Jj- f' I .... IKB M«_.IBI' m M ■ >! «I! ■' I* III 1 1« 11 1' ■ II * : I»11 « i! « Vi« : I ■ 11'» ’ • l_l 1 1 ".: ■:!« . 1 1 šolsko mladost. Nabral in izdal Andrej Praprotnik. Šesti natis. —>H<~- V Ljubljani. Natisnil in založil J. Rud. Milic. 1893 . ............. . . ...... «... (oJji D loo^o}5^ I. Mašne pesmi. Prva pesem pri sveti maši. Začetek. Jezus male k sebi kliče?- Žegnat’ hoče otročiče. Nas objeti on želi. Njemu čast in hvalo peli Bomo z mašnikom veseli, Sveto mašo slišali. Jezus, učenik čednosti, Usmili našeL se mladosti, In odpusn grehe nam! Tebi hočemo služiti, Greha nikdar več storiti; Bodi usmiljen ubožčekom! 1 * 4 Slav a. Večni! tebi hvalo peti, Ljubi mir ljudem želeti, Ki so dobrega srca: To je angeljsko veselje, To so tudi naše želje, To nam pravo srečo da. Evangeli. Zvesto hoč’mo poslušati, V srcu prav premišljevati, Kar nam Jezus govoriš. Radi hočemo storiti, Pridni in pošteni biti, Kakor nas lepo učiš. V e r a. Za resnico vse imamo, Tvoje nauke vse spoznamo, Ki jih cerkev nas uči. Daj po veri prav živeti, Enkrat srečno pa umreti, Naj nam tvoja luč gori! 5 Darovanje. Kaj bi tebi. oče, dali V Kaj bi z mašnikom dar’vali? Vse, kar 'mamo, tvoje je. Naše djanje in življenje, Vse veselje in trpljenje, Oče, tebi damo vse! Nekaj kruha ino vina, Kri, telo bo tvoj’ga sina; On daruje se za nas. Oh, poglej na revne s’rote, Skazi svoje nam dobrote, Usmili se nas vsaki čas! Svet ali Sankt lis. Sveto pesem povzdignimo; Lepo z angeljci pojimo: Sveti, sveti, sveti Bog! Vsi ljudje te naj spoznajo, Vse stvari teb’ hvalo dajo; Oče, sliši glas otrok! Po povzdigovanji. Klečejoči počastimo Na altarji Jezusa, V zakramentu zdaj molimo Prav’ga živega Boga! Hvaljen bodi Jezus ljubi, Ki si za nas križan bil, In nam sveti raj dobil! Jagnje božje. Kakor jagnje na Kalvar’ji Jezus za nas umrje, Zdaj daruje na altarji Tud’ za naše grehe se. Hvaljen bodi i. t. d. Povživanje. Jezus zdaj pri nas stanuje, Je v podobi kruha skrit; Svojo milost nam daruje, In se dušam da zavžit’. Hvaljen bodi i. t. d. K o h e c. Jezus, tvoji hocVmo biti, Le nam ti svoj žegen daj Daj nam srečno k tebi priti Iz te zemlje v sveti raj! Hvaljen bodi i. t. d. 7 Druga pesem pri sveti maši. Začetek. Pred Bogom pokleknimo, Povzdignimo srce; V nebesa zdaj pošljimo Vse misli in želje! Ta dar presvete maše Sprejmi od nas, o Bog! Naj zbriše grehe naše, Naj varje vseh nadlog! Mi grešniki spoznamo, Žalili smo Boga, Oj težko vest imamo, Pokoja nam ne da! Marija, vsi svetniki! Pomoči pros’mo vas; Smo grešniki veliki, O Kriste, usmil' se nas! Slav h. Bogu bod’ čast in hvala! Na zemlji mir ljudem; K’ je milost božja dala Kešenje vsem stvarem. Bog! hvalo ti pojemo, Prišel si greh odvzet; Ti slavo, čast dajemo, Ti sam, o Bog! si svet! Evangeli. Bog sam nam oznanuje V življenje srečno pot, Temoto razsvitljuje, Nas varje grešnih zmot. Kristjani, poslušajmo, Kaj Jezus nas uči! Po njem se vsi ravnajmo, On zglede nam deli! V e r a. To verjem, Bog nebeški, Da ti si stvarnik moj; Odrešil rod človeški Je sin edini tvoj; Svet duh pri nas prebiva Od Jezusa poslan; Pomoč njegovo vživa Na svetu vsak kristjan. Kar si, o Bog! oznanil, Kar je tvoj sin učil, V katolški cerkvi hranil. K’ je za njo kri prelil; To verjern vse resnično, Le, Bog, pomoč mi daj Živeti tud’ pravično, Da pridem v sveti raj. Darovanje. Sprejmi, Bog, oče večni Za nas prečisti dar, K’ ga Jezus, ma.