List 19. ■p ečaj spodarske ? obrtniške Izhaiajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarnici jemane za celo leto 4 golđ., za pol leta 2 gold., za četrt leta 1 gold.; pošiljane po posti pa za celo leto 4 gold. 60 kr., za pol leta 2 gold. 40 kr., za četrt leta 1 gold. 30 kr. Ljubljani v sredo 7. maja 1873. O b s e g : Na čast stoletnici krompirjevi ! Kako stoji s Turško govejo kugo? Vojska gosenicam ! Gospodarske no- vicee. Kdaj je najbolji čas, da kmetovalci gredó ogledat Dunajské razstave 9 in še marsikaj druzega. slovice in reki iz Istre. Društvo za stavbě in zidanje na Kranjskem in v sosednih deželah. Pri- Prvi občni zbor banke „Slovenije" 20. maja t. 1. Kdo naj se voli v opravilni svèt ? Naši dopisi. Novičar. Gospodarske stvari. penine, ki je v gori imenovanih đelih krompirjevih, za ktere še vedeli niso : marali 7 Na east stoletnici krompirjevi. Letos je 100 let, kar so se naši predniki prav poprijeli krompir saditi. Spodobi se tedaj bil tuja stvar, ki je niso poznali. zato niso za nj 9 79 To ker je ni za za živino' ljudi 7 to tako so govorili veliko veliko let po- v se le da vsod. krompir tudi dobra jed za Člověka, in gosposke in Le sčasoma se jim je vrinilo prepriČanje 9 da je JL/ x t* j v jj J. ijv/ij. vujjjii eauuit Kjjjvuuui ov i^uaj j uoi stoletnici „velikega dobrotnika Človeskega", kakor se krompir po pravici imenuje, danes odkažemo prvo mesto v našem listu. Naj bi se gospodarji, ki so letošnje leto krompir v zemljo pokladali, spomnili leta 1773., ko je učeni dr. Parmentier v Parizu spisal knjigo na hvalo krompirju, ki mu jo je spisati naročila Francoska aka- sa-ki In ga družbe kmetijske imele so dokaj truda, da so tovalci začeli saditi. Tako ga kme- Je 9 kakor se bere v 99 Zgo- dovinskih črticah c. kr. družbe kmetijske na Kranjskem", ki jih je dr. Jan. Bleiweis na spomin stolet-nice njene spisal in družba leta 1867. na svetio dala, družba kmetijska na Kranjskem premije dajala kmetom demija zlasti zato, da bi zdramila kmetovalce jenji krompirja in tako se živež naklonil ljudstvu je na Francoskem prejšnja leta hudo lakoto trpělo. 9 da dr. Parmentier je tako izvrstno spisal to knjigo je akademija Parižka poslavila s Častnim darilom, in ďa od onega časa so kmetovalci se odkrižali mnozih vraž, ki so jih popřed imeli proti krompirju in se na Francoskem , potem pa tudi po druzih deželah močno po- »ki so največ čbel redili, murbovih dreves sadili, naj več krompirja přidělali. Tako so se sčasoma premagale ovire, ki so zadržavale sejanje krompirja, ki je dandanes poglaviten živež ljudem tako, da od tistihmal, kar se krompirja povsod obilno sadi, nikoli v vsi Evropi na enkrat la- kotě ni bilo. Spodobi se tedaj , da se hvaležni spominjamo leta v se se more šteti razšir- prijeli krompirja. Od leta 1773. tedaj jenje krompirjevega sajenja, zato je po pravici letos „stoletniea" njegova. Prvotna domovina našega krompirja je s ever na Amerika. Ceravno je neki Angleški trgovec s suž-nimi 1773.. po kterem je kjompir dospel do tega, da so ga ; naj bi se stoletnica krompirjeva obhajala s kako posebno slovesnostjo zdaj pri Dunaj ski véliki razstavi. začeli povsod saditi. Časnik „Jura" zato predlaga Kako stojí s Turško govejo kugo4} NesreČne te kuge ni konca ne kraja na Kranjskem. x^x, Hawkins po imenu, prvi leta 1565. krompir iz Na Hrvaškem je zanikernost dotičnih gospósk kriva, Peru-a na Angleško prinesel, vendar se nihče ni takrat da že čez pol leta ondi kuga razsaja, na Kranjsko pa brigal za-nj. 20 let pozneje, to je 1585. ga je France jo trosijo barantači brez vesti po goveđih iz Hrvaškega. Drake iz Virginije sopet na Angleško pripeljal. Zdaj so ga začeli sèm ter tjè saditi al Po naznanilu c. k. general-komande Zagrebške od 6 ^"vv/ii ovuu ijv oauiu • ai bilo do njega. Razširjala se je celó vraža malo veselja je še 27. aprila imajo Turško kugo v Hrvaško-slavonski 9 da se po vžitku njegovem člověku spustijo prhaji ali gobe (Aus- doljni in gornji Kosinj satz) po koži. Vse to je oviralo , da je preteklo skor ^ 200 leti, predno so se ljudje krompirja dobro poprijeli. vace in Turjanski; granici ti-le kraji: v Otočanskem polku: Pecane 7 Krš Mlakva, Oltare, Bilje vine, Krasno, Tuševac, Ljubovo, Dubrava. Babin Potok Gla- Res je sicer, da krompir spada med rastline imajo neko omoticno strupenino v sebi 7 ki ščica in Letinac 9 lujujv uvjivu uuivfcjivuv ou u^^iiixiv y obšiji , ai te oi nine ni celó nič v zrelem krompirji; nahaja se te strupe- Knezgorica v Ogulinskem polku: Pla-v Sluinskem polku: Selnice, 7 Lieplje, Ribari v Ban- v skem polku: Jukinac. in Dugaresa; civilnem Hrvaškem pa: nezrele m krompirji, v per ji njegovem, cvetnih ja- v Zagrebški županiji: Šišljavič v okraji Pokupskem godah njegovih in pa v kalih krompirjevih ^vuwu AJJ y 1J-1 IU ya> y »»nu axuui|/iijoviu, tO je, XJljJc* , UUXilgKJV 1 U V U11 V UčtLlIUUUXSiVCUl^ UttlVlfViJo tistih poganjkih, kedar krompir v hramih cvesti začne, škem in v Baniji v Karlovskem okraji. Zdaj še Zato je prepovedano, nezřel krompir prodajati; ne- deželna vlada Žagrebška, da je treba Granico z vojaki varno je pa tudi pokladati cvetne jagode ali kali krom- zapreti, skozi ktero se iz Bosne Turške troši kuga na zrelem krompirji pa je samo m o či č, b e 1 j a- Hrvaško ! Prikazala se je přetekli teden vKrškivasi in Lipa L C USAI ZjU jJČtLL1J1 . (OlOIJčfcVllý V UtVI aij 1 A uau^O^gui, Balagovi dvori v Samoborskem, Jakovlje v Subi- čuti pirjeve kovecingumi inpa nekaj malega druzih nedolžnih tvarin: po vsem tem je krompir tečna in zdrava jed. Gmajni v Litijskem okraji na Dolenskem. Ko je v Evropo in naše dežele přišel krompir, niso Gmajni je nekemu kmetu zbolela edina krava in 17. se ga ogibali ljudje toliko zato, da bi se bili bali stru- aprila poginila za kugo. V hlevtega kmeta je 31. sušca 146 neki neznan Beli Kranjec dva vola djal. Drug kmet iz Krške vasi, kteremu sta 27. aprila en vol in ena krava, 28. aprila pa tele za kugo poginili, je 10. in 11. aprila pri unern kmetu v G maj ni oral in svoja vola v tÍ8tem hlevu imel, kjer je bolna krava stala; čez 8 dni potem mu je zbolel najpred vol, potem pa tudi krava in tele. Ker je ta kmet imel še 3 goveda, ki so bila v istem hlevu, jih je komisija kot okužena po ce- nitvi ubiti dala. Zdaj trpijo te vaši oštro zaprtijo, poleg nju pa za-padejo v okrožje kužnega m ej nega okraja: občine Studenec, Iška vas, Pijava gorica, Želimlje, St. Jur, Smarje, Groslupje, Slivnica, Račna, in pa Sostro, Javor, Lipoglav, Podmolnik in Orle. Kaj po takem zadene vse te vasi po postavnem §. 