Življenje sv. Viktorina. Spisal dr. M. Napotnik. (Konec.) Sv. Viktoria je bil mož apostolski v polaem pomenu te besede. Mučil ia trudil se je brez oduška, da spreobrae aeveraike malikovalce. da spoprijazni krivoveraike, beretike in pa da vernike katoličaae obvaruje grdib. zmot in jih potrjuje v pravi, jediaovzveličalni veri Kristusovi. Kamor ui aegati rnogla ajegova govorjeaa, živa beaeda, segala je piaana ter užigala srca krščauska ia navduševala za pravo prosveto. Žal, da se ae da prav aataačao rešiti velevažao vprašaaje, kedaj je slavai škof živel ia deloval med katoličaai Ptujskimi. V tem oziru nam primaajkuje povsem zaaealjivih, verodostojaih podatkov. Modri Kaaijodor sicer poroča, da je Viktoria iz retorja postal vladika, ,,Victoriaus de oratore episcopua", veadar ae pove čaaa, v katerem se je dogodila ta prememba. Med tetn pa se še nahajajo piaatelji, ki aatančaeje določujejo dobo krepostnega življeaja Viktoriaovega in blažeaega poslovanja ajegovega. Sikst Seaeaski uči, da je naš svetnik slul okolo leta 270; previdai Aaglež Kavej pa aiisli, da je bilo okolo leta 290. Kot čas BJegove mučeaiake smrti se skoro soglasuo povdarja leto 303. Ker pa je sveti mož zapustil obiino število kajiževaib del, hoče resaici biti podobuo ia sorodao, ako deaem. da je v Ptuji škofoval sv. Viktoria med leti 270 ia 308. 5e ne že poprej: kajti oa se semtertje imeauje celo vratnik sv. Ciprijaau Kartagiacu, ki je bil dae 14. sept. leta 258 silovito umorjea. Da, le v 30 do 4u letib je aašel sveti škof dovolj čaaa, da je aapisal toliko komeatarjev za raznotere avetopisemske knjige, kakor aam zatrjuje sv. Hijeroaim. Kratkih deaet, petaajst ali tudi dvajset let bilo bi vsekako premalo za toliko blagrovito, plodoaosao delovanje sv. Viktoriaa. ne le na dušaopaatirskem, ampak mnogo več še na slovstvenem polji. Kako vzgledao da je živel sv. Viktoria in kako vapešao da je deloval, spričuje aam Stridovčan Hijeroaim, ta aajostrejši kriiik cerkveai, ki ai bil zadovoljea z vsako majbao, uialovredno stvarjo. Učeaega ia pobožaega skofa prišteva latinskim cerkvenim očetom, pisoč: ,,Legisse me fateor ia Mattbeum. . . . et latiaorum Hilarii, Victorini, Fortuaatiaai opuscula". _ Imenuje ga stebrom katoliske cerkve v svoji apo- logiji zoper sovražuega Rufiaa, duhovaika Ak" vilejskega. Očita aamreč temu besaemu nasprot* niku, po kaj da ae pri svojib zagovorih Ori" geaa adamancija aklicuje samo le aa-BJ kot dozdevaega braaitelja Origeaovib zmot, po kaj se rajši ae ozre aa druge moževe, ki so nosilai stebri av. cerkve, da od teb poizve, kaj mialijo iu kako sodijo ob Origeau Alekaandriaci. ,,Si auctoritatem suo operi praeatruebat Rufiaua", odgovarja s sveto aevoljo Stridovčaa, nvoleas, quos sequeretur, oatendere, babuit ia promptu Hilarium Coafesaorem, habuit Ambrosiam. . . et Martyrem Victoriaum, qui aimplicitatem suam ia eo probat, dum aulli molitur insidias. De his omaibua tacet et quaai columais Ecclesiae praetermissis me solum pulicem et aibili homiaem coaseetatur". V tem že v prvem delu spomiajaaem citatu prišteva aajučeaejši cerkveai učitelj aašega Viktorina krepkim stebrom sv. cerkve ter ga še hvali poleg tega ia poveličuje, dajemož, ki svojo skromnost, blagost ia zaacajaost kaže tudi v tem, da aikomur ae nastavlja zaajk iu spletek, aego da je sleharuemu odkritosrčen, bodi prijatelj bodi zoperaik. Ta pohvala zadobi tem večjo veljavo ia tem boljši pomea, ako se pomisli, da je aaš Viktorin hud boj bojeval a prerazaovratnimi krivoverci, katere pa je tudi očitao napadal a ae skrito in poaiglavo, kakor so to ravaali zviti berezijarhi oae vibarae dobe. Da je aaš veljak v polai meri zaslužil častai priimek: columaa ecclesiae, steber avete cerkve, prizaavati mora vaakdo, kedor ve, kako krepko in pogumao je brauil sveti mož svojo ljubljeuo mater sv. cerkvo zoper brezbrojne beretike tistega vremena. Vo vsej pravici prišteva sv. Optat Hilevski našega Viktoriaa krdelu zagovoraikov katolHke cerkve, rekoč: ,,Adsertores Eccleaiae catholicae, a quibus superati suat Marcion, Praxeas, Sabellius, Valeatinus et ceteri uaque ad Catapbrygas teaiporibua suis, aimirum a Victoriao Petavionensi et Zepbyriao Urbico et a Tertulliaao Cartbagiaensi". Slavai Ptujčaa pripada istodobaim prvakom, ki so aevpogljivo braaili večne resnice zoper najsilaejše ugovoraike. Optatovo sodbo potrjuje sv. Hijeroaim, ki v svojem zapisaiku cerkveaih književaikov pripazuje, da je sv. Viktoria pisal zoper vse herezije, ,,adversus omues baereses scripsit". Kedor prevdari, da je preblagi mož ust- meao ia pismeao širil svete resaice, ia da je uatmeao ia piameao odatraajeval krive aauke, katerih ai bilo takrat majbao število, pa da je tudi proti aaailaiai pregaajalcem svojih veraikov pogumao ia srčao postopal, — kedor vse to premisli, primoraa je prizaavati, da je sv. Viktoria bil aeumorao delavea škof. da je bil izvearedao učea bogoslovec, vaet ia zavzet ia spretea zagovoraik aebeškib reaaic ter da je bil aeustrašljiv pastir svoje črede v aajailaejših aevaraoatib. Sploh sv. Viktoria je bil mož po volji ia želji Božji, ki je storil več, kakor mu je veleval ia nalagal odličai staa. Da, Viktoria stoji kot škof, kot piaatelj ia mučeaec aa nedoeegljivi višiai.