zgolj didaktičnega značaja. "Maureen Jones in prijatelji" je bil naslov koncerta, ki ga je društvo Chamber Music priredilo v okviru svojega komornega niza v mali dvorani gle- dališča Verdi, in mladi prijatelji so z umetnico oblikovali res žlahten glasbeni večer. Bivši učenci so zdaj po vrsti ugledni profesionalci: violinist Ivan Rabaglia in čelist Enrico Bronzi sta člana zelo uspešnega Tria iz Parme, Giorgio Selvaggio je že desetletja docent na tržaškem konservatoriju Tartini, Valentino Dentesani pa je eden najboljših mladih violinistov orkestra tržaškega gledališča Verdi, kjer vodi sekcijo drugih violin. Skupina je za priložnost pripravila dve skladbi: najprej je bil na vrsti Gabriel Faure, francoski skladatelj, ki se ni pridružil impresionistični struji in je raje ostal v okviru pozne romantike. Njegova glasba je praviloma blagozvočna, ne posebno razgibana in napeta, marsikje pa zasledimo zanimive ideje: v klavirskem Kvartetu v c-molu op.15 je v tem smislu izstopal Scherzo, ne glede na večje ali manjše sozvočje z avtorjem pa smo poslušalci lahko uživali ob elegantnem in plemenitem muziciranju. Brahms je znatno dvignil temperaturo: njegov klavirski Kvintet v f-mo-lu op.34 je mogočna in zaokrožena umetnina, ki je v izvedbi Maureen Jones in njenih prijateljev izžarevala bogastvo melodične in harmonične inven-cije; ponekod naravnost genialna ritmična prepletanja med glasbili so si sledila s prepričljivostjo naravnega muzi-kalnega toka, in vendar so tok še razburkali presenetljivi poustvarjalni prebliski. Interpretacijske ideje, energija, pretanjenost, bogastvo barvnih odtenkov, so izvirale ravno izpod prstov, ali bolje, iz duše izbrane umetnice, ki je v glasbi odkrila skrivnost večne mladosti, skratka, poustvarjalno radost in naslado, s katero je okužila svoje mlade partnerje. Gospa, ki je prvič javno nastopila kot desetletna deklica, ko je bil Maurice Ravel še živ, je s prijatelji povsem zasluženo delila dolge in navdušene aplavze: nobene zamere, če zaradi utrujenosti ni želela zaigrati dodatkov. (K.K.) ADRIATIC FESTIVAL - Za začetek koncert mednarodno priznanega dua violončelista in pianista Izvrstna Miloš Mlejnik in Erwin Kropfitsch Izrazito različne stilne zahteve izbranih skladb so ovrednotile interpretativne sposobnosti dua in njuno profesionalno obvladanje snovi - Navdušeno občinstvo Koncert izvrstnega dua mednarodnega slovesa je v četrtek odprl v Mali dvorani gledališča Verdi niz koncertov festivala Adriatic, ki že tretje leto povezuje Italijo, Slovenijo in Hrvaško v znamenju glasbe brez meja. Violonče-list Miloš Mlejnik in pianist Erwin Kropfitsch sta poskrbela za eleganten uvod v festival, ki po zasnovi ne zaobjema samo različne narodnosti, temveč različne glasbene zvrsti, predvsem v alternaciji resne glasbe in jazza. Prvi koncert se je pomenljivo pričel s skladbo Tržačana Marija Kogoja, z intenzivnostjo violončela in milino klavirskega zvoka pri oblikovanju poznoromantičnih, občutenih izrazov priredbe skladbe Andante. Sporočilnost in plemenitost zvoka sta potem zaznamovali izvedbo Sonate v a duru op.69 Ludwiga van Beethovna. Glasbenika sta pristopila k romantičnemu velikanu s klasično čistostjo klavirskega prijema in pojočim tonom violončela, z uravno-vešenostjo in kvaliteto zvoka, ki odražata izkušnjo in muzikaličnost podkovanih mojstrov. Izrazito različne stilne zahteve izbranih skladb so ovrednotile interpretativne sposobnosti dua in njuno profesionalno obvladanje snovi. Priredba Chopinove Etide op.25 št.7 je s spevnim vodenjem melodije zazvenela kot samospev, nato sta izvajalca fascinirala občinstvo s čisto drugačnim glasbenim poglavjem izvrstne, moderne Debussyjeve Sonate z eksotičnimi prizvoki. Glasbenika sta ob koncu učinkovito podrla mejo resne glasbe s postankom v argentinski literaturi, pri strastnih in nostalgič-nih tonih skladb Bragata in Piazzolle. Navdušeni publiki je duo podaril še »sladkorček« kot je sentimentalni Elgarjev Ljubezenski pozdrav. Zanimiv koncert je potekal s podporo slovenskega Ministrstva za zunanje zadeve in Generalnega konzulata Republike Slovenije v Trstu. Koncerti festivala Adriatic se bodo nadaljevali na celotnem pokrajinskem teritoriju, s sodelovanjem in stalno prisotnostjo prostovoljcev Fundacije Luchetta-DAngelo-Ota-Hrova-tin. Danes ob 17.30 bo v kulturnem centru Millo v Miljah posvet z naslovom »Glasba: dejavnik afi ni te te med na ro di in kul tu ra mi«. V če -trtek se bo festival preselil v Boljunec s koncertom kvarteta G orni Kramer, v soboto pa bo devinska cerkev Svetega Duha gostila večer baročne glasbe s hrvaškim duom čembalov. Vstop je prost. ROP Violončelist Miloš Mlejnik in pianist Erwin Kropfitsch sta poskrbela za eleganten začetek festivala, ki po zasnovi ne zaobjema samo različne narodnosti, temveč tudi različne glasbene zvrsti 24 Torek, 27. maja 2008 SVET / NEAPELJ - Bertolaso po petih urah dosegel dogovor z župani in predstavniki prebivalcev V Chiaianu 24 ur »premirja« in začetek analiz za odlagališče Notranji minister Maroni proti uporabi vojske za zaščito izbranih odlagališč RIM - Po peturnem sestanku je vladni podsekretar Guido Betolaso dosegel z lokalnimi upravitelji Chiaiana in okoliških občin sporazum, kije nekoliko sprostil naelektreno ozračje zaradi napovedanega odprtja odlagališča odpadkov v Chiaianu, severovzhodnem predmestju Neaplja. Po dogovoru, ki predvideva 24-urno »premirje« za pomiritev duhov, bodo danes ob sedmih v odlagališče, ki se nahaja v kamnolomu, prišli tehniki, ki bodo izvedli analize o možnostih odprtja tega odlagališča. Za dokončanje njihovega dela bo potrebno dvajset dni, nato pa se bodo pogajanja med Bertolasom in župani nadaljevala. Včerajšnji dogovor so potrdili tudi prebivalci na včerajšnji skupščini, kar pomeni, da tehnikov ne bodo ovirali pri delu. Še več, pristali so tudi na vzpostavitev tehničnega omizja z izvedenci agencije za okolje in drugimi strokovnjaki, ki so jih imenovale lokalne skupnosti, sodelovalo pa bo tudi pet prebivalcev. Po petkovem in sobotnem nasilju med protestniki in policijo so policisti včeraj odšli z ulic, prebivalci pa so pozdravili nove vladne poteze za končanje krize z odpadki. Vlada je namreč v nedeljo sprejela načrte za sodelovanje z lokalnimi upravami, kar je sicer zahtevala tudi opozicija. Predstavnica prebivalcev Chi-aniana Palma Di Maro je pohvalila načrte za sodelovanje in poudarila, da Chia-niano »mora in želi sodelovati z vlado«. Sile javnega reda kljub premirju ne bodo zapustile območja, medtem ko je notranji minister Roberto Maroni včeraj izključil možnost uporabe vojske. »Ne strinjam se z uporabo vojakov za zagotavljanje javnega reda. Primer uporabe vojske na Siciliji je bil drugačen, v Kam-paniji pa so policija in sile javnega reda sposobne zagotavljati red,« je ocenil minister. Da se je potrebno čim bolj izogibati uporabe sile, je prepričan tudi vodja Demokratske stranke Walter Veltroni. Po njegovem prepričanju je problem rešljiv z odgovornim ravnanjem vseh strani. »Toda za dokončno rešitev je treba preseči tisto, kar je glavna tema vseh ideoloških pristopov: vztrajati pri ne, ker stvar zadeva mene in moj vrt,« je dodal Veltroni. Za sekretarja Demokratske stranke je nedvomno, daje treba zakone spoštovati, vendar je treba tudi čim bolj omejevati uporabo sile pri zatiranju protestov. »Ni mogoče, da se emergenca z odpadki nadaljuje zaradi nasprotovanja odločitvam, ki jih sprejmejo pristojne oblasti,« je dejal Veltroni. O jezi prebivalcev Chiaiana, kjer je včeraj zavladalo 24-urno »premirje«, pričajo tudi taki napisi ansa DOLINA AOSTA - Avtonomisti zmagali na deželnih volitvah Union valdotaine ostaja trdno za deželnim krmilom AOSTA - Avtonomistična koalicija z Union valdôtain na čelu je premočno zmagala na deželnih volitvah, ki so bile to nedeljo v Dolini Aoste. Avtonomistična koalicija je skupno prejela 61,95% glasov, in sicer lista Union valdôtaine 44,39%, lista Stella alpina 11,39% ter lista Fédération autonomiste 6,17% glasov. Skupno bo koalicija imela 23 od 35 sedežev, 2 manj kot v dosedanjem deželnem svetu. Na drugo mesto se je uvrstila progresistično-avtono-mistična koalicija, ki je skupno zbrala 27,40% glasov, in sicer lista Demokratske stranke 9,31%, lista Arcobaleno Va-lée dAoste 5,61% ter lista Valée dAoste Vive 12,48% glasov. Skupno bo ta koalicija razpolagala z 8 sedeži, 1 več kot doslej. Na tretjem mestu pa je Ljudstvo svobode, ki je doseglo 10,65% glasov in bo imelo 4 sedeže, 1 več kot doslej. Vodstvo Union valdôtaine se volilnih rezultatov zelo veseli, saj je stranka v zadnjih letih doživela dva razkola. To dejstvo je prišlo močno do izraza na nedavnih parlamentarnih volitvah, ko je avtonomistom uspelo izvoliti svojega predstavnika le v senat, ne pa v poslansko zbornico, kjer je prevladala progresistično-avtonomistična koalicija. V skladu z deželnim statutom bo deželni svet izvolil nov odbor in tudi novega predsednika. Eden izmed kandidatov je dosedanji predsednik Luciano Caveri, drugi pa je bivši senator Augusto Rollandin, ki je po številu preferenc prekosil Caverija, saj jih je zbral 13.836, medtem ko jih je Caveri 2.770. Dosedanji predsednik deželne vlade Doline Aoste Luciano Caveri Italijanski škofi proti novim getom RIM - V poročilu, s katerim je včeraj uvedel 58. skupščino italijanske škofovske konference (CEI), je njen predsednik, kardinal Angelo Bagna-sco, na italijansko vlado naslovil vrsto pozivov. Opozoril jo je, naj centrov za nezakonite priseljence (tako imenovane CPT) ne spreminja v novodobne gete. Tujcem, ki pridejo v Italijo, naj država raje ponudi poseben »državniški pakt«, jasen seznam pravic in dolžnosti. Dobra in učinkovita politika bi po kardinalovih besedah morala v najkrajšem času rešiti najbolj pereče probleme italijanske družbe: tako naj bi npr. končno odpravila kupe smeti Kampaniji, pa tudi naj bi vrnila kupno moč delavcem in upokojencem. Bagnasco je poleg tega opozoril na nevarnost, ki jo s seboj prinaša digitalni televizijski sistem: strokovnjaki opozarjajo, da bi nova digitalna tržišča lahko privabila predvsem pornografsko industrijo. Oče z rezilom ranil istospolno nagnjenega sina PALERMO - Karabinjerji so v paler-mski četrti Brancaccio aretirali 53-let-nega moškega pod obtožbo, da je z nožem ranil 18-letnega sina, in sicer zato, ker ni prenašal njegovih isto-spolnih nagnjenj. Krvavi dogodek se je pripetil v soboto zvečer, a zanj se je razvedelo šele včeraj. Alessandro -tako je mladeniču ime - se je pripravljal, da bi šel zvečer pohajat s prijatelji, ko ga je oče napadel, verjetno misleč, da se gre prostituirat. »A to ni res,« je včeraj dejal fant. »Odkar sem pred letom dni zaupal mami, da sem homoseksualec, je moje življenje pravi pekel. Oče me nenehno obtožuje, da mu delam sramoto,« je pristavil. Ranjenemu Alessandru so nudili zdravniško nego v palermski bolnišnici, kjer so mu napovedali osem dni zdravljenja. Ustrelil in ubil vlomilca FIRENCE - V noči na ponedeljek je lastnik večje vile v kraju Galleno, 47-letni podjetnik Simone Barontini, zalotil tata na svojem domu in nanj streljal: trije ali štirje streli pa so bili neznanemu vlomilcu (pri sebi ni imel dokumentov) usodni. Barontini je agentom povedal, da je vlomilca zasačil na notranjem stopnišču. Izpod žimnice je potegnil svoj revolver 357 magnum (zanj je imel redno dovoljenje) in po krajšem prerivanju začel streljati nanj. V vili, ki je precej osamljena in jo obkroža trimetrska mreža z bodečo žico, so spali podjetnikova družina in nekateri gosti, ki pa jih hrupno dogajanje ni predramilo. Tatovi so pred leti že obiskali Barontinijev dom. Podjetnika sedaj dolžijo umora. LAIČNOST DRŽAVE - Odzivi v DS in v katoliških krogih D'Alema sprožil debato o povezavi med CerkVijo in desnosredinsko oblastjo SALERNO, RIM - Massimo D'Alema je v nedeljo, dan pred zasedanjem škofovske konference, na poletni šoli sklada Italianieuropei (kateremu predseduje) govoril o morebitni tesnejši povezavi med Cerkvijo in desnosredinsko vlado. Podčrtal je pomembnost odprtega dialoga med laiki in katoličani, obe nem pa opo zo ril na »ne var nost koalicije med Cerkvijo in oblastjo, kije v preteklosti povzročila mnogo gorja«. Njegove izjave so sprožile debato, zlasti v okviru Demokratske stranke. D'Alema je dejal, da je katoliška vera v Italiji zaradi propada velikih ideologij pridobila večjo težo v družbi. V zadnjih letih je ta dejavnik bolje izkoristila desnica in D'Alema ni prikrival zas kr blje nos ti, da bi se cer kve ni kro gi opredelili za eno politično opcijo, kot se npr. dogaja v ZDA. Spomnil je sicer, da j e KD v 50 letih vladanja vedno zagotovila laičnost države, danes pa je po njegovem nevarno, da zaidejo katoliški volivci v nekakšen fundamentalizem: »Verniki naj obdržijo pravico do izbi- Massimo D'Alema ranja v pluralizmu in naj se ne omejijo na ortodoksijo«. »Cerkev ima pred seboj skušnjavo pakta z oblastjo, ki bi vernike usmeril na eno politično stran, v zameno pa bi dobila zakonsko zaščito vrednot, kot sta nasprotovanje splavu in umetnemu oplojevanju. S tem bi pogojevali življenje vseh in ogrozili laičnost države,« je povedal bivši minister za zunanje zadeve, ki je spomnil, da se je moral Janez Pavel II. opravičevati za gorje iz časov, ko je bila Cerkev na oblas ti. V dnevniku Corriere della sera je DAlemi odgovoril Giuseppe Fioroni, vidni predstavnik katoliške struje v DS. Opozoril je, da je Severna liga stranka, ki se oddaljuje od vrednot katoliške tradicije. »Katoličanov je v novi vladi malo, katoliški volivci pa sploh niso homogena skupina, saj so tudi tokrat volili zelo različno: DS ni izgubila glasov med vernimi volivci,« je prepričan Fioroni. Oglasila se je tudi Rosy Bindi, ki meni, da je treba nevarnost, o kateri govori D'Alema, preprečiti s krepitvijo katoličanov v vrstah DS. Tednik Famiglia cristiana je pisal, da je Berlusconijeva vlada najmanj katoliško obarvana vlada doslej, saj med ministri ni vidnih katoliških predstavnikov. Predsednik škofovske konference Angelo Bagnasco je dejal, da Cerkev noče vsiljevati državljanom svoje morale, temveč da podpira temeljne vrednote, ki definirajo osebnost. V istem govoru je pozval »javne oblasti«, naj učinkovito in previdno odgovorijo vse večji potrebi po varnosti s strani državljanov. DRUŽBA - Klavrna zgodba Sicilijanke 82-krat neuspešno tožila nasilnega bivšega moža TURIN - Ženska s Sicilije je kar 82-krat tožila bivšega moža zaradi nasilja in preganjanja, večkrat je morala tudi v bolnišnico. Bivši jo je enkrat celo povozil, pa ga policija ni zaprla. Ženska se je zdaj postavila proti državi: "Ko me bo ubil, boste za to krivi vi," je izjavila za časnik La Stampa. Sodniki so moškega večkrat obsodili, a nikoli pravnomočno. Pinuccia je danes stara 37 let, njeni sinovi pa 22, 20 in 14. Obupana Pinuccia Filetti se je morala prejšnji teden, kot je dejala za omenjeni časopis, dokončno zapreti v stanovanje, ker naj bi ji bivši mož tokrat grozil, da j o bo ubil, ko bo prvič odšla od doma. Njuna zgodba se je začela pri 14 letih, ko je mladi par zbežal od doma, ker njuni družini nista odobravali prezgodnje zveze. Dvanajst mesecev kasneje je Pinuccia že pričakovala prvega otroka. "Da gre za agresivnega človeka, sem ugotovila že zgodaj. Odrival me je, nenehno zmerjal, hotel me je udoma- čiti, a takrat sem mislila, da je to normalno. Bila sem tako mlada in živela sem na Siciliji, kjer je bila zaušnica ženi, če stanovanje ni bilo pospravljeno, kot je treba, povsem normalna zadeva," pojasnjuje Pinuccia. "Bila so leta pretepanja, pretiranega ljubosumja. Polival me je z vrelo vodo. Ne spomnim se več, kolikokrat sem morala na ur-genco. Na začetku sem govorila, da sem padla doma, kasneje pa sem povedala po pravici," je zaupala novinarjem. Pinuccia se je zavedala, da bi bila morala ukrepati leta 1996, ko sta se z možem preselila na sever Italije. "Na Siciliji so mi govorili, da je mož mož, tudi če je nasilen. Na severu sem videla, da stvari potekajo povsem drugače. In sem se začela boriti." Pinucci-i je pomagala lokalna socialna služba. Z otroki se je zatekla v varno hišo, a jo je bivši kmalu našel. Trenutno živi v ne-profitnem stanovanju, a trdi, dajo bivši nenehno nadzoruje in čaka pred blokom. / SVET Torek, 27. maja 2008 25 EVROPSKA UNIJA - Na srečanju zunanjih ministrov v Bruslju EU - Ministri priznali zamude na Kosovu Potrjena izhodišča Srbiji poziv, naj za pogajanja z Rusijo žim pre0 sektev; d Rupel: EU govori v en glas, upam, da nas bo slišalo sočutno uho na drugi stran f ■ "C * W\9 |J3 IVU VlflUU BRUSELJ - Zunanji ministri EU so včeraj v Bruslju potrdili izhodišča za pogajanja o novem partnerstvu z Rusijo. "Pogajanja se lahko začnejo," je novico novinarjem v Bruslju sporočil vodja slovenske diplomacije Dimitrij Rupel, ki je vodil zasedanje. "Na naši strani želimo govoriti v en glas in upam, da nas bo slišalo sočutno uho na drugi strani," je poudaril. EU je tako po skoraj dveh letih zapletov - najprej predvsem zaradi Poljske, nato zaradi Litve - končno dosegla dogovor o začetku pogajanj z Rusijo, ki naj bi bil na najvišji ravni potrjen na vrhu EU in Rusije konec junija v Sibiriji. "Sprejeli smo mandat za pogajanja o novem okvirnem sporazumu med EU in Rusijo, pogajanja se lahko začnejo. Začela se bodo po vseh predvidevanjih na vrhu EU in Rusije," je sporočil minister Rupel. Minister je ob tem poudaril, daje slovensko predsedstvo v zadnjih dveh mesecih vložilo velikanske napore na najvišji ravni z namenom, da premosti ovire in da po skoraj dveletnem zastoju potrdi pogajalski mandat. V dolgotrajnih pogajanjih so mnoge države članice izrazile svoje skrbi, ki pa so bile vse ustrezno naslovljene v pogajalskem mandatu in v priloženih aneksih, je pojasnil. Maja je Rupel v prizadevanjih za rešitev, sprejemljivo za vseh 27 članic, odpotoval v Litvo. "S kolegi sem imel zapletena pogajanja o njihovih skrbeh in interesih, a stvar je končana in lahko smo zelo zadovoljni z doseženim," je ocenil. Minister se je tedaj z litovskim kolegom dogovoril o nekaterih dopolnitvah prejšnjega besedila, ki pa niso del samega besedila, temveč so vključene v dokumente, ki spremljajo mandat. Te dopolnitve med drugim vključujejo enostransko izjavo Litve o pojasnjevanju ozadja nekaterih zgodovinskih dogodkov in prilogo o zamrznjenih konfliktih v Gruziji in v Moldaviji. Obstaja skupno razumevanje, da ta priloga ne dodaja novih pogojev mandatu, je opozoril minister in ocenil, da bi lahko pogajanja trajala eno leto, ratifikacija pa nato še eno leto. "To ne bo kakšna hitra rešitev," je poudaril. Podobno je v odzivu na odločitev v Bruslju dejal predsednik zunanjepolitičnega odbora spodnjega doma ruskega parlamenta, dume, Konstantin Kosačjov. "Ne verjamem, da obstaja najmanjša možnost za podpis sporazuma bodisi konec novembra letos ali celo konec novembra prihodnje leto," je poudaril Kosačjov, ki je sicer pozdravil potrditev izhodišč za pogajanja. V okviru pogajanj z Rusijo, v katerih si želi EU predvsem zagotoviti zanesljivo oskrbo z energijo, bi po ministrovih besedah morali razjasniti vse probleme, ki obstajajo med EU in Rusijo. Kompromis z Litvo je kompromis vseh, vsi so razumeli, da so ta pogajanja zelo pomembna, da moramo najti formulacije, ki bodo zadovoljile vse, je poudaril minister. O navedbah, da EU ne želi razjeziti Rusije še pred začetkom pogajanj in da zato zahtev Litve in drugih držav ni vključila v mandat, pa je Rupel dejal: "Ne želimo razburiti Rusije niti nobene od držav članic. To je naše besedilo in jasno je, da želimo najti skupni jezik. Na naši strani želimo govoriti v en glas in upam, da nas bo slišalo sočutno uho na drugi strani," je ponazoril. Novi ruski predsednik Dmitrij Med-vedjev je za prvo pot na tuje izbral Kitajsko. Na vprašanje, kaj to pove o pomenu strateškega partnerstva z EU za Rusijo, je Rupel odgovoril, da imata EU in Rusija sistematičen okvir za srečanja. "Kitajska je zelo pomembna država in predsednik ima vse razloge, da gre tja," je menil Rupel. EU in Rusija imata sicer po ministrovih besedah sistematične okvire za srečanja, konec junija bo tudi vrh EU in Rusije v Sibiriji. Namestnik ruskega zunanjega ministra Aleksander Gruško je sicer v odzivu na dogajanje v Bruslju poudaril, da je Rusija že dolgo čakala na to odločitev in da pričakuje "resna in profesionalna pogajanja brez prizadevanj, da bi pogajanja spodkopali s poudarjanjem vprašanj, ki nimajo povezave z odnosi med EU in Rusijo". Izpostavil je tudi, daje Rusija potrpežljivo čakala na soglasje v EU in da ni izvajala pritiska nad sede-mindvajseterico. (STA) Zunanja ministra Slovenije Rupel in Italije Frattini na srečanju v Bruslju ansa BRUSELJ - Zunanji ministri EU so včeraj v Bruslju priznali, da bo pri prehodu z misije ZN Unmik na misijo Eulex na Kosovu zaradi tehničnih in pravnih sporov prišlo do zamud. Eulex gre naprej, morda bodo manjše zamude, a nič dramatičnega, je ocenil vodja slovenske diplomacije Dimitrij Rupel, ki je vodil zasedanje. Tudi francoski zunanji minister Bernard Kouchner je priznal, da so pri vzpostavljanju misije Eu-lex zamude, italijanski obrambni minister Ignazio La Russa je povedal, da so ministri govorili o možnosti prehoda z ene misije na drugo jeseni, visoki zunanjepolitični predstavnik EU Javier Solana pa je rekel, da je treba počakati, kako se bodo stvari razvile. Načrtovanje misije Eulex, tudi glede predaje pooblastil z Unmika na Eulex, poteka in razmere bomo spremljali in ocenjevali v skladu s spremembami v političnem in strateškem kontekstu, je povedal Solana. Misija bi morala v skladu z načrti začeti delovati sredi junija, ko začne veljati tudi ustava Kosova. Eulex naj bi bil v bistvu na Kosovu, ko bo nova ustava začela veljati, je ob prihodu na zasedanje povedal Rupel. No- LIBANON - Po posredovanju Arabske lige V 20. poskusu vendarle izvolili predsednika države BEJRUT - Libanonski parlament je v nedeljo v 20. poskusu izvolil predsednika države. Položaj je v skladu z dogovorom zasedel poveljnik vojske, general Michel Suleiman. Libanon, ki je bil brez predsednika od novembra lani, je z izvolitvijo Suleimana storil prvi korak na poti h končanju krize v državi. Izvolitev Suleimana je postala mogoča, potem ko sta libanonska prozahod-na vlada in opozicija pod vodstvom šiit-skega gibanja Hezbolah po petih dneh pogajanj v sredo v Katarju dosegli dogovor o končanju politične krize, ki je državo pestila 18 mesecev in jo pahnila na rob vojne. Kot je povedal predsednik parlamenta in eden izmed vodij opozicije Nabih Berri, je Suleiman prejel 118 glasov poslancev in "razglašam ga za predsednika Libanona". Glasovanja se je udeležilo 127 poslancev, med katerimi jih je šest oddalo prazne glasovnice. Eden je glasoval za umorjenega nekdanjega premiera Rafika Haririja in vrsto drugih od leta 2005 v Libanonu ubitih politikov. Predsednik Michel Suleiman ansa Eden je glasoval za nekdanjega poslanca Jeana Obeida, eden pa za člana parlamentarne večine Nassiba Lahouda. Izvolitev novega predsednika so na ulicah Bejruta pozdravili s streli, s katerimi so prebivalci izražali zadovoljstvo. Zasedanje parlamenta je trajalo okoli pol ure, Berri pa je nato odšel po Suleimana, ki je nato v parlamentu tudi prisegel. 59-letni Suleiman je bil od leta 1998 na čelu vojske, sedaj pa naj bi zasedel predsedniški stolček, ki je bil izpraznjen od novembra 2007, ko j e mandat potekel prosirskemu predsedniku Emilu Lahoudu. Od takrat so v državi zaradi nesoglasij med vlado in opozicijo kar 19. preložili volitve predsednika. Suleiman je bil kompromisni kandidat in ni imel nasprotnika. Kot novi predsednik se bo soočil s težavno nalogo - začeti spravo med globoko razdeljenima taboroma, parlamentarno večino, ki ima podporo Zahoda in Savdske Arabije, ter opozicijo pod vodstvom Hezbolaha, katerega zaveznika sta Iran in Sirija. 18-mesečna kriza v Libanonu se je začela, ko so novembra 2006 opozicijski ministri izstopili iz vlade v protest, ker jim vladna koalicija po njihovem mnenju ni dodelila zadostnega števila mest v vladi, da bi lahko izglasovali veto na njene odločitve. Privrženci opozicije so se nato v šotorih utaborili blizu sedeža vlade v središču Bejruta. V začetku maja pa so na ulicah Bejruta, v osrednjem gorovju ter na severu države izbruhnili oboroženi med provladnimi skupinami in opozicijo, ki so terjali najmanj 67 življenj. (STA) VESOLJE - Pomagalo naj bi razkriti skrivnost o vodi na tem planetu Ameriško vesoljsko plovilo uspešno pristalo na Marsu WASHINGTON - Na Marsu je v nedeljo ob navdušenju znanstvenikov, ki so dogodek spremljali na Zemlji, uspešno pristalo ameriško vesoljsko plovilo Mars Phoenix Lander. Plovilo z robotsko roko je pristalo na območju mrzlega severnega pola Marsa, so povedali Nasini znanstveniki, ki upajo, da jim bo tokrat uspelo razkriti skrivnost glede vode na tem planetu. "Phoenix je pristal," je povedal predstavnik Nase, potem ko je bil potrjen pristanek plovila. Mars Phoenix Lander je uspešno odprl padalo in se ustavil, potem ko je do Marsa potoval s hitrostjo 20.400 kilometrov na uro. Glede na to, da je polarno območje na Marsu občutljivo na podobne spremembe, kot so letni časi na Zemlji, znanstveniki raziskujejo, ali obstaja mesto, kjer se območje segreje in spremeni v prst, ki je bogata z vodo in v kateri se nahajajo organski minerali, ki omogočajo življenje. 420 milijonov ameriških dolarjev vredno plovilo je zasnovano tako, da bo znanstvenikom pomagalo oceniti, ali so bili pogoji na polarnem območju na Marsu kadarkoli naklonjeni življenju mikroorganizmov. Opremljeno je s fotoaparatom in robotsko roko, ki lahko koplje do globine enega metra, segreje najdene vzorce in išče molekule ogljika in vodika, elementov, nujno potrebnih za življenje. "Mislimo, da so vsaj v določenem obdobju na Marsu obstajali organizmi," je povedal glavni raziskovalec pri projektu Phoenix Peter Smith in ob tem dodal, da bi prisotnost tekoče vode in organizmov pomenila, da je to območje primerno za življenje. Ekipo pa obenem skrbi visoko tveganje, ki spremlja projekt, saj je od leta 1960, ko so Rusi na Mars poslali prvo plovilo, propadlo približno 50 odstotkov vseh odprav. Posnetek Marsovih tal ansa va ustava sicer ne predvideva delovanja Unmika na Kosovu, medtem ko Rusija in Srbija trdita, da resolucija 1244, na podlagi katere je na Kosovu Unmik, ne predvideva delovanja Eulexa. V Bruslju je bil včeraj tudi srbski zunanji minister Vuk Jeremič, ki se je srečal z Ruplom in Solano. Ministri so Srbijo v sklepih pozvali k hitremu oblikovanju proev-ropske vlade ter jo spodbudili z obljubo, da bo v tem primeru in v primeru spoštovanja določenih pogojev hitro napredovala na poti v EU, dobila naj bi tudi status kandidatke. "V Srbiji bi želeli videti proevropsko vlado," je odgovoril minister Rupel na vprašanje, kakšna vlada bi bila za EU "dobra vlada" in bi jo prepričala, da si Srbija zasluži napredek na poti v EU. Minister Rupel je sicer po srečanju z Jeremičem povedal, da so zamisli o oblikovanju nove vlade, ki jih je predstavil, realne. Cilj proevrop-skih sil, ki so zmagale na predčasnih parlamentarnih volitvah v Srbiji, je oblikovati vlado skupaj s srbskimi socialisti, stranko nekdanjega srbskega predsednika Slobodana Miloševiča. Janša: Gorbačov prispeval k preporodu Evrope BRUSELJ - Slovenski premier in predsednik Evropskega sveta Janez Janša je v Evropskem parlamentu Mi-hailu Gorbačovu, zadnjemu predsedniku Sovjetske zveze, izročil posebno nagrado Energy Globe Award (EGA) 2008 za življenjsko delo. Gor-bačov je po njegovih besedah "prispeval k najpomembnejši pozitivni spremembi v Evropi v zadnjem stoletju". Politična filozofija Gorbačova je poznana kot "perestrojka" in "glasnost", ob tem pa je novo zgodovinsko evropsko arhitekturo poimenoval tudi "evropska hiša" - in danes ga pozdravljamo v tej "hiši Evrope", je nadaljeval slovenski premier. Premier je zaključil z besedami Gorbačova: Vsi smo potniki na ladji 'Zemlja' in ne moremo dovoliti, da jo uničimo. Ne bo nove, druge Noetove barke. Vodja Kuomintanga začel zgodovinski obisk Kitajske PEKING - Vodja tajvanske vladajoče nacionalistične stranke (Kuomintang) Wu Poh-hsiung je včeraj prispel na zgodovinski obisk na Kitajsko. 16-članska delegacija Kuomin-tanga je obisk začela v mestu Nanjing, Wu pa se bo v sredo srečal s kitajskim predsednikom Hu Jintaom. To bo srečanje na najvišji ravni med tekmecema v Tajvanski ožini po več kot 60 letih, do njega pa prihaja, ko se Tajvan in Kitajska pripravljata na obnovitev neposrednih pogovorov, ki sta jih prekinila pred več kot desetletjem. Do nagle otoplitve odnosov je prišlo po nedavni menjavi oblasti na Tajvanu. Wu je sploh prvi vodja Kuomintanga s Tajvana, ki je obiskal Kitajsko. Na prizadetih območjih v Mjanmaru potrdili ustavo YANGON - Volivci na območjih v Mjanmaru, ki jih je v začetku meseca prizadel tropski ciklon Nargis, so v soboto po poročanju državnih medijev z veliko večino potrdili novo ustavo. Podprlo naj bi jo skoraj 93 odstotkov volivcev na prizadetih območjih. Sobotni referendum sicer ni imel večjega pomena, saj so volivci v večjem delu države že na referendumu 10. maja podprli dokument. Takrat naj bi bila podpora 92,48-od-stotna ob 98-odstotni volilni udeležbi. Zaradi ciklona pa so mjan-marske oblasti glasovanje na prizadetih območjih preložile na minulo soboto. (STA) 26 Torek, 27. maja 2008 PRIREDITVE / SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE - v četrtek Moj Kras s Primožem Fortejem na prostem v kamnolomu v Repniču Produkcija Slovenskega stalnega gledališča Moj Kras, ki je nastala v sezoni 2005/06, bo v četrtek ponovno zaživela v novi preobleki, saj se bo z odra gledališča selila na odprto lokacijo, in sicer v zanimiv ambientalni okvir kamnoloma v Repniču. Izredna ponovitev je nastala s sodelovanjem občine Zgonik v okviru občinskega praznika. Moj Kras je roman, ki ga je Sla-taper označil kot »lirično avtobiogra-fijo«. Napisal ga je v obliki svojevrstnega dnevnika, zbirke vtisov in pripo- vedi, v katerih govori o svoji rasti v tržaškem okolju. Ostrina kraške planote in problematike večulturnega mesta obarvajo literarno delo, ki sodi med najbolj zanimiva in pomembna italijanska knjižna dela 20.stoletja. Moj Kras je eksistencialna zgodba o človeku, njegovi navezanosti in spornem odnosu do rodnega, nemirnega obmejnega kraja. Burja, morje, polje, gozdovi a tudi krčma v starem mestu, vtisi in osebe, ki govorijo tržaško slovensko in italijansko narečje, tvorijo vsebino temeljnega dela tržaške književnosti, v katerem notranje vibracije in razdvojena identiteta glavnega lika odpirajo aktualna vprašanja o bivanju v našem prostoru. Režija Marka Sosiča upošteva in-timistično razsežnost teksta z uporabo monodramske izpovedi, katere je protagonist član igralskega jedra SSG Primož Forte. Predstava se bo pričela ob 21.uri. V slučaju slabega vremena bo prestava premeščena na kasnejši termin. GLEDALIŠČE FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Gledališče La Contrada Marcello D'Orta: »Io speriamo che me la cavo« / režija: Domenico M. Corra-do; igra: Maurizio Casagrande. Danes, 25. maja, ob 16.30. Gledališče Miela Kenneth H. Brown: »The Brig« / v priredbi gledališča The Living Theatre in v režiji Judithe Malina. V petek, 6. in v soboto, 7. junija, ob 21.30. _SLOVENIJA_ NOVA GORICA Slovensko narodno gledališče Nova Gorica Jutri, 28., in v soboto, 31. maja, ob 20.30 / Brata Presnjakov: »V vlogi žrtve - Teater absurda v policijski izvedbi«. LJUBLJANA SNG Drama Ljubljana Veliki oder Jutri, 28. maja, ob 19.30 / Ivan Cankar: »Romantične duše«. V četrtek, 29. maja, ob 17.00 / Andrej Hienig: »Osvajalec Mala drama Danes, 27., in v četrtek, 29. maja, ob 20.00 / v produkciji SNG Drame Ljubljana in Maske Ljubljana: »Slovenec Slovenca gori postavi«. Jutri, 28. maja, ob 20.00 / Brian Friel: »Jaltska igra . Poigra«. V petek, 30., in v soboto, 31. maja, ob 20.00 / Dušan Jovanovic: »Življenje podeželskih plejbojev po drugi svetovni vojni«. Mestno gledališče ljubljansko Danes, 27. maja, ob 20.00 / Drago Jančar: »Lahka konjenica«. Jutri, 28. maja, ob 20.00 / Vladimir Nabokov: »Lolita« (zadnjič v sezoni). V četrtek, 29. maja, ob 20.00 / J. B. P. Moliere: »Ljudomrznik«. V petek, 30. maja, ob 20.00 / Drago Jančar: »Lahka konjenica«. V soboto, 31. maja, ob 20.00 / Joseph Stein, Jerry Bock, Sheldon Harnick: »Goslač na strehi«. Mala scena MGL Danes, 27. maja, ob 20.00 / Tom Stoppard: »Rozenkranc in Gildesntern sta mrtva«. Jutri, 28. maja, ob 20.00 / Jose Sanchis Sinisterra: »Carmela in Paulino, variete na fino«. V četrtek, 29., in v petek, 30. maja, ob 20.00 / James Prideaux: »Gospodinja«. V soboto, 31. maja, ob 20.00 / Miro Ga-vran: »Vse o ženskah«. Šentjakobsko gledališče D. Alfirevic, D. Srhoj: »Trg žabjih dlak« / v ponedeljek, 26., v sredo, 28., in v petek, 30. maja, ob 19.30. GLASBA FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Gledališče Verdi Giacomo Puccini: »La rondine« / od srede, 4., do petka, 6. junija, ob 20.30, v soboto, 7. junija, ob 17.00, v nedeljo, 8. junija, ob 16.00, v torek, 10., in v sredo, 11. junija, ob 20.30. Gledališče Rossetti Andrew Lloyd Webber: »Cats« / jutri, 28. maja, ob 20.30, v četrtek, 29. maja, ob 16.00 in ob 20.30, v petek, 30. maja, ob 20.30, v soboto, 31. maja, ob 16.00 in ob 20.30 ter v nedeljo, 1. junija, ob 16.00 in ob 20.30. Diavolo Dance Theatre Los Angeles: »Dreamcatcher« / v soboto, 7., in v nedeljo, 8. junija, ob 20.30 BOLJUNEC Gledališče Franceta Prešerna V četrtek, 29. maja, ob 20.30 / koncert: Gorni Kramer Quartet in Martina Fe-ri. KRMIN V petek, 6. junija, ob 21. uri / koncert na placu: nastopata Tinkara (Slo) in Massimo Bubola (I). Vstop prost. CODROIPO Villa Manin V nedeljo, 8. junija, / koncert Marka Knopflerja. V torek, 10. junija, ob 21.30 / nastopa Joe Satriani. _SLOVENIJA_ SEŽANA Kosovelov dom V četrtek, 29. maja, ob 19.00 / letni koncert Glasbene šole Sežana. KOSTANJEVICA Dvorana Frančiškanskega samostana Danes, 27. maja, ob 20. uri / koncert vi-lončelista Aleksandra Sluge in pianista Carla Corazze. V torek, 3. junija, ob 20. uri / nastopa Anže Vrabec - klavir. Samostanska cerkev Gospodovega oznanjenja V torek, 10. junija, ob 20. uri / koncert vokalne skupine Vinika pod vodstvom Franka Žgavca. LJUBLJANA Cankarjev dom Jutri, 28. maja, ob 20. uri / v Gallusovi dvorani Orkester romanske Švice, dirigen Marek janowski, solistka Julia Fischer (violina). V četrtek, 29., in v petek, 30. maja, ob 16.30 / v Gallusovi dvorani Orkester slovenske filharmonije, dirigent George Pehlivanian, solistka Bernarda Fink (mezzosopran). Danes, 27. maja, ob 20.30 / v Klubu CD koncert bobnarja Tima Daisya in saksofonista Kena Vandermarka (Chicago - ZDA). V soboto, 31. maja, ob 20.00 / v dvorani Slovenske filharmonije Letni koncert APZ Tone Tomšič Univerze v Ljubljani. V torek, 3. junija, ob 20.30 / v Klubu CD koncert saksofonskega kvarteta The Tiptons (Seattle - New York). V torek, 10. junija, ob 20.00 / v Gallusovi dvorani Mednarodni večer šansonov »La Vie en Rose«. Nastopajo: iz Slovenije Marko Boh, Čompe, Miljask, Zoran Predin, Vesna Zornik in Mia Znidarič, iz Avstralije Kate Hosking, iz hrvaške Arsen Dedič in Oliver Drago-jevič, iz Rusije Aleksander in Irina Guščin ter iz Francije Mouron. Instrumentalna spremljava: Cafe Teater Band pod vodstvom Jake Puciharja. Večer bosta povezovala Vita Mavrič in Boris Kobal. Križanke Danes, 27. maja, ob 21.00 / koncert skupin Zabljujena generacije, Niet in Jani Kovačič. Jutri, 28. maja, ob 21.00 / koncert skupin Katalena (Slo) in Orchestra Baobab (Senegal). V petek, 30. maja, ob 20.30 / Oliver Dragojevič & Klapa Bonaca. V torek, 3. junija, ob 21.00 / Darja Švaj-ger z Big Bandom in simfoniki RTV Slovenija. Mediapark Cvetličarna V četrtek, 5. junija, ob 21.00 / koncert skupine Krug (tribute to EKV). RAZSTAVE FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST V Narodnem domu (Ul. Filzi 14) b0 do 30. maja na ogled razstava o operni pevki Gabrijeli Mrak z urnikom: danes in v četrtek od 16. do 18. ure, v sredo in v petek od 16. do 18. ure. Narodna in študijska knjižnica (Ul. sv. Frančiška 20), na ogled je likovna razstava Emme Malina Marinelli. V Trgovinski zbornici je na ogled razstava slik o Somaliji. Na tržaški fakulteti za ekonomijo bo do 31. julija razstavljal svoje slike Adriano Valuzzi. V Državni knjižnici (Largo Papa Giovanni XXIII, 6) je do 25. junija na ogled fotografska razstava »1958 - 2008. Ospedale Santorio, 50 anni di storia«. Urnik: od ponedeljka do petka, od 10. do 13. in od 16. do 18. ure, ob sobotah pa od 10. do 13. ure. Vstop prost. ŠKEDENJ Etnografski muzej (Ulica pane bianco 52): Muzej je odprt vsak torek in petek od 15.00 do 17.00, za šole in skupine za ogled izven urnika klicati na tel. št. (00-39) 040-830-792. OPČINE V Bambičevi galeriji (Proseška ulica 131) bo do 13. junija na ogled razstava slik Brune Daus »Onstran barve: eksperimentiranje poteka vzdolž niti«. Urnik: od ponedeljka do petka od 10. do 12. in od 17. do 19. ure. REPEN Muzej Kraška hiša je odprt ob nedeljah in praznikih, do konca oktobra, z urnikom: od 11.00 do 12.30 in od 15.00 do 17.00. Za večje skupine je možen ogled v drugačnih terminih s predhodno najavo na tel. št. 040-327240 ali po elektronski pošti na naslovu: in-fo@kraskahisa.com. DEVIN Na Devinskem gradu bo do 2. novembra na ogled razstava »Torbe in torbice na gradu«. GORICA ČEZMEJNA RAZSTAVA slikarja Franceta Slaneta v organizaciji Kulturnega doma v Gorici in galerije Artes iz Nove Gorice bo na ogled do 30. maja v galeriji Artes v Novi Gorici (Ul. Gradnikove brigade 6) in v Galeriji Kulturnega doma v Gorici (Ul. I. Brass 20). Urnik: v Galeriji Kulturnega doma od ponedeljka do petka od 10. do 13. in od 16. do 18. ure, v večernih urah med raznimi kulturnimi prireditvami; v galeriji Artes v Novi Gorici pa ob delavnikih od 9. do 12.30 in od 15. do 19. ure. Kulturni center Lojze Bratuž: / do, 30. junija, bo ob prireditvah ali po domeni na ogled razstava z naslovom »Negovan Nemec, 20 let pozneje«. Palača Attems-Petzenstein / do 30. avgusta bo na ogled razstava »Josef Maria Auchentaller (1865-1949) - Un se-cessionista ai confini dell'Impero«. Urnik: od 9. do 19. ure, zaprto ob ponedeljkih. V dvorani deželnih stanov goriškega gradu je na ogled razstava dragocenih tiskovin 18. stoletja z naslovom Gorica in Furlanija med Benetkami in Dunajem; do 31. avgusta med 9.30 in 13. ter med 15. in 19.30, razen ponedeljka. V Fundaciji Goriške hranilnice v Ul. Carducci 2 je na ogled razstava z naslovom Lepote Benetk - Slike iz osemnajstega stoletja iz zasebnih zbirk; do 27. julija od torka do nedelje med 10. in 19. uro, ob ponedeljkih zaprto; informacije na tel. 422-410886. V Državni posoški knjižnici bo 31. maja na ogled razstava »I sogni di Arturo Nathan« (izbrana dela od 1922 do 1943). TRŽIČ Palazzetto Veneto / do 15. junija bo na ogled razstava »I Cosulich. Una storia per immagini«. Urnik: 16. do 19. ure. V ladjedelnici Fincantieri bo do 30. junija na ogled razstava »100 let ladij v Tržiču«. RONKE Razstava fotografij Primoža Breclja z naslovom »Sledi spominov« je na ogled do 29. junija v lokalu Caffe Trieste na Trgu Oberdan 1 v Ronkah. ROMANS V langobardski dvorani v občinski stavbi je na ogled stalna razstava »Vojščaki svetega Jurija - Svobodni možje, zemljiški gospodje, premožni lastniki«; od ponedeljka do petka med 11. in 13. uro, ob ponedeljkih in sredah tudi med 16. in 18. uro; informacije na tel. 0481-966904. CODROIPO (VIDEM) V Vili Manin bo do 2. junija na ogled razstava Ericha Hartmanna: »Il Silenzio dei Campi«. Urnik: od torka do petka od 15. do 18. ure, ob sobotah in nedeljah od 11. do 19. ure, v ponedeljkih zaprto. V Vili Manin bo do 28. septembra na ogled razstava: »Good & Goods - Spi- ritualita e confusione di Massa«. Urnik: od torka do petka od 9. do 18. ure, ob sobotah in nedeljah od 10. do 20. ure. _SLOVENIJA_ KOPER Sedež Banke Koper: do konca maja bo razstavljal slike Zvest Apollonio. PADNA Galerija Božidarja Jakca: grafike in risbe Božidarja Jakca in arheološke najdbe stare Padne, stalni razstavi. Ključ galerije na voljo v Padni pri hiši št.1 (Pu-cer), 0038665-6725028. LOKEV Vojaški muzej Tabor: stalna razstava orožja in opreme. Ogled je možen od srede do nedelje od 9.00 do 12.00 in od 14.00 do 18.00, zaprto ob ponedeljkih in torkih, za najavljene skupine tudi izven urnika. Informacije: Srečko Rože, 05/7670581, 041/516586. TOMAJ Kosovelova domačija in soba Srečka Kosovela: ogled je možen vsako nedeljo med 14. in 16. uro ali po predhodnem dogovoru. Informacije: Dragica Sosič (05/7346425). VIPAVA Vojašnica Janka Premrla Vojka: vojaški muzej, orožje, oprema, dokumenti, osebni predmeti vojakov s soške fronte, stalna razstava. BRANIK Grad odprt ob sobotah, nedeljah in praznikih od 14.00 do 19.00 (ob slabem vremenu zaprto), za večje skupine tudi med tednom po predhodnem dogovoru (tel. +386(0)53334310, gsm +386(0)31324101. MIREN Galerija Oskarja Kogoja: na ogled monografska zbirka ter prostori obnovljenega materinega doma, Miren, št. 125. NOVA GORICA Muzejske zbirke Goriškega muzeja: Grad Kromberk od ponedeljka do petka od 8. do 19. ure, ob sobotah zaprta, ob nedeljah in praznikih pa od 13. do 19. ure; Sv. gora ob sobotah, nedeljah in praznikih od 10. do 18. ure; Grad Dobrovo v ponedeljek zaprta, od torka do petka od 8. do 16. ure, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 13. do 17. ure; Kolodvor od ponedeljka do petka po urniku Turistične agencije Lastovka, ob sobotah od 12. do 19. ure, ob nedeljah pa od 10. do 19. ure. Najavljene skupine si lahko zbirke ogledajo tudi izven urnika (tel. 003865-3359811). V Mestni galeriji Nova Gorica (Trg E. Kardelja 5) bo do 30. maja na ogled razstava z naslovom Lujo Vodopivec Skulpture. Od 9. do 13. ure in od 15. do 19. ure. V paviljonu poslovnega centra HIT, Delpinova 7a v Novi Gorici bo do 27. junija na ogled razstava Bogdana Vrčona. SOLKAN V Galeriji Tir v KC Mostovni bo do 30. maja na ogled razstava akademskega slikarja Janeza Zalaznika »Sladke laži in druge nečednosti«. Urnik: od 11. do 15. ure. V Galeriji Dimenzija napredka, na Veliki poti 15, bo do 30. maja, na ogled razstava slikarja Vladimirja Klanjščka z naslovom »Obrobje«. KANAL V Melinkih na št. 5 je na ogled stalna razstave etnološko-rezbarske zbirke Franca Jerončiča. Mestni muzej: odprto vsak dan od 9.00 do 18.00. KOBARID Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 19151918«. Urnik: vsak dan od 9.00 do 18.00. LOKAVEC Kovaški muzej: Orodje in oprema, stalna razstava. LJUBLJANA Galerija Cankarjevega doma / do 20. julija bo na ogled razstava »Faraonska renesansa - Arhaizem in pomen zgodovine v starem Egiptu«. Na ogled 140 del iz desetih evropskih muzejev. Urnik: ob ponedeljkih od 10. do 15. ure, od torka do sobote od 10. do 20. ure ter ob nedeljah od 11. do 19. ure. Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna razstava Slovenci v XX. stoletju. Muzej je odprt od 10.00 do 18.00. TRENTA Trentarski muzej: razstava o Triglavskem narodnem parku in etnološka zbirka, stalni razstavi. Urnik: vsak dan od 10.00 do 18.00. TOLMIN Tolminska muzejska zbirka: od ponedeljka do petka od 9.00 do 15.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 13.00 do 17.00. / RADIO IN TV SPORED Torek, 27. maja 2008 27 Rai Tre SLOVENSKI PROGRAM Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) Teletekst: str. 316 - 342 - 343 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.25 Videofleš 20.30 Deželni TV dnevnik 23.00 Čezmejna TV: Dnevnik Slovenija 1 ^ Rai Uno 6.10 6.30 6.45 11.00 11.25 12.00 13.30 14.10 14.45 15.15 16.15 16.50 17.00 18.50 20.00 20.30 21.10 23.05 23.10 0.45 Nan.: La nuova famiglia Addams Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije Aktualno: Unomattina (vodita Eleonora Daniele in Luca Giurato) Aktualno: Occhio alla spesa Dnevnik in vremenska napoved Variete: La prova del cuoco Dnevnik - Gospodarstvo Variete: Festa italiana Storie Nan.: Incantesimo (i. E. Sylos Labini) Variete: Festa italiana Aktualno: La vita in diretta Aktualno: Parlament Dnevnik in vremenska napoved Kviz: Alta tensione (vodi Paolo Conti) Dnevnik Kviz: Affari tuoi Nad.: Don Zeno - L'uomo di No-madelfia (It., '07, r. G. Calderone, i. G. Scarpati, I. Briganti) Dnevnik Aktualno: Porta a porta (vodi B. Ve-spa) Nočni dnevnik Rai Due 6.15 6.25 7.00 9.45 10.00 11.00 13.00 14.00 15.50 18.05 19.00 20.25 20.30 21.05 23.45 1.00 Aktualno: Dnevnik - Zdravje 17.20, 19.50 Resničnostni show: X Factor Variete: Random (risanke) Dok.: In Italia Dnevnik - Punto.it Variete: Piazza Grande Dnevnik, Costume e societa in Salute Variete: L'Italia sul 2 Aktualno: Ricomincio da qui Dnevnik- kratke vesti, športne vesti, vremenska napoved Nan.: Squadra speciale Cobra 11 Žrebanje lota Dnevnik Resničnostni show: X Factor (S. Ventura, F. Facchinetti, M. Maion-chi, Morgan) Variete: Scorie Nočni dnevnik, sledi Punto di vista ^ Rai Tre 6.00 Dnevnik - Rai News 24 vmes II caf-fe di Corradino Mineo, Italia, istru-zioni per l'uso Aktualno: La storia siamo noi Aktualno: Verba volant Aktualno: Cominciamo bene Dnevnik, športne vesti in vremenska napoved Aktualno: Dnevnik - Agritre Aktualno: Le storie - Diario italia- 8.05 9.05 9.15 12.00 12.25 12.45 13.10 14.00 14.50 15.15 17.00 19.00 20.20 20.30 21.05 23.10 piano 23.45 Aktualno: Gargantua 0.35 Nočni dnevnik Nan.: Wind at My Back Deželne vesti in vremenska napoved in rubrike Aktualno: Tgr Leonardo, Tgr Nea-polis, Flash L.I.S. variete: Trebisonda Aktualno: Cose dell'altro Geo, sledi Geo & geo Deželne vesti, vremenska napoved in športne vesti Variete: Blob Nad.: Un posto al sole Aktualno: Ballaro Dnevnik - deželne vesti in Primo u Rete 4 6.00 Dnevnik - Pregled tiska, sledi Se- condo voi 6.25 Nan.: Kojak 7.30 Nan.: Magnum P.I. 8.30 Nan.: Nash Bridges 9.30 10.30 11.30 11.40 11.50 12.20 13.30 14.00 15.20 16.20 18.40 18.55 20.20 21.10 23.50 1.50 Nan.: Hunter Nad.: Bianca Dnevnik in prometne informacije Nad.: Febbre d'amore Nad.: Vivere Nan.: Distretto di polizia Dnevnik in vremenska napoved Aktualno: Sessione pomeridiana: Il tribunale di Forum Nan.: Detective Monk Film: Bandolero! (western, ZDA, '68, r. A. V. McLaglen, i. J. Stewart, D. Martin) Nad.: Tempesta d'amore Dnevnik - vremenska napoved Nan.: Walker Texas Ranger Aktualno: Attenti al lupo (vodi E. Raspelli) Film: Urban Legend (srhljivka, ZDA, '98, r. J. Blanks, i. J. Leto) Dnevnik - Pregled tiska Canale S 8.00 8.50 10.00 11.00 13.00 13.40 14.10 14.45 16.15 17.00 18.50 20.00 20.30 21.10 23.20 Dnevnik - Prima pagina Dnevnik - prometne vesti, vremenska napoved, borza in denar Dnevnik - Mattina Aktualno: Mattino cinque (vodi Barbara D'Urso in Claudio Brac-chino) Dnevnik Aktualno: Forum (vodi R. Dalla Chiesa) Dnevnik, okusi in vremenska napoved Nad.: Beautiful Nad.: Centovetrine Aktualno: Uomini e donne Resničnostni šov: L'album di Ami-ci Film: La forza della vita (dram., ZDA, '02, r. G. Cates, i. A. Gish, A. Reed) Kviz: Jackpot Dnevnik in vremenska napoved Variete: Striscia la notizia - La voce della persistenza Nan.: Vita da paparazzo (It., '08, r. P. F. Pingitore, i. L. Crespi) Aktualno: Matrix (vodi Enrico Mentana) O Italia 1 6.35 13.40, 17.15 Risanke 9.05 Nan.: Happy Days 10.00 Nan.: Dharma & Greg 10.30 Nan.: Hope & Faith 11.00 Nad.: A casa con i tuoi 11.25 Nan.: Will & Grace 12.15 Aktualno: Secondo voi 12.25 Dnevnik in vremenska napoved, sledi Studio sport 13.35 Kviz: MotoGp 14.30 Risanke: Simpsonovi 15.00 Nan.: Falcon Beach 15.55 Nan.: H2O 16.25 Nan.: Zoey 101 16.50 Nan.: Lizzie McGuire 18.30 Dnevnik in vremenska napoved 19.05 Variete: Candid Camera 19.35 Nan.: Belli dentro 20.05 Nan.: Love Bugs 20.30 Aktualno: RTV - La Tv della realta' 21.10 Variete: Aldo, Giovanni e Giacomo -Pur - Purr - Rid! 22.15 Variete: Mai dire martedi (vodi M. Foresta) 23.55 Film: Thirteen (dram., ZDA, '03, r. C. Hardwick, i. H. Hunter) 2.00 Dnevnik in vremenska napoved in Športne vesti ^ Tele 4 7.00 7.15 8.00 8.10 9.00 9.30 10.35 11.05 12.35 13.30 14.00 15.15 16.05 19.00 19.30 20.00 20.30 20.55 22.40 8.35, 12.00, 13.10, 16.40, 19.30, 23.02 Dnevnik 17.00 Risanke Aktualno: Buongiorno con Tele-quattro 2008 - Svetnik dneva, horoskop, pregovor Pregled tiska Aktualno: L'eta non conta Formato famiglia Nan.: The flying doctors 15.15 Klasična glasba Aktualno: Automobilissima.com Aktualno: ... Nel baule dei tempi Aktualno: La tv delle liberta Dokumentarec o naravi Nan.: Lessie Aktualno: Alla scoperta dell'Uni-versita di Trieste Športne vesti Debata: Dialogo con ... Deželni dnevnik Aktualno: In coda al Tg Aktualno: Expo 23.02 Vremenska napoved in nočni dnevnik 23.35 Film: Il sogno di ogni donna (triler., '96) LA 7.00 9.20 9.30 10.30 11.30 12.30 13.00 14.00 16.00 18.00 19.00 20.00 20.30 21.10 23.00 23.30 0.50 La l Aktualno: Omnibus, sledi Punto Tg Aktualno: Due minuti un libro Aktualno: Le vite degli altri Nan.: Il tocco di un angelo Aktualno: Matlock Dnevnik in športne vesti Nan.: Alla conquista del West Film: Il tesoro di Vera Cruz (pust., ZDA, '49, r. d. siegel, i. R. Mitchum, J. Greer) Dok.: Atlantide - Storie di uomini e di mondi Nan.: Due South - Due poliziotti a Chicago Nan.: Stargate SG-1 Dnevnik 1.15 Aktualno: Otto e mezzo Resničnostni šov: S.O.S. Tata Nan.: Doctor*ology Variete: Markette Greatest Hits Dnevnik (t Slovenija 1 6.10 Kultura, sledi Odmevi 7.00 8.00, 9.00, 15.00 Poročila 7.05 8.05 Dobro jutro 9.10 NA potep po spominu 9.20 16.05 Otroška nanizanka 9.30 Ciciban, dober dan 9.45 18.35Risanka 9.50 Lutkovno igrana nan. 10.05 Igrana nan.: Kako sem videl svet izpod mize 10.25 Zgodbe iz školjke 11.05 Švedska dok. serija: Planet 12.00 Večerni gost (pon.) 13.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 13.30 Vroči stol (pon.) 14.25 Obzorja duha (pon.) 15.10 Mostovi - Hidak 15.40 16.20Risana nan. 16.05 Otroška nanizanka - Moj prijatelj Piki Jakob: Medvedja šola 2. del) 16.35 Knjiga mene briga: Stari mojstri - T. Bernhard (pon.) 17.00 Novice, kronika, športne vesti in vremenska napoved 17.30 0.30 Pogled od zgoraj: Portret mojstra fotografije Janeza Marenčiča 18.00 Z glavo na zabavo 18.30 Žrebanje astra 18.55 Vremenska napoved, dnevnik in športne vesti 19.55 Kviz: Piramida 21.00 Dok. serija: Angola 22.00 Odmevi, kultura, športne vesti in vremenska napoved 23.00 Dok. serija: Osvobojeni gradimo -Delo osvobaja 0.10 50 let televizije: Tv dnevnik 6.5.1990 1.00 Film: Prigišče dinamita (pon.) (t Slovenija 2 6.30 2.50 Zabavni infokanal 7.00 Infokanal 8.00 Oddaja o modi: Bleščica (pon.) 8.30 50 let televizije 8.55 Seja Državnega Zbora 18.00 Dnevnik Tv Maribor - Slovenija Danes 18.25 Kronika osrednje Slovenije 18.35 Primorska kronika 18.55 V duhu glasbenega in plesnega izročila 19.25 Dok.: Slovenska ljudska glasbila in godci 20.05 Operne arije 20.05 Saša Čano 20.20 Marko Kobal 20.35 Globus 21.10 Poslovna oddaja: Prva ideja! 21.30 Film: Hit poletja: Feri Lainšček - Metod Pevec, igra Ula Furlan Molk 23.05 Dediščina Evrope 0.35 Film: Rosemaryjin otok (pon.) Koper 13.45 14.00 14.20 14.30 15.00 15.50 16.25 16.55 18.00 18.35 18.40 19.00 19.30 19.30 20.00 20.30 20.45 21.15 22.00 22.15 22.45 23.35 0.20 10.30 11.00 17.00 18.00 18.45 19.45 19.55 20.30 21.30 22.00 22.30 Dnevni program Čezmejna TV - TG R FJK - Deželne vesti Euronews Mladinska oddaja: Fanzine Arhivski posnetki Sredozemlje Artevisione - kulturni magazin Aktualno: Meridiani Pomagajmo si (program v slovenskem jeziku) Vremenska napoved Primorska kronika Vsedanes - TV dnevnik, športne vesti Slovenski magazin Alpe Jadran Srečanje z... Avtomobilizem Nautilus Q - trendovska oddaja (vodi Lorella Flego) 0.05 Vsedanes - TV dnevnik Biker explorer 26. mednarodni pokal v plesih Istra in... Čezmejna TV - dnevnik v slovenskem jeziku i Tv Primorka 20.00, 23.00 Dnevnik TV in vremenska napoved 23.30 Videostrani Zelena bratovščina (pon.) Mladi @ - a + e Spoznajmo jih Kulturni utrinek (pon.) Epp Primorski župani Šu kham Asova gibanica Med Sočo in Nadižo RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Dobro jutro vmes koledar, pravljica in napovednik; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 He-vreka - iz sveta znanosti; 8.40 Radioaktivni val z Borisom Devetakom in Markom Sancinom; 10.00 Poročila; 10.10 3x3 je deset; 10.20 Odprta knjiga: Kajetan Kovič - Pot v Trento (8. nad.); 10.40 R'N'B; 11.00 Studio D; 11.15 Izzivi sodobnega človeka; 12.00 Tema tedna, sledi Napovednik; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Otroški kotiček; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Zborovska glasba; 18.00 Istra, zemlja, ljudje; 18.40 Etno glasba; 19.20 Napovednik, sledi Večerni list; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30,13.30,14.30 Poročila; 6.00-9.00 Jutro na RK, kronika, OKC obveščajo; 7.00 Jutranjik; 9.00-12.30 Dopoldan in pol; 10.00 RK svetuje; 12.30 Opoldnev-nik; 13.00-15.00 Aktualnosti; 16.15 Glasba po željah; 17.05 Z vročega asfalta; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Pregled prireditev, kinospored; 18.30 Glasbena razglednica; 20.00 Iz kulturnega sveta; 22.30 Jazz in jaz. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.28 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.25 Drobci zgodovine; 8.05 Horoskop; 8.33 Pesem tedna; 8.40 Govorimo o; 9.00 Intervju; 9.33 Pediater; 11.00 Odprti prostor; 12.15 Sigla single; 12.28 Vremenska napoved, prometne vesti, dnevnik; 13.00 Chiacchieradio; 14.00 Proza; 14.35 Evro Notes; 15.05 Pesem tedna; 18.00 Melopea; 19.00 Glasbeni spored; 20.00 Radio Capodistria Jazz Club; 21.00 Odprti prostor; 21.55 Sigla single; 22.00 Otroštvo...Pesem tedna; 22.30 Intervju. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.50 Kviz; 7.00 Jutranja kronika; 8.05 Svetovalni servis; 9.10 A že veste...?; 9.30 Torkov izziv; 10.10 In-telekta; 11.30 Ena ljudska; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slovenske glasbe; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.00 Danes do 13.ih; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 15.00 Radio danes, jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 16.30 Evropska postaja; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi; 21.05 Radijska igra; 22.00 Zrcalo dneva; 22.40 Big Band RTV Slo; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 00.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika; 8.15 Dobro jutro; 8.45 Prireditve; 9.15 Šport; 9.35 Popevki; 10.00 Med poslovnimi krivuljami; 12.00 Vroči mikrofon; 13.00 Danes do 13.ih; 13.30 Napoved sporedov; 14.00 Kulturne drobtinice; 15.10 RS napoveduje; 15.30 DIO; 16.05 Popevki; 16.30 Zapisi iz močvirja; 17.00 Fiesta latina; 17.40 Šport; 18.00 Pogovor z dopisnikom; 18.45 Črna kronika; 19.30 Ne zamudite; 20.00 Na sceni; 21.00 Evrosong 2008, predizbor, 1. večer; 23.00 Štos - Še v torek obujamo spomine. SLOVENIJA 3 9.00, 10.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.25 Glasb. ju-tranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Iz sveta kulture; 10.20 Skladatelj tedna; 11.05 Slovenski interpret tedna; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Odprto za literaturo; 14.05 Glasovi svetov; 15.00 Big Band RTV Slo; 15.30 DIO; 16.15 Kulturni dnevnik; 16.30 Arsov logos; 16.50 Koncertni dogodki na tujem; 18.20 Slovenska in svetovna zborovska glasba; 19.00 Dnevnik; 19.30 S solističnih in komornih koncertov; 21.00 Literarni večer; 22.05 Glasba našega časa; 23.00 Slovenski koncert. RADIO KOROŠKA 18.10-19.00 Otroška oddaja; Radio Agora: 10.00-14.00/18.00-2.00; Radio Korotan: 2.00-10.00/14.00-18.00 (dnevno, 105,5 MHZ) Dober dan, Koroška! - 12.25 ORF 2 Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.it Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.it Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.it/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 0,80 € (191,71 SIT) Letna naročnina za Slovenijo 170 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7342147, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi, osmrtnice, sožalja, cestitke in zahvale po formatu. DDV - IVA 20% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 2 8 Torek, 27. maja 2008 V REME, ZAN IMIV O S TI jasno zmerno oblačno oblačno a rahel ° dež a A zmeren ÜÜ dež ôVdT nevihte veter megla VREMENSKA SLIKA Proti nam pritekajo topli in stanovitni afriški tokovi. DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 5.22 in zatone ob 20.43. Dolžina dneva 15.21. r LUNINE MENE ^ Luna vzide ob 1.24 in zatone ob 11.54. A Nad zahodno Evropo se zadržuje plitev ciklon z vremensko motnjo, nad osrednjim Sredozemljem in Balkanom pa je šibko območje visokega zračnega pritiska. Z jugozahodnimi vetrovi priteka k nam zelo topel in suh zrak. BIOPROGNOZA Vremenski vpliv bo za večino ljudi ugoden, le na zahodu države se bodo pri najbolj občutljivih pojavljale manjše težave. Sredi dneva in popoldne bo po nižinah velika toplotna obremenitev, takrat se izogibajte večjim naporom, pijte dovolj tekočine in uživajte lahko hrano. -/^T-^ MORJE Morje rahlo razgibano, temperatura morja 19,8 stopinje C. PLIMOVANJE Danes: ob 10.20 najnižje -30 cm, ob 17.44 najvišje 35 cm, ob 0.55 najnižje -10 cm. Jutri: ob 5.31 najvišje 0 cm, ob 11.27 najnižje -29 cm, ob 18.24 najvišje 42 cm. TEMPERATURE V GORAH OC 500 m............28 2000 m ..........14 1000 m ..........23 2500 m ..........11 1500 m ..........18 2864 m............9 UV INDEKS Ob jasnem vremenu bo UV indeks sredi dneva v gorah 10 in pol, po nižinah pa 9. Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER rahel sneg z sneg Sâ mocan gil sneg topla fronta hladna fronta okluzija izobara , sredisče a sredisče ' ciklona ^anticiklona ÍNAPOVED ZA DANESS Pretežno jasno bo in toplo. Ob morju bodo pihali šibki kra- Sončno bo, ponekod bo pihal jugozahdnik. jevni vetrovi. V nižinah bo vroče in soparno. V gorah bo v Najnižje jutranje temperature bodo od 8 do 14, najvišje popoldanskih urah lahko nastala krajevna oblačnost. dnevne od 28 do 32 stopinj C. CELOVEC O 11/30 TOLMEČ O 14/30 VIDEM O 14/31 O PORDENON 1S/3D TRBIŽ O 13/28 o 9/29 KRANJSKA G. O GRADEC 14/31 O 10/30 S. GRADEC ČEDAD O 1S/3D O TRŽIČ 11/30 O < KRANJ CELJE 13/31, O MARIBOR O 14/31 PTUJ O M. SOBOTA O 13/32 O 'V4 LJUBLJANA 15/31 A/ N. MESTO 14/32 ZAGREB 14/32 O (NAPOVED ZAJUTRI ^Pretežno jasno bo, pihali bodo šibki krajevni vetrovi. V Jutri bo sončno in vroče. Tudi v četrtek bo večinom^ nižinah bo vroče in soparno. V gorah bo v popoldanskih sončno, vročina pa bo popustila. Pihati bo začel vzhodni urah lahko prehodno nastalo nekaj oblačnosti. veter, na Primorskem zmerna burja. NOVA GORICAadriatica.net CENTER POTOVANJ. Gradnikove brigade 7. tel.: + 381 (0)5 333 24 li | KOPER adriatica.net CENTER POTOVANJ. Pristaniška ulica 2, tel.: + 386 10)5 627 B410 | SE2ANAadriatica.net CENTER POTOVANJ. Kosovelova ulica t b. tel.: + 386 10)5 73012 10 POTUJ PAMETNO TENERIFE 30.5. Hotel 3 8 dni, nočitev letalo iz Munchna od 314 € SHARM EL SHEIKH 31.5. HoteU 7 dni, pol penzion letalo iz Ljubljane 319 € MEHIKA 4.6. Hotel 3 14 dni, vse vključeno letalo iz Ljubljane 1.0656 O AdrtAKcA.net CENTER POTOVANJ www.centerpotovanj.si FESTIVAL V CANNESU - Glavno nagrado osvojil Laurent Cantet, lepa uveljavitev Mattea Garroneja in Paola Sorrentina Po 21 letih zlata palma francoski kinematografiji Dvojno priznanje za socialno kritičen italijanski film CANNES - Po enaindvajsetih letih se je zlata palma spet ustavila v Franciji in nagradila najnovejše delo pariškega režiserja Laurenta Canteta, film Entre les murs (Med zidovi): poetično pripoved, ki slika vsakdan v srednji šoli pariškega predmestja, kjer si mlad profesor francoščine prizadeva, da bi svoje dijake približal francoski kulturi in stvarnosti. Vsakdanje zgodbe, medetnični odnosi in družinske vezi pa so bile itak osrednja poanta celotnega 61. cannske-ga festivala. Pa naj so se te odvijale v Južni Ameriki, zahodni ali vzhodni Evropi ali Aziji. Žirija, ki ji je predsedoval ameriški igralec in režiser Sean Penn (sestavljali sp jo še francoska igralka Jeanne Balibar, italijanski igralec Sergio Castellit-to, mehiški režiser Alfonso Cuaron, francoski režiser Rachid Bouchareb, ameriška igralka Natalie Portman, nem-ško-romunska igralka Alexandra Maria Lara, režiserka in scenaristka animiranega filma Persepolis Marjane Satrapi ter tajski režiser Apichatpong Weeraset-hakul), je 22 filmom v tekmovalnem programu podelila sedem nagrad. Nagrada za najboljšo režijo je tako pristala v rokah Turka Nurija Bilge-ja Caylana, ki si svojim tretjim očesom že od vse ga začet ka prav tako pri zade -va, da bi predstavil vsakdan in odnose na turških tleh in jih je letos posebej ove-kovečil v filmu Trois singes (Tri opice). Za najboljšo igralko so razglasili Sandro Corveloni v brazilski drami Linha de passe Walterja Sallesa, ki je ravno tako želela ovekovečiti vsakdan brazilskih revnih četrti in je postavila v osprednje življenje matere samohranilke ter njenih štirih otrok. Da pa je filmska umetnost tudi kraj obujanja preteklosti ali osebnosti, ki so tisto preteklost zaznamovale, je v Can-nesu dokazal Steven Soderbergh, ki si je z delom Che zagotovil nagrado za najboljšo moško interpretacijo. Ta je tokrat šla Beniciju Del Toru, mlademu Ernes-tu Guevari, čigar podoba je v bistvu prisotna vseh 278 minut filma, ko s cigaro v roki in prodornim pogledom prepričuje, vodi, bodri, zdravi najprej kubanske in nato še bolivijske revolucionarje. Cannes 2008 pa se bo predvsem za italijanski film zapisal kot leto pomembne prelomnice, tiste, ki je na novo ovrednotila italijansko kinematografijo. Dve nagradi, Grand Prix in Prix du Jury, se pravi obe osrednji priznanji žirije, ki veljata nekako za drugo in tretjo najpomembnejšo nagrado, sta prejela dva predstavnika mlajše generacije italijanskih režiserjev, Matteo Garrone in Paolo Sorrentino. Prvi v Neaplju, dru- gi pa v Rimu sta ovekovečila »najgršo plat Italije«, kot jima je že marsikdo očital. Garrone tisto, ki jo je pred njim natančno opisal v romanu Gomorra Roberto Saviano, Sorrentino pa tisto, kije označila potek italijanske sodobne zgodovine v delu Il divo. Italijanski film si je zadnjič v Can-nesu zagotovil takšen dvojni uspeh pred dolgimi sedemintridesetimi leti, ko je takratna zlata palma ex aequo pripadla filmoma Il caso Mattei Francesca Ro-sija in La classe operaia va in paradiso Elia Petrija. Zanimivo, da je tudi takrat kot letos v obeh filmih blestel nastop enega igralca: leta 1971 Gian Marie Vo-lonteja, letos pa Tonija Servilla. In zanimivo, kot sta takoj po prejetju nagrade poudarila avtorja, da je italijanski film najbolj uspešen, ko je italijanska država v največji krizi. Nekako tako, kot se je to dogajalo že v času neorealizma. 61. izvedba pa je zapečatila tudi ži- Dobitnik zlate palme Laurent Cantet z mladimi protagonisti filma Entre les murs Matteo Garrone vljenjsko delo dveh velikih protagonistov svetovne filmske scene, Clinta East-wooda in Catherine Deneuve, katerima je pripadla posebna nagrada letošnje izvedbe. Denuevova je tokrat nastopala v Desplechinovem delu Conte De Noel, Clint Eastwood pa je ravno tako v osrednjem tekmovalnem sklopu predstavil svoj zadnji film Changeling, ki bi si morda lahko zagotovil tudi kako drugo na-gra do. Zlato palmo za življenjsko delo pa je prejel portugalski režiser Manoel de Oliveira, ki bo septembra praznoval svoj sto ti roj stni dan. Nagrajena je bila tudi edina bosanska prisotnost, film Snijeg režiserke Aide Bjegic, ki si je s svojim delom zagotovila sklop Semaine de la critique. Filmsko dogajanje je Bjegiceva postavila v naselje Slavno pri Zvorniku, kjer živi samo še sedem žensk, sedemletni otrok in sta rej ši moš ki. Vsak dan odročne ga zaselka vzhodne Bosne poteka ob upanju, da se bodo v vojni izginuli moški nekoč vrnili. Ženske med tem neutrudno go- Paolo Sorrentino jijo sadovnjake in prodajajo svoj pridelek, da se preživljajo. Prepričane so, da imajo v Slavnem zagotovljeno bodočnost, dokler se nekega dne ne pojavi tujec, ki jim ponudi vsoto za odkup celotnega ozemlja. Denar bi jim prav gotovo spremenil življenje, hkrati pa pokopal spomin na njihove najdražje. Bjegi-cin celovečerec je predvsem razmišljanje o medvojnem in povojnem dogajanju: času, ko velika stiska poveže prebivalce in jih spravi do tega, da si nesebično pomagajo, in času, ko je vojne konec, materializem, sla po denarju in sebičnost pa spet odtujijo tudi tiste, ki so si pred tem stali ob strani. Film bo avgusta odprl letošnji enajsti sarajevski filmski festival. Posebna komisija, ki ji je predsedoval lanskoletni dobitnik nagrade za scenarij Fatih Akhin, je podelila nagrado v sekciji Certain regard. To je dobil kazahstanski film Tulpan v režiji Sergey-a Dvorcevoya. Ta film je dobil še Prix de la Jeunesse. Ivana Godnik