27., to smo povedali v 14. listu ,$Novic". Zavoljo enega člověka, ne moremo ga drugače imenovati kakor sleparja, mora trpeti po tem toliko vasi in cela dežela! Vojska gosenicam! Ako bi odstranili sadno drevje in hostno prirodno odejo, tudi zračne primere bi potem bistveno spremenile se; in ako bi velik del svetá za polje obrnili, zemlja bi jela sušiti se, mrzli, suhi vetrovi bi golo polje brili in drobné sadike bi v rasti zastajale. Da se kaj takega ne zgodi, treba je gole brez-hostne prostore zasaditi s sadnim drevjem , s kterim se bodo ne le zračne neugode odpravile, ampak tudi še ljudem nov, dolgoleten živež, prijeten vžitek in okrep-čavna pijaca preskrbela. Veliko krajev je že davno sè sadjem obsajenih, ki napravlja ljudstvu mnogo veselih prideikov od poletja do zime; ali v mnogih krajih pa tudi še zmirom po golih planjavah poletu solnce pri-peka, jeseni pa veter piska, kjer se otroci gostijo z repo, vtrujeni delavec pa z revnim „špiritovcem". Drevje je blagoslov in dar božji. Koliko bogastvo, kako obilne dari ima člověk v sami ti rastlini! Za veliko dobrega, kar dobivamo od sadnega drevja, pa se moramo s tem hvaležnega skazati, da si živo prizade-vamo, sadjerejo, kar je le mogoče, povzdigniti, ter za-sajena drevesca skrbno čistiti gosenic in druge požrešne golazni. Med mnogimi sovražniki, ki jih ima sadonosno drevje, so gosenice najškodljiviše. Treba je brez vsega odloga zatirati požrešnice, kajti vsled ugodne le-tošnje zime je bilo, kakor hitro je sneg odležel, po drevji čuda veliko gosenČje zalege videti. Ako bi to jako potrebno delo zamudili ali celó opustili, gotovo bi potem gosenice spremenile naše lepe kraje v dolgočasne puščave, drevesa bi se šibila pod težo ^gosenčjo, mesto žlahnega sadja mnogih plemen. Se je čas mlade gosenčice, ki se še niso daleč od zavitkov po vejah izlezle, pokončati; tedaj le urno na delo ! — Kako se pa to delo najhitreje dovrši? Odraščeni kmetiški ljudje se takega delà presneto neradi popri-mejo; ako se jim ta ali una reč nasvetuje in priporoča, pravijo nekteri naravnost: „to je prazna reč, — nepotrebno delo!" Nekteri marljivi gospodar res včasih uboga, ter očisti svoja drevesa, — al kaj pomaga, ker njegovi sosedje opusté enako delo, — požrešna golazeu razleze se po vsi okolici. To opravilo najlože šolska mladež prevzame, ter ga tudi najhitreje in najbolje dovrši. Častiti bralei in mili tovarši učitelji mi ne bodo za zeló vzeli, ako se predrznem po dragih nam „Novicah" očitno sporo-čiti, kako se je pri nas po odraščeni šolski mladini gosenčja zalega pokončala. Konec meseca svečana sem otrokom v šoli živo pri-poročil, da naj drevje in trnjeve žive meje (posebno blizo poslopij) na tanko ogledaj o, ter gosenčje závitko kar je le mogoče, čisto otrebijo in v kraj spravijo. Da bi otroci gotovo tudi izpolnili, kar so obljubili, rekel sem jim, da bodem o prostih urah sam přišel vrtov pogledat , ter se tako prepričal, ali so svojo nalogo iz-vrstno dovršili. V moje veliko veselje sem se prepričal, da moje priporočilo v šoli ni bilo bob v steno ; v malo dneh bilo je jako potrebno in važno delo brez posebnih težav popolnoma dobro izgotovljeno, in bode gotovo celi fari v velik prid.*) Ako bi se župani hoteli vsaj nekoliko ravnati popostavah, ki govoré o pokonča-vanji škodljivih mrčesov, ter zraven še materielno kaj pripomogli k potrebni in koristni reči , bila bi v kratkem Času soseska lep in cveteč sadni vrt. Otroci, ki so posebno pridni pri takih opravilih, niso zmiraj zadovoljni s samo pohvalo; akoravno starišem in sebi na korist delajo, jim je vendar večkrat treba kaj podariti, da se tako še bolj vnamejo za potrebno in koristno reč. O takih priložnostih pa je treba tudi otrokom in odraščenim živo priporočati in na sr je polagati, kako naj si ti ce v svoje vrte in gozde privabijo. Pticam, ki tudi pozimi pri nas ostanejo in dostikrat hudo stra-dajo, vrzi časih peščico slabejega zmesnega žita, krušnih drobtinic ali kaj tacega. Otrokom, zlasti pastirjem, oštro prepoveduj stikati za gnjezdi, razdirati jih ali je-mati iz njih jajca in mladice. Ptice niso nam samo ljubeznjive prijateljice, ampak so tudi naše najveće do-brotnice. Ako bi iz naših krajev izginile vse ptice, kmalu bi bilo drevje po gozdih in vrtih oklešČeno in golo; senožeti in polja bi bila brez kose in brez srpa postrižena. Temni roji vsakoršnega škodljivega mrčesa djali bi v kratkem vse rastje v nič. Cloveška moč omaga pred taci en , akoravno majhnim ali strahovitim sovražnikom. Ptici neutrudno preganjajo vse nadležne gomazni, ter skrbé, da se nikjer preveč ne zaplodé. Kjer člověk pusti ptice v miru, ondi se rade ustano-vijo , ondi rade gnjezdijo, in taki kraji ne trpé toliko od požrešne golazni. Poglejmo vrte in polje v takih krajih, kjer ptičice v miru pusté. Poljski sadeži so zdravi in neobjedeni, sadno^ drevje se pa jeseni šibi pod težo obilnega sadja. Žalostěn je pogled na vrte tacih krajev, kjer malopridna mladina in leni postopači strežejo na vsako ptico, ki se oglasi v sosedstvu. V Preddvoru. Ivan Skrb ine c. Gospodarske novice, * Po konče va nje kebrov (hroščev). Preteklo leto so v Virtemberškem (na Nemškem) pokončali 2 >0 milijonov in 902.200 kebrov , kteri bi bili, po računu izvedenih mož, po svojih črvih za 3 leta do 46 milijonov centov rastlin vničili. Da pa se tako grozna škoda od-vrne, potrošili so na pokončanje one grmade samo 15.604 goldinarje. — To našim gospodarjem pač dosti očitno kaže, naj tudi oni ne držijo križema rok o pogledu tolike škode! * Drago Hrvaško vino. Gosp. A. Striga v Zagrebu je prodal 17 veder finega vina „kraljevina" imenovanega, vsake butelijo po 3 gold., tedaj 17 veder skupaj za 4080 gold. Težko bode se sicer verjelo , da je to res tako, a vendar je resnica, da se za 17 veder Hrvaškega vina skupiti more 4080 gold. Slavni vino-rejec baron Babo pripoznava izvrstnost „kraljevine" tako, da je za Dunajsko razstavo o njej spisal posebno *) Čast in hvala Vam ! Vred. 141 poročilo. Pri prejšnjem banu Sokčeviću je „kraljevino" pokusil grof Eltz, grajščak ob Rajnu, ki tudi sam pri-deluje izvrstna vina, ter je rekel, da Hrvaški „kraljevini" gre mesto med najfinejšimi vini svetá. Kdaj je najbolji cas, da kmetovalci gredó ogledat Dunajské razstave, in še marsikaj druzega. 1. dan tega meseca se je na Dunaji odprla raz-stava, v kteri so razpostavljeni pridelki in izdelki blizo do celega sveta. Komur bode tedaj mošnjica prepustila in ga ne bodo ovirali drugi zadržki, šel bode ogledat te razstave. Al še bode preteklo več tednov, predno bode v velikanskih prostorih vse v redu razpostavljeno; zato bi jo slabo zadel, kdor bi že ta mesec hitel na Dunaj. Zato našim gospodarjem, ki nameravajo ogledat razstave, povemo, kedaj naj se napravijo na pot. Razstavljene stvari spadajo v več vrst, kterih tukaj razglasiti ni naš namen ; al opomniti jih moramo, da kmetiškim gospodarjem je treba še posebno razložiti takošne stvari, ktere celih 6 mesecev (do konca oktobra) ostanejo v razstavi, in pa druge, ktere bodo le malo časa videti, in tu sem spada razstava živine in pa skušnja s kmetijskim orodjem. Razstava goved, ovác, kóz, prešičev, oslov in mul se začne 31. dan tega meseca in se končá 9. junija (rožnika), — razstava kónj pa še le jeseni od 18. do 27. septembra (kimovca). — Od 18. do 27. septembra se razstavijo tudi perutnína, psi, mačke, ribe. Od 4. do 6. oktobra se bo viděla divjačina živa in vstreljena, in pa vse, kar spada v mlekar-stvo in se iz mleka nareja. Nekterim kmetiškim gospodarjem bode gotovo tudi jako imenitno videti skušnje s kmetiškim orodjem in z mašinami na polji, ki se bodo delale 4 milje od Du-naja na grajščini Leopolds dor f, pa tudi na grajščini Gutenhof, 2 milji daleč od Dunaja. Kakor bode polje in vřeme, bodo se mašine poskušale od 23. junija (rožnika) do 30. julija (malega srpana). — Razgovori o predivstvu z razpostavljenim dotičnim orodjem bodo 18., 19. in 20. dne avgusta (velicega srpana). Kdor tedaj ne more večkrat na Dunaj iti, da bi videi vse to zdaj ta čas, zdaj uni čas, naj si izbere iz tega naznanila tak čas, v kterem more videti to, kar njega najbolj zanimiva, in kedar more od doma. Naj zdaj našim bralcem še kaj vec povemo o druzih zadevah te razstave. í ' ; Razstava traja do 31. oktobra t. 1. Kdaj se razstava vsak dan odpre in zapre, to se odloči za vsak mesec posebej. Vhodi v njo so tudi posebno odkázáni. Vhod je pa pripuščen le z vstopnicami, ki se kupijo v razstavišču. Vstopnice sopa različne, namreč take, ki ve-ljajo za celi čas (za gospode po 100 gold., za gospé 60 gold.) ali za en teden (po 5 gold.) in pa take, ktere so veljavne le za en dan (in sicer v delavnikih po 1 goldinar, ob nedeljah in praznikih po 50 krajc.) Kdor je kaj razstavil, ima prosti vstop, pa se mora s pismom izkazati, da je razstavnik in zato si na dotičnem městu pridobiti posebno vstopnico; tudi vsak razstavnik v kaki skupni razstavi ima pravico do raz-stavnikove vstopnice. Predsedniki, podpredsedniki in udje tujih komisij, kakor zastopniki časnikov dobij o brezplačno častne vstop- nice. Tudi udje deželnih razstavnih komisij do-bijo brezplačno častne vstopnice za čas svojega bivanja na Dunaji. Da tujci, ki pridejo na Dunaj razstave ogledat, pa so manj přemožní, imajo dober kup stanovanje, je vodstvo razstavno za čas razstave prav blizo najelo veliki mlin in ga pripravilo za stanovanje za več kot 1000 ljudi. V teh prostorijah so prostorne spavnice s 50 po-steljami, pa tudi manjše po 8—10, v teh se plača za noc po 70 krajc., v unih pa po 50 krajc.; vzeti se pa mora vsaka spavnica naj manj za 7 dni. Kdor hoče tu stanovanje dobiti, se mora za to pismeno v tej hiši oglasiti pri vodstvu razstave, in povedati, koliko po-stelj želi imeti in za koliko časa. Posebni predpisi kažejo, kako se ima vsakdo vesti v tem prenočišču, da povsod vlada red, varnost in čednost. Narodno blago. i'rislovice in reki iz Istre. Zapisal J. V. Mačka u rukavicah miši ne lovi (veselo na delo). To ti je laž, prilaž i prilažic (pomnožena laž). Nemore jedan trbuh na dva pira (v isti čas se ne more na dva kraja). Pitavca ne obesu (svobodno je prašati in prositi). Crkvéno je ognjéno, a sirotsko i občinsko je pakleno (nekateri so si s crkvenim, sirotskim in občinskim pakleni oganj zaslužili). Vsak ima svojega vuka (skrb), ki ga grize, samo da se kemu prvo, a kemu kašnjeje javi. Gladnemu vsaki kruh kolač. Otac přiteče, krv odteče; sused priskoči, i če pomoći (oče je včasi deleč ne more koj pomagati, a od soséd je zmiraj kdo blizo na pomoč; poštuj tedaj sosede). To ti je slano i brez soli (dragoceno je). Dug i greh vavěk rastu (ako se on ne plača, a ta ne spokori). Tužan onaj, ki hodi svojima nogama a tuj im razumom po světu (na pr. vojak). Nisam ni takal ni makal, ni taknul ni maknul (s to stvarjo nisem imel opraviti). Bolja je razmišljena nego namišljena (pred vsakim delom prav dobro pomisli). Martinské noči pojidu volove moći (po zimi se živina zaléni). » Drži se tovara (osla), dokle ti konj pride (zadovoli se z manjo srečo, dokler ti veča ne pride). Vela crikva, malo svetác (se reče, kadar se v veliko posodo mala stvar stavi). On neće već na kruh pozihnuti (umri je). Kako pravično tako věčno (krivica ne traja mnogo). Polovicu će platiti kada umre, a polovicu kada uskrsne (kasno bo plaçai). Ki nič (malovrednoga) pošlje, nič je sam. Ki je brez posla (vzroka) na samanj prodava tru- biliće i kupuje zijaliće. (Kon. prih.) Narodno - gospodarske stvari. Društvo za stavbě in zidanje na Kranjskem in v sosednih deželah. V zadnjem našem listu smo naznanili ustanovite v tega društva in v obče povedali, kaj nam je od njega pričakovati, če srečno napreduje in se deželi ko- ristno izkaže. Naj danes kaj več povemo iz razgleda (prospekta), ki ga je društvo ravnokar v svet poslalo. Začetek tega „razgleda" razklada, da lega Ljubljane in Kranjske dežele sploh, na. železnici Dunajsko-Tržaški, Gorenjsko-Koroški in prihodnji Dolensko-Hr-vaški je taka, da le malo glavnih mest se more meriti ž njo; narava jej je podarila različnega prirodnega bo-gastva; dala jej obilo vodnih mocí; če tudi gozdi pe-šajo, ima šote in premoga na kupe; ona ima kamno-lomov in rudnín obilo ; isto tako gline za opeko (cegel), cementa itd., delalci niso presilno dragi itd. Vse to po- trjuje dandanes še dokaj bolj to, kar je neumrli naš Vodnik o naši domovini pred vec kot polstoletjem pel, rekši : Kranjc ! tvoja zemlja je zdrava, Za pridne nje lega najprava, Polje, vinograd Gora, morjé, Ruda, kupcija ' Tebe rede ! Za uk si prebrisane glave Pa čedne in trdne postave, Iše te sreća Um ti je dan, Najdel jo bos, ak' Nisi zaspan ! Glej stvarnica vse ti ponudi, Le jemať od nje ne zamudi; itd. itd. itd. Gotovo je tedaj , da vse okoliščine so take , da v prihodnjem času se zđatno bode povzdignilo obr tni j-stvo in kupČijstvo v naši deželi, da bodo nastale nove fabrike itd. Za vse to pa je poslopij in pohištev potreba. Pa še drugo je, kar daje Ljubljani in Kranjski deželi po legi njeni veliko važnost. Ona leži ob kraji južne meje cesarstva našega; za postaje vojaške je tedaj jako imenitna in po takem za napravo kosaren in magazinov pripravna. Mesto Ljubljansko potřebuje hiš za stanovanje, šol in druzih poslopij ; mnoge družbe potrebujejo večih prostorov in tudi naš „narodni dom" ni še pozabíjen. AÎ kdo more samotež to zmagati? kdo ima sam denarja za taka podvzetja? Nobeden ! Zato se je, kakor v druzih deželah, skupaj vzelo mnogo denarnih mož , med kterimi nahajamo tudi našega gosp. Gorjupa v Trstu, in je osnovalo to društvo v Ljubljani, ki je potrjeno bilo od ministerstva no-tranjih oprav 11. dne marcija t. 1. Temeljni kapital ima znašati 3 milijone gold., in vprvič se izdá dělnic (akcij) za pol m ili jo na gold. Delnice se izdajajo po 100 gold. Kdor vzame eno ali več dělnic, postane de l ni čar tega društva. Cemveč dělnic spečá to društvo, te m več bode imelo kapitala in več moči za delovanje svoje. Sklic prvega občnega zbora tega društva na drugem mestu našega današnjega lista kaže, kaj bode obravnaval prvi ta zbor 10. dne t. m. Naj zdaj še bolj na drobno povemo našim bralcem, kakošno nalogo si je postavilo to društvo in kaj vse misli početi : 1. Društvo hoče nova poslopja zidati, stara prezi-dati in povekšati drugim ljudém, ki sami tega ne zmorejo, tako, da stroške za zidanje, za ktere so se za-stopili z društvom, poplačujejo potem ob dogo-vorjenih obrokih (brištih) ; 2. društvo hoče prevzeti zidanje cesarskih, mestnih, soseskinih, šolskih, pisarniških poslopij, farovžev in cerkev, mostov, cest itd.; 3. ono hoče kupiti zemljišča in prostore za zidanje hiš ali druzih poslopij pripravnih, in bode za-se zidalo hiše za stanovanje v mestih ali za poletinsko bivanje gospode na deželi ; 4. ono hoče opek nic (cegelnic) in druzih zemljišč kupiti, ki vstrezajo društvenim namenom ; 5. vseh teh podvzetij pa ne bode, ako bo kazalo — omejilo samo na Kranjsko ueželo, ampak raztegnilo jih bode tudi na sosedne dežele in mesta. — Po vsem tem je jasna velika korist tega društva, in če bode, kakor se je za gotovo nadejati, srečno napredovalo, so zagotovljeni tudi delničarjem dobre obresti (činži) od naloženega kapitala. Prvi občni zbor banke „Slovenije" 29. maja tega leta. Ta zbor je brez dvombe jako vážen in mérodajen za vso. prihodnost banke ,,Slovenije" — tega prvega narodno - gospodarskega podvzetja Sloveneev. Ako se dopolnilna volitev opravilnega sveta, to je, volitev novih opravilnih svetovalcev namesti izstopivših, srečno izvrši, potem bode banka „Slovenija" od dne do doe več zau-panja si pridobila, svoj delokrog čedalje bolj širila, pa tudi delničarjem dobre obresti vloženega kapitala donašala. Silno treba je toraj, da se vsak delničar udeleži pri prihodnjem občnem zboru, a ne reče v ma-lomarnosti: „bodo že drugi opravili namesti mene"'. Ni pa potreba, da tudi vsak delničar osebno v zbor pride; zadostuje že, ako vloží do 23. tega meseca svoje del nice pri glavni blagajnici banke „Slovenije", ki mu vložene delnice s pismom potrdi, in da potem izročí pooblastilo kakemu druge mu delnicarju, do kterega ima p opol no za u panje. Ta pooblastila so natisnjena na hrbtu legitimacijskih listov, ki se v blagajnici banke dobij o , in ne potrebujejo niti koleka, ne podpisov prie, ako jih delničar lastuoročno podpiše. Ce pa kdo vpraša: čemu pa je treba za glasovanje pri občnem zboru, da se delnice popred pri banki vložijo? temu odgovorimo to, da se tako godi pri vseh bankah, in da je zato treba, ker je utegnil kdo svoje delnice kakemu druže mu prodati ia po takem ni on več delničar, pa bi vendar si prilastil pravico glasovanja po krivici. - Že nske glasujejo po pooblaščencih, varo-vanci in juridične osobe (to je, društva, cerkve itd.) po svojih postavnih, oziroma pravilskih za5?topnikih, Če ti tudi niso delničarji. Noben delničar pa v zboru nima več kakor 40 glasov, ne v svojem imenu, ne kot poob- laščenec, če tudi ima več delnic. lido naj se voli v opravilni svèt? 1. Volijo naj se neodvisni, značajni in popolnoma neomadeževani možje ; 2. ki imajo voljo in Čas izvrše vati odgovorna in težka delà opravilnega svetovalca ; 3. kterim je bolj mar za korist banke in del- ničarjev, kakor pa za lastni žep; 4. ki so izurjeni vsaj v pisarniških opravilih sploh; 5. velike koristi je za banko, ako imajo opravilni svetovalci, če tudi ne vsi, vsaj večidel stanovanje v Ljubljani, kajti po takih se zdatno zmanjšajo stroški potovanja in mogoče je sklicati veckrat seje opravilnega sveta; to pa je koristno banki zato, da ravnateljstvo ne delà samovoljno. Sploh je treba, da opravilni svetovalci se na tanko seznanijo z vsemi opravili banke in njeno stanje zmirom opazujejo; to pa jim ja le mogoče, ako bivajo v Ljubljani. H : : Taki možje, izvoljeni v opravilni svèt, bodo porok krepkemu napredku banke „Slovenije"» 149 Naši dopisi. liudéh gl čisla kakor gr po okolici za naj izvrstnej šega, naj spretnej šega okraj Istre 25. aprila. — Letos je po Istri vino jako nejšega med vsemi župani svoje okraj ? naj previd- j špod (52 vrčev) belega se zdaj ne dobi ceneje drago # od 20 goîd., a crno je še mnogo draže. Obljubljene železnice se jako veselimo; kmetje mislijo, da se bo naj m se Fl jših časov so se o ljudskem slovesu župniški uradi jska predstojništva povpraševali ; dan danes pa Ijubljenci, samo da so po novi šegi liberalni da se v cerkev zaletavajo , v duhovne zadiraj to in koj počela delati, da bi si novcev služili, a modrej i jim pravijo, da bodo morali še nekoliko čakati. -- Seno je jih po šegi za Neronovih ali Dioklecijanovih časov'ova 1 ' * od čuvajev pravice, resnice in spodobnosti samih letos jako ceno, cent se ga lehko dobi za poldrugi gol- jaj dinar. Letina nam je rana, v Beneškej Istri že vse v tron posajajo. Toraj hvala Bogu, sedaj si s silo pri mora priti plačilni dan žito cvetè. V nekterih krajih tožijo, da ima trs malo zaroda. Na veli petak v deveti uri zjutra je okolo Pa- zina toča tolkla; ni škode storila ker LUiiVlč*, lil O fvuuu ouuiiia., je uu« uuivwau jj i Ci>l vajo I! Ne da so se vže popřej v nepristojne jim varšem še be 3 stvari zarad cerkvenih stolov vtikali in se z župnikom se pretepati ravsali, drznejo se sedaj ede : „Izgledujte gre > ízpregovonvši to celó cerkvene blagajnice se se nad menoj in nikarte mrtev na tla zgrudi. Morilca so precej drugi dan zasačili in zaprli. Le en gl dotekniti. Ne gre mi presojevati ima vene račune in druge stvari Y Uitl j ltUC* JLi VVJ. v redu ali ne, kajti to je gré, da s takim župnik cerk- divjakom na vešala! Celó njegova mati, ko ga odpe- Y UUU iauuuu 1LJL Vil ^^^ OUTWH Y i V>uu uill JLL\JJ ^J V ^ J J J ' J ^ "^J ^ ^ ^ ^(^UlU^V U.J JL T OMia V skrb škofijstva. Vprašam pa: li precastito š k o fi. j- mene s hrbta režejo. Mi Ribničanje pa pravimo i- • I » • f n T i 1 y I y f 1 • • 1 • TT" y • stvo od te silovitosti vé? Je mar ono te Bizmar- se nam še ljejo, je neki rekla, naj mu po zasluženji vsak dan jer- edaj oči SIVU u u. to oiiuvibusii vo; o c lučil \juyj to uíuuíwi - oc lio. ill o u uu a vdpiraj kj , /jcuxcvj ou v ail oui g i lu. kove podajaôe pooblastilo, da se smejo v župniški urad nazijo dovolili, ker ob novem letu se je od ondot sli akaj so KoČevarjem gim vtikati, kakor se jim poljubi? Bo prečastito škofij- šalo od grozovitega poboj ; stvo sedaj, ko mu je to znano, k tej ocitni sili mol- ljenega klanj med pa se opet od neusmi čalo > da se bodo naši vedno dle segali? Ali Bizmarkovci v pest smejali odovinci, in sedaj pa le še zopet > m od te surovosti in poživinjenosti; kaj bi bilo še naj cerkev res za tega leta v êri novošegnega liberalizma pričakovati da cez ni- vo ljo 23 goldinarjev škode trpi? pocetje pu3ti brez kazni, bodo se župani a Ako se to Medic maj in drug vi i JLxvy t vyguj^uv^^ci iik/wi cíxíulucv îucirvu v cv il y uci m gimnazije?! Plemeniti Fl. pa, mestu da župnike mirne kmalu drznili, celó maievati in zakramente deliti. Oemu storil ljudi zalezuje in pesti 7 potem mašnikovo posvecevanje V/ UiUUU lj UU1 ^CIXV^UJV/ 1U jJVOtl J ako bi naj prej pred svojim pragom , čemu apostolsko poslanstvo, čemu vse instalacije, če duhovna moč in ob- pač bolj pometal, da ne bi se mu v prehvaljeni dobi ,,napredka", „svobodě" • V/ 1 v/ â • i / V/ 1 1 1 I in človecnosti" še vzlasti v dobi Oj uilfu 1u u u- i li » cuuyooi oc vmaou v uyux Za AvStriju tcllvlt se drzne sto- zvelićanske volilne reforme pod njegovim nosom in za tako last od ljudstva i z vira? In kaj takega pa riti župan, ki obdolžen kraje lesá ima 3. maja obrav- njegovimi petami taki škandali godil navo v Rudolfovem on uč* v u v uuuunv; volu , — uu, ki je bil pred malo časa i<. ^ ----- —r zavoljo goljufije kaz no van, kajti je, dasiravno ni krčmar, tijska družba že marsikteri šoli vrtnarsk Orelika 20 prila Kakor je c. kr memogredocim voznikom vino na drobno prodajal in je podarila j tako bojda še sedaj toči takim, od kterih se nadeja ne bodo izdajalci; on, 7 da mu jske in tnarskeg tudi tukajšnji šoli tako zbirko kme odj« odj podeliti blagovolil ki Je za ženitovansko zglasnico ven tega pa Je v tukaj s nj zahteval devet goldinarjev po krivici in to še popřej, predno mu je bilo od deželnega odbora do voljeno, za-nje kako takso jemati; on, ki je zavoljo glasovitega Ko- „Schulpfennigverein" tukajšnji šoli pod drevesni i ; zra- tudi poslala gozdnega semena, ktero se za odgoj gozdnega drevja odločeno šolsko jalo. Zraven imenovanega dařila je tudi Rechenma- 77 privniškega korita svojega lastnega gosp. župnika za schiene" za poducevanje v računstvu. Za vse to se v 20 gold, v kazen pripravil, in da je njegov brezumni imenu tukajšnjega sklep obveljal, poleg deželnega odbora sklicanim srenj-skim odbornikom pred sejo zažugal, ako ga v tem nje- ahvaljujem krajnega šolskega sveta prav lepo M. Kal ) telj Iz Z a lega Loga 24. aprila (SporoČilo in ocitna za- govern prejsnjem sklepu ne poďpirajo, pridejo on in hvala slavnému odboru c. kr. kmetijske družbe v Ljub ^ v/ f l vj v' m4 kj lib l k/ io, v l i 3 y x l) odborniki pri predpostavljeni gosposki ob vse spošto- Ijani.) začetkom meseca vinotoka leta 1871. smo iz vanje in vso veljavo, dasiravno pa je vodnjak dokaj državne podpore od slavne kmetijske družbe v Ljub od cerkve in vsi soseski očevidno na največi prid. In glejte! takega župana, s takim imenom iu slovesom pri za tudi pleme na Z al Do današ nj Log dobili bika belanskeg rodu dne. to ; v poldrugem letu 150 je poleg zapisnika gospodarja France Veberja, kmeta na Zalem Logu, k omenjenemu biku bilo spušcenih krav in telic okoli 100 vseh skupaj — izmed kterih so, kolikor {"e znano in zaznamnjano, le kake štiri jalove ostale, zmed dosihmal storjenih telet tega plemena je že v domači vasi junčkov in junic skupaj kakih 24 za rej o namenjenih; razun tega je iz domače vasi 7 junčkov tega plemena že drugam tudi za rejo prodanih; tudi je bilo ta čas 6 od omenjenega bika brejih krav od tod drugam prodanih, od kterih se junčki in junice, kolikor je znano, tudi redijo. Vrh tegaje bilo dosihmal iz Že-leznikov kakih 9 krav, iz Cešnjice (selske fare) dvoje, iz Dražgoš ena, in iz Soriške fare dvoje krav kutému biku spušcenih; dva junčka tega plemena sta iz Železniške fare že v reji. Kolikor ljudje že sedaj spoznajo, je živina tega plemena bolj jeŠČa memo živine domačega plemena, pa tudi lepša in veča, in se zato tudi dražje prodaja. — Iz tega naznanila naj slavni odbor naše kmetijske družbe razvidi, da se z naklonjeno dobroto dobri namen v prid kmetijstva tudi v tem kraji zdatno izvršuje. *) Zato so tudi tukaj ljudje prav hva-ležni, in zato s tem sporočilom svojo zahvalo tudi očitno izrekamo, da je naša slavna, za prid dežele v resnici vneta kmetijska družba omenjeno dobroto tudi naši okolici nakloniti blagovolila. Hvala Bogu, da je živina tukaj zdrava, in da o kugi ni sluha! Ud kmetijske družbe. Iz Budanj 1. maja. Z-k. **) — K dopisu v zadnjih „Novicah" naj pridenem danes to-le : Mrzlo deževni dnevi, s hudo burjo, zadnje dni aprila, če tudi so nam občutljivo škodovali na trti, vendar niso nam učinili toliko škode, kakor smo v prvem hipu mislili. Se se nadjamo srednje letine, če nas kaka druga uima iznova ne obišče. Burja je škodovala trti bolj na ,,v zbrisih", kakor tukaj pravimo, to je, tam, kjer so trte burji bolj izpostavljene. — Da imamo pa še upanje, da nam trta obrodí, zahvaliti se imamo modro vladajoci roki Božji, kajti dnevi so ponoći oblačni, zjutraj pa se vjasni, in to nam daje upanje, da ne bode slane, ki bi nam popolnoma pobrala ves vinski pridelek. Obili sneg v bližini nam vendar delà še zmirom hud strah. — Češnje zakasnile se bodo letos za celih 14 dni, pa tudi v vsem drugem nas je potisnil zadnji mraz za kacih 14 dni nazaj. Iz Ljubljane. (Iz odborové, seje družbe kmetijske 4. dne t. m.) Odpis si. ministerstva kmetijstva, da potrdi porabo in račun o državni subvenciji za povzdigo ovčje-in svinjereje preteklega leta, se je na znanje vzel. — Ker gosp. R. Dolencu v njegovi novi službi kot vodju Slapške šole ni mogoče nadaljevati nauk o lanoreji v Vodicah, se je sklenilo pozvati gosp. Andreja Pi-skarja, ki se je tudi v Moravském Schonbergu popolnoma izuril v BelgiŠkem predivskem načinu in že de-jansko dokazal svojo vednost v tem, naj bi blagovoljno prevzel to častno poslanstvo. — Podružnici Rateš ki se je dalo 120 gold, za napravo občinske trtnice. — Za zastopnike družbe kmetijske v presojevalni komisiji kmetijskih pridelkov v veliki razstavi Dunajski je odbor družbini na poziv glavnega razstavnega vodstva Jmenoval gospode: barona Karola Wurzbach-a, Fr. Solmajera, barona Babo-ta, viteza Komersa in barona Wašingtona. — Na oglas gospodarja Jož. * 1 * * ■ • ■ ■■ ■ i ■ i ,i *) Gotovo bode odbor družbe kmetijske z veseljem bral povzdigo živinoreje v okolici Vaai ; tudi poročilo to je porok, da državna podpora dober sad rodí, pa tudi kaže, da se kmetom našim oči odpi-rajo za napredek v kmetijstvu. Napravite jih, častiti rodoljub ! le zdaj še v to, da si omislijo za malih 80 soldov prekoristno knjigo „Zivinoreja" imenovano. Vred. **) Pesmico „Novice", ki navadno zdaj ne prinašajo pesem, prinesó morebiti pri kaki ugodni priliki. Vred. Zupančiča v Kolovratu, da ima umno narejeno gno-jišče, je odbor sklenil, ondašnjega gosp. župnika na-prositi, da poroča o Zupančičevem gnojišČi. — Naznanilo, da si. deželni odbor izroči družbi 100 gold, iz de-želno-kulturnega zaklada za pokončevanj e kmetijstvu silno škodljivih hroščev (kebrov) po šolski mladini na kmetih, je odbor hvaležno sprejel in sklenil, ta darila tako razdeliti kakor prejšnja leta, ako se bo pokazalo, da sneg in mraz ništa vniČila ogromne grmade teh škodljivcev, ki so se letos pred sv. Markom napovedali, in da pririjejo še drugi iz zemlje. Naj tedaj gosp. faj moštri vzamej o z gosp. učitelj i to reč, ktera samo mladini v ljudskih šolah na kmetih pripada, po navodu 18. lista lanskih „Novic" v roke in potem se zarad dařil obrnejo do odbora družbe kmetijske s priloženimi dokazi. —■ Gosp. A loj z i Vodnik, trgovec in posestnik v Dolu, je bil za družbinega uda sprej et. — (Iz razstave Dunajské) nam poroča gosp. Solin ajer, da po premaganih silnih težavah je 3. dne t. m. dovršil razstavo naše družbe kmetijske, a da je z veseljem videl, da je ogledovalcem jako všeč naša raz-stava ; še celó Prusi ostajajo pri njej in veliko množino lepih Kranjskih pridelkov radovedni ogledujejo. 1. dne maja, ko se je slovesno od pria razstava, bilo je — pravi — vreme silno neugodno, mrzlo; to in pa draga vstopnina (po 25 gold.) bilo je krivo, da svečanost ni bila tako živahna, kakor se je nadjalo. Ta mesec naj nihče še na Dunaj ne gré, ker treba bode še več ted-nov, da bode vse v redu razpostavljeno. Dragina je silna. Ko se g. Š o lm ajer vrne nazaj iz Dunaja, bode našim ljudém, ki hočejo ogledat iti razstave, na roko dal nektera vodila. Svetinjo, kovano v spomin razstave, ki nam jo je poslal, je prav taka, kakor so bile naše táborské svetinje. — (Iz seje deželnega odbora 2. maja.) Za darila šolski mladeži za nabiranje in pokončevanje škodljivih hroščev (kebrov) je deželni odbor dovolil 100 gold, iz deželno - kulturnega zaklada ter je ta znesek izročil kmetijski družbi v razdelitev. — Občini Col (Podvelb) se je dovolilo pobiranje 25% přiklade na jdirektne davke leta 1873. in 1874. za zidanje šole. — St. Gregor ski občini v Kočevskem okraji se je na prošnjo sedanjih občinskih odbornikov dovolila nova volitev občinskega zastopstva. — Nemško gledališče se je bivšemu vodji g. J. M. Kocki-u tudi za prihodnjo sezono proti pogojem minule sezone prepustilo. — Sejm, ki se je začel v pondeljek, je bil še precej živahen gledé na to, da — razen kónj — ni bilo živinskega sej ma. Kónj je bilo veliko na trgu, pa predrazih ; nad silnim kupom gnojne sodrge prav na sej-mišču konjskem so se prodaj alci in kupci hudo spoti-kali in to po pravici. — Gospod Krmavnar, profesor na gimnaziji Celjski, je přišel za profesorja na gimnazijo Ljubljansko. — Na gimnazijah v Novem mestu, Kranj i in Ko-čevji je izpraznjeno več učiteljskih služeb. — Gosp. Lesjak, profesor na tukajšnji c. kr. pripravnici, je po kratki možganini bolezni umri. — Gosp. Viljem Potočnik je po vrlo dovršeni službi na ces. parobrodu „Fazani" imenovan c. k. mornarski laj tenant (stopinja stotnika pri peš-polkih). — Tužnega srca objavljamo našim bralcem, da g. baron Anton Zois je še zmirom nevarno bolan in da je predvčeranjim bil previđen s s v. zakramenti za umi-rajoče. — Gosp. dr. vitez Andrioli, c. kr. svétnik v zdravstvenih zadevah, je z izrazom cesarjeve popolne zadovoljnosti po dosluženih 40 letih stopil v penzijo. — Njegova služba je razpisana do 18. dne t. m. 151 (.Kranjsko društvo za stavbě in zidanje) ima svoj Vam gre kot podpredsedniku, in se odrekli tudi vsaki P t n i b v bot ? 10. dne t. m. dopoldne ob 11 gostilnici „pri městu Dunaj plači za seje Da se je banka ohranila in da napreduje ; je po skein" (Stadt Wien) imenovani. Obravnavalo se bode sebno le sad Vašega truda in prizadevanja. Poznamo v tem zboru sledeče ta no vije nje družbe določitev števila upravnik in ijihova t tudi na stotine delničarjev, kateri so zaupali banki de volitev rJ in določitev zneska presentnih mark jihovih namestnikov y y narje zavoljo Vas. Blagovolite tedaj na znanje vzeti naše priznanje poročilo usta- in našo najodkritosrčnejšo zahvalo za Vas novnikov o tem, kar so dozdaj za društvo storili in do- trud in Vaše nesebično delovanje, in bodite prepričani, ločitev ustanovnih stroškov in njihova amortizacij Ljublj maja 1873 Konce sij onarj Krivični in brutalni napad na našega samo na korist banke „Slovenije" delajočega poštenjaka dr. Co sto >> v „Slov. Nar. v rečemo ) kterim so štev. 100 je izbudil, lahko občno nejevoljnost in razsrdil še posebno tište da se s tem našim priznanjem strinja večina delničarjev naše banke. Zagotovljamo Vas, da nam bode tudi v prihodnje sveta dolžnost, pospeševati blagor banke in podpirati Vas pri težkem Vašem delovanji s tem, da bodemo strogo spolnovali svoje dolžnosti. razmere in vse notranje zadeve banke „Slo- venije" popolnoma znane. Da delnicarji in tudi vsi drugi bralci „Novic" sami lahko presodijo peklensko hudobijo onega napada, ki dr. Costo obdolžuje ..last- Napadi Vaših protivnikov pa bodo zginili brez na-sledkov kakor mjilna pena. Zagotovljaje Vas, preblagorodni gospod Podpred-sednik naše popolne udanosti smo z najvišim spoštovanjem nih interesov", zadostovalo bo iz ogromnega materijala ki ga imamo, to malo razjasnilo. Dr. Costa iz prvega začetka do danes popolnoma brezplačno opravlja svoja opravila, kterih ima on največ, med tem ko vodilni ravnatelj pl. Treuenstein ima letne plače 3000 gold, in dnevni ravnatelji pa (med a se Je njimi tudi dr. Z arnik) 600 gold, stalne plače, posebej za vsako sejo po 10 gold. Vsak teden navadno ena sama seja, marca meseca (ko je dr. Costa bil na reviziji v Pragi) pa so gospodje sedeli devet-krat, (zakaj? — to menda, da z „Narodovimi" besedami rečemo: ,,vsak lehko s prsti otiplje") in toraj je Ljubljani dne Ivan K. Stalic, glavni knjigovodja. Franjo Kadil nik glavni blagajnik. Andrej Levak, 1. Saldo-kontist. maja 1873. ) y V. Ravnikar vodja kupč. oddelka. Janez Jereb ? načelnik požarnega oddelka. Franjo Stekar ? Franjo Virk nadzornik. ? vsak dnevni ravnatelj za oni mesec potegnil nagrade 140 gold. Ali ne mora gledé na vse to in mnogo druzega Miroslav Segala Ferd. Bradaška. Jakob Trdina. August Lorenc. A. S um enj a k. Lav. A p é. načelnik oddelka za življenje F. Czermak. Franj o Pliker. Josip Kuhar, M. Moćnik. Josip Hanuš. Anton Božič. Josip Neugebauer. vsacemu zavreti kri nevolje, ko bere nesramnosti (Kat. rokodelska družba) se po poroČilu svojega ravnatelja prečastitega gosp. profesorja dr. Vončine v 181etni skupščini dne 4. maja na podlagi rokodelskih Njegove m u vplivu na mestu banke se je za- učencev čedalje bolje in krepkeje razvija. Sprejelo se ..........odpoto ki jih je „Slov. Narod" navalil na možá, ki se tudi na tem polji žrtuje blagru domovine naše?! hvaliti, da je premagala neštevilnih težav in si pri- je bilo preteklo leto v družbi 31 pomočnikov dobila zaupanje, ki ga zdaj ima. Bog ne daj, da bi se valo jih je potem 7, ravno toliko tudi izstopilo. Družba on odpovedal banki, kajti on ne skrbi samo nevtrud- šteje zdaj 33 udov, 15 več kakor pred dvema letoma, ? ljivo za-njo, temveč je tudi zveden v opravilih njenih. Treba, živo potrebno je tedaj , da Častiti delničarji v svojem prvem zboru predrugačijo mar si kaj, da pre- m več kakor lani. S temi 33 pomocniki so v prijazni družbeni zvezi mladi mojstri ko častni udje, kterih je 10. Prihajali so družbeniki zdaj eni zdaj drugi vsak J X " v ^ v ^ - j y j^* ^ A. i ILiCi j Ct li OV UI U KA CL J Vj Ui y £J\JL J UI U^l V OC%l\ drugačijo veliko v ravnateljstvu, da se —da zopet večer v družbene prostore, ter si čas kratili ali z igrami govorimo z „lepimi" besedami „Narodovimi" iz „črede ali z branjem ali s petjem, v kterem jih je vadil gosp in pastirstva" odstrani vse, kar jej še zaupanje krha zavoljo „samosvojno mislečih elementov v odboru!" Flis pa sta marsikaj zanimivega pripovedovaïa iz zgo- Petkovšek, šolski pripravnik. Gospoda Gnjezda m In zato so „Novice" v zadnjem listu svetovale, naj se dovine obrtništva, iz naravoslovja, kemije itd. Iz bla- dr. Cos ti pošljejo delnice za glasovanje v občnem gajnice, v ktero družbeniki po 20 krajc. na mesec vla- zboru, kajti nam gré za zaupanje in korist narod- nega zavoda in njegov krepki obstanek da zopet z „Narodom" govorimo -osobne namene" „Narodovega poslanega se Je dalo ? ne za (C pa „zakotne, Slovenije (Pismo) y ki ga je velika večina uradnikov banke udom za podporo v bolezni 45 gold. 50 kr., enemu pa za podporo pogrebščine 15 gold. Pri vseh teh stroških v znesku 60 gold. 50 kr. ima blagajnica zdaj še 114 gold. 21 kr. v gotovini, in v obligaciji, ki je vredna 50 gold. Letni družbeni stroški, kteri so u dan t. m. izročila podpredsedniku banki- nemu dr. Cos ti, se glasi tako: Preblagorodni gospod Podpredsednik ! znašali 259 gold. 78 kr., pa so se poplaćali z letnimi prineski blagih večletnih družbenih dobrotnikov. Ostalo je tedaj še 31 gold. 92 kr. Svojega glavnega ali stal- nega premoženja pa ima družba 967 gold, gotovega de-narja naloženega pri pomoćni družbi obrtniški in 450 Sirov napad Vaše osebe v 100. listu „Slov. Nar." gold, v obligacijah. zarad banke „Slovenije" daje podpisanim povod k temu Pri takem dosti ugodnem družbinem stanju je upanje pismu. Kdor je imel priložnost, kakor mi, opazovati zastran čedalje boljšega napredka jako koristne te družbe delovanje bankinega ravnateljstva, mora nepristran- tem bolj opravičeno, čem čvrstejša je podlaga, ki jo sko priznati, da ste bili izined vseh Vi, kateremu je ima družba v rokodelskih učen ci h, kterih se je vsako za blagor banke in njenih delničarjev največ mar. nedeljo zvecer od do ure do 60, pa tudi včasih Da Vam ni bilo pri tem za Vaše lastne interese, še vec zbiralo. Podučevali so se z blago pomočjo go- pokazali ste s tem, da ste se odrekli remuneraciji ? ki spodov Gr r o s a, Flisa in Pětko všeka v krščanskem 15Ž nauku v gođo v oslovji in v petji iiauau^ v ííguuuviui, v uai tx v uoiu vji ju čeni so bili samo 3, izostalo jih je 24, Izklj stopilo 19 vseh ki jih ./, »ocu okupaj je i 2» u s v ujmii UYUjauuauii, dar dobijo, so to leto dali shraniti 48 gld. 40 kr. družbi pri svojimi dvojačičami v S troski za vaje v petji, za strežaj svečavo in kurj 7 za m za drug knjige za potrebe, kteri znašajo Novicar iz éomacih in ptujib dežel- Iz Dunaja. — Svetovna razstava Dunaj ska je potopila zdaj vse druge stvari; vsa pozornost obrnjena je zdaj le na veliko izložbo, ktero je slovesno odprl césar sam dne t. m., obdan od 4 cesarjevičev in kralje- 83 gold. 48 kr., so se poplaćali s 45 gld. 14 kr ww ^uiut mi, ou ov« ^uuiavaix o ~xkj giui _ltc ai ., x\x du se koncem lanskega leta prihranili, in z darovi blagih ki so vičev (od cesarjeviča Avstrijskega in Nemškega od T i VV T \ VV4 VVUMX J V Î IVU T U bi JJ ^ CV 111 A % V/U kraljevića Angleškega in Danskega) in obilo druge ve- dobrotnic dobrotnikov še 35. gold. 66 k esku 74 gold ostaj tedaj Mili Bog naj obilno povrne vsem radodarnim dobrotnikom in dobrotnicam. med kterimi gré v se posebno prav prisrčna hvala častitljivi gospej pre dni ci nunskega samostana in blagima gospema Šol , ki ste letos sopet po bla like gospode. Odprlo pa se je le bolj poslopje raz stavno, nego razstava sama, kajti celó malo je še v redu. „Obzor" celó naznanja, da iz Hrvaškega se ne sme ne goveja živina in nobena ovca poslati v razstavo ki je bila že zato namenjena, in sicer zato ne ker 7 se maj in Murnik godarnih hišah za fante doneskov nabirale ter jih na sv. tréh kraljev večer razveselili z božičnimi darovi in vzlasti z lepo novo zastavo, ktero so potem na večer praznika sv. Jožefa preč. stolni korar gospod Kramar je na Hrvaškem in v Slavoniji po več krajih kuga raz-širila. — Celó obravnave odelegacijah, ki boste svoje delo do 10. dne t. m. dovršile ne zanimi- slovesno blagoslovilil. Prečastitemu gosp dr. V odj tega zavoda let vžival seli pa iz srca želimo, da bi še mnogo I z v r š 11 nad to svojo družinico 1 se želo spodj monsig db ustanovil in so dr B 1 ei w K ranj sk de J ? dr. Cost v ta odbor sledeči go f Karol Kl Pakič, Ant. Perm Jan i G Murnik dr. Po kluk ; P etri či č in dr. Z arnik ? Tom Mih P i r n a t 7 7 vajo občinstva. Pa vsaj tudi letos prav gladko tekó; ministerstvu v zahvalo, da je centralistom dalo volilno reformo, ne nasprotujejo delegati Avstrijski. Ministru vojništva se je skoro vse dovolilo po njegovih zahtevab, in denar, ki ga potřebuje minister vnanjih oprav grof Andrassy, bil je v pičli pol ure mu dovoljen ; prikupil se je liberalcem prav močno z svojim odgovorom na interpelacijo dr. Rechbauerjevo o Spanski ljudovladi (republiki), rekši, da ministerstvo priznava to, narod ima pravico, tedaj tudi Spanski bodno dati obliko vlade" ? in da da „vsak , si svo- s priznanjem ?? Bren celj u preselivši se iz neprijazn mu Spanske lj ud o vklade ministerstvo Čaka le tako dolgo „Narodne tiskárně" k Blaznikovim dedičem, prifrčal bo te dni jako podob, ktere za nektere nérod se mu na Dunaj ljudi dokler ne bodo Spanci v pravém ustavném zboru ljudo-Zarad vlado proglasili. Grof Andrassy se je menda o tej teo- vsled razstave zeló po nji časno izdelujejo, se je zopet za nekoliko dni zakasnil (Predstavi slovenski) na korist gospodiČinam Podkrai šek ~~ gosp 7 sicer E in Jam nik I o v a u ï 1 , AlUOOU Vi JII O Čt ULI II I JV UVI in jJžt Kaj ze lu ste oba večera napolnile glediŠče in pa jim donesle častí in hvale obilo, ki jo po izvrstnem delovanji svojem v přetekli sezoni. zaslužij Pri hodnj edeljo ima še gosp. Kocelj svojo beneficij priljubljenost njegova in Alešovč „Dimež, strah Kranjske dežel izvirna igra ki jo je danes izrekel v delegaciji z dostavkom da je z dušo in telesom za monarhijo, spominjal sklepa Magjarske prekucijske stranke v Debrečinu leta 1849., ki je Habsbursko cesarsko rodovino odstavilo vladařstva in v kteri je sodeloval tudi on. Vozniki s kočijami, ki so se uprli in vožnjo odpovedali zarad prenizke tarife, so vpregli zopet svoje konje in vozijo kakor popřed, ker jim je deželni ces. namestnik baron Conrad obljubil, da bodo dosegli, kar sta dva ma- zahtevajo. gneta ? adnjikrat ^ y W V* M 11 JL^ 1 w II j w n v u v ^ 1 U y oict u va X1J a" ki bosta gotovo napolnila gledališče čez in čez Iz juzne g a Tirola. Časniki pripovedujejo , direktnih volitvah volj (Pobirki iz Časnih o v.) V „Laibacherici društvo je Ljub- glasilo poročilo o Laški poslanci, ki bodo po pridejo da eni 7 za toliko v novi državni zbor. da bodo za- Po po ljansko konstitucij delovanji svojem od leta 1871. do konca 1872 pisu izstopa 13 nemških ustavovercev iz đeželnega zbora Kranjskega, po popisu klubovanja ministerstvu Hohenwartovemu, v kterem so se odlikovali htevali, naj se Laški Tirol odcepi od nemškega, da se menda pozneje združi z — Laškim kraljestvom. Ako se jim ta odcep mahoma ne dovoli, hočejo zapu- tudi mnogi ces- ni W1J. u i Cl u li i n i ILU« y DU jJUliaoa ju ročilo z veselimi resultati, ki jih je doseglo konstituci-jonalno društvo in med kterimi v prvi vrsti imenuje „veliki razpor v narodni stranki (tiefer Riss in kralj dnik itd se ponaša po štiti zbor. Tedaj Labi na eni, Nemci na drugi strani prežijo kot jastrobi na ubogo Avstrijo. Naj po tem iz- Eusini zahtevajo odcep od Galicije, mejni potem V se gle du ■r-u- LJ okraji nemškega Pemskega od Ceškega bodo v Turinu, v Petrogradu in Berlinu občudovali na- no sledke direktnih volitev! der nationalen Partei)". Dokler ni bilo „Slov. Naroda', { V nobena živa duša ni vedela ne Čutila med Slov 7 d in 1 obenega razpora so ravnali v vsem in dosegli vse, kar se je v nemilih okoliščinah doseći dalo; kar dandanes imamo, vse izvira od onega časa, bodi si 7a i t il a cena v Ljubljani 30. aprila 1873. Vagán v novem denarji: pšenice domače 6 fl. 80. na Polj odnem Slov 7 )) slovstvenem in kakoršnem koli drugem a ____ • x __________ 7 fl. 45. turSice 3 fl. 30. soršice 4 fl. 20. — banaske rži 4 fl. 15. ni druzeg • v n i c svojem poročilu To o čemur se „konšt. društvo" v namreč : „razpor narodne stranke" maslo. Mi „Slov. Naroda" ne zavidamo za to ki stvaril nego to jecmena 2 fl. 90. prosa 3 fl. ajde 3 fl. 60. ovsa 7 2 fl. Krompir 1 fl. 80. aduj 7 Je nj eg Kursi na Dunaji 6. maja. glorijo , o /0 meuui&J «v u. ni - olcu,° 1 mu jo nemčurski liberalci zdaj očitno pojó, milujemo Narodno posojilo 72 fl. 80 kr. Napoleondori 8 fl. 7 2kr (C 5% metaliki 70 fl. 20 kr Ažijo srebra 107 fl 90 kr al domovino našo, da ne moremo zanikati tega razpora ker ogromno večino rodoljubov poznamo ki 7 se z y vo » vvAuv i vuvij uuu v jj*v^uauiu y ivi oc JU nami vred držijo istih načel v političnih, narodnih in verskih zadevah, zato se ne strašimo onega „razpora" ki si ga v svojo zaslugo pripisujejo nemčurski liberalci Loterijne srećke: v Gradcu na Dunaj 3. maja 1872: 4. 45. 54. 81 21. 19 9. 40. 18. 56. Prihodnje srečkanje v Gradcu in na Dunaji 17. maja Odgovorni vrednik: Alojzi Majer. ~~ Založnik: Jožef BlazBikOTi dědici Ljubljani.