šnik večni, Daje na svet’ altar, Za naše hudobije, In celega sveta; Naj nam jih čisto zmije, Nam tvojo milost da! Ponižno vsi pošljimo Ta sčeti dar v nebo, Gospod Boga prosi mo; Da mu prijeten bo; Da bode mu v češčenje, V zahvalo ino čast, Nam vernikom v življenje In sveti cerkvi v rast. 10 Svet ali siinktus. Svet, svet, svet Bog nebeški, Oblast imaš čez vse! Ves svet in rod človeški Ti hvalo, čast daje. Naj r vedno hvaljen bode, Češčen in povikšan, Odrešit vse narode Od Boga nam poslan! Vse cerkve poglavarja Se spomni, o gospod! Tnd’ škofa in cesarja, Ohrani ju povsod! Ti vodi vse kristjane, Ti naših duš pastir, Da bodo tebi vdane, Jim daj nebeški mir! Po povzdigovanji. O angelci, hitite, In pridite z nebes! Z nam’ sveti kruh molite, Ni več kruh, Bog je res. 11 Počutkom vsem telesa Je Jezus tukaj skrit; Dab’ skoraj šli v nebesa Ga gledat in častit! Ti Jezus se usmili Duš bratov in sestric, Da bodo mir dobili, Odreši jih iz vic! Da gremo k teb’ prebivat, Nam grešnikom tud’ daj, Nebeško luč uživat’ S svetniki vekomaj! Naš duh, o Bog! ti poje: Ceščen bod’ oče ti Kraljestvo pridi tvoje, Naj se, kar češ, zgodi! Daj nam naš kruh, jed zdravo, Dolge odpusti nam, Ne pelji nas v skušnjavo, Otmi sovražnikom! Povživauje. Moj Jezus! tebe vžiti Iz srca jaz želim; Pa k teb’ ne morem priti, Ker tolikrat grešim. Opčri dušo mojo, Slabosti njene veš; Pokaži milost svojo, Da v revno srce greš! O Jezus! k meni pridi, Preženi grehov noč, Da duša moja vidi Dobrote tvoje moč! Ostani vedno v meni. Da dušo mi živiš; Z menoj se trdno skleni, Me srečnega storiš! Konec. Svet dar srno dokončali, Odpeli čast Bogu, Očetu darovali Njegovega sinu. Mrtvim in živim sprava Za grehe naj bo to; Naj nam bo vsem zastava, Da pridemo v nebo. 13 Tretja pesem pri sveti maši. Začetek. Pred stolom tvoje milosti Tvoj verni ljud kleči: In tebe, Bog, v ponižnosti Svoj’ga srca časti. Štor’ milost tim, kater’ žele V solzah oprat’ lastne dolge! Odpusti, oče, grešnikom. In skaži se dobrotljiv nam! Dobrot — ljiv — nam; Dobrotljiv skaž’ se nam! Ob dari tvoje smo prišli Kakor zgubljeni sin, In kakor ovce smo zašli, Zgubili tvoj spomin. A1’ oče vsega usmiljenja, Na srca polne vžaljenja Z dopadajenjem dol’ poglej, In svojo milost zopet, daj! In mi — lost — daj, In milost zopet, daj! 14 Sej delo vsi smo tvojih rok, In tvoja lastna stvar, Opri slabost svojih otrok, Ti vel’ki gospodar! Za spravo zdaj darujemo, Tvoj’ga sina 'zročujemo, O Bog, skoz’ njega sveto kri Vse naše grehe nam odmi! Vse nam — od — ml, Vse grehe nam odmi! Slava. Čast hod’ na visokosti Bogu na vekomaj, In mir po širokosti Na zemlji bod’ vselej! Ponižno vsi pojemo Teb’ hvalo, trojni Bog! Od tebe zgolj prejmemo Rešenje iz nadlog. Evangeli. Iz božjih ust se zliva Svet’ evangelium, Na temu dnu počiva Kršanski uk in um. 15 Modrost nas sama viža Resnica nas uči: Kdor se pod njo poniža, Ta srečno prav živi. V e r a. Gospod pred tabo s trepetanjem Te tvoja verna stvar spozna, In ver’je z živim spoštovanjem Na tebe pravega Boga, Tud’ ver’je v tvoj’ga ljub’ga sina, Spočefga od svet’ga duha, Ko Jesova ga korenina V deviškem cvetji je scvej,la. Da je prišel iz zgolj ljubezni Ljudi nas spravit, Bog! s teb6 Da na-se vzel je vseh bolezni, Prelil na križu kri svojo. Da spet je vstal, pekel premagal, Na desnem tebi zdaj sedi: Da nas bo enkrat vse prevagal Sodnik pravični vseh stvari. Da sveti duh nam cerkev viža, Da bo do konca vedno ž njo; 16 Da kdor se k njem’ v solzah približa Od grehov spet očiščen bo: Zopet da enkrat bomo vstali Vseli svetih družba sprosi nam, Da bomo skupaj uživali Življenje večno z Jezusom! Darovanje. Tvoj rnašnik zdaj daruje, Gospod, le-te dari, Ž njim tud’ tvoj ljud zdihuje, In s srcem kvišk’ puhti. V tem kruhu in v vinu Za grehe naše v dar, K tvoj’ga sina spominu Je obložen altar. Vzem’, Bog! le-to darVanje, Dobrotljiv’ oče naš, Omeči to vzdih’vanje, Da nam spet gnado daš! Le smrt in kri presveta Ljubega Jezusa Nam up da, da bo vzeta Milostno prošnja ta. 17 Svet ali sanktus. Poj: Sveti, sveti, sveti Je Bog in naš gospod! Z angelci pojte: Sveti Si ti Bog, Sabaot! V nebesih in na zemlji Vso hvalo, čast vselej Stvari, Bog! svojih jemlji Zdaj, in na vekomaj! Veseli vkup pojemo Iz srca celega, Živo ga vsi sprejmemo Njega svoj’ga Boga, Ko nam v imenu pride Gospoda našega, Ves svet se k časti snide Sinu njegovega. Po povzdigovanji. Poglej, naš oče, z visokosti Ves milostljiv na ta altarl Ti na-nj postav’mo po dolžnosti Zdaj tebi dopadljivi dar: Sv. pesmi. 2 Ta dar je sam tvoj sin edini Iz zgolj ljubezni darovan, Za nas prisojen umornini — Strašno na križu bil zaklan. Slabosti on vse naše nosi, Da nas pripravi v sveti raj. On pri Očetu za nas prosi, Dab’ v njem živeli vekomaj. Naj te ljubezen ta ognjena S prošnjami, Jezus, omeči, Da se ta tvoje smrti cena Nad nami nikdar ne zgubi. Jagnje božje. Poglejte božje jagnje, Kak’ toči svojo kri, Kako zdaj glavo nagne, Kako za nas medli! On grehe nam odjemlje, On nosi vse dolge, Pokrajne cele zemlje Po njem le mir dobe. Povživanje. Gospod, jaz nisem vreden, Da tebe bi zavžil, Al’ reci, da bom vreden. In vrednost bom dobil! V duhu te prejeti Iz srca hrepenim, Daj ženin n^š presveti, Da milost 'to dobim! K o n e c. Zdaj jagnje smo dar’vali Ta dar je, Bog, tvoj sin Mi smo vsi skup spoznali Tvojih darov spomin. Daj, da bomo prejeli Rešenje z grešnih vez, In zadnjič nam dodeli Svoj blagoslov z nebes! •“ II. Obhajilne pesmi. i. Režnje vidimo telo Pod podobo kruha tam; Jezus, živi Bog je to, Pravi sveta vera nam, ’Z raja je nebeška Do rodu človeškega Sam prišel trpet, umret, Vsem nebesa nam odpret. Po vstajenji svojem je Spet k očetu šel v nebo; Pa ostal pri nas je še, Pustil svoje nam telo, V zakrament postavljeno V dušno jed pripravljeno, Da je moč za slabe nas, In življenje vedni čas. Sam prijazno govori: „Prid’te k meni vsi ljudje! Vživajte meso in kri, Duše vaše da žive!“ Ge ga vredno vži varno, V njem zares prebivamo; Vzel nas k sebi v sveti raj Bo Zveličar vekomaj. Padi torej pred altar, In ponižaj se do tal: Prosi milost, revna stvar! Da se t’ bo sam sebe dal. Iz stanu prerevnega, Iz srca pohlevnega Prosi milo: O gospod! Bodi z mano ti povsod! Iz BI. Potočnikovih ,,Sv. Pesim“ 2 . Razumeti kdo je v stani Čudo, ktero se godi? Živa vera nam oznani, Kar je skrito pred očmi: Pod podobo bel’ga kruha •« Je Zveličar naš zares; Mašnik moli, vzdiga duha, Ga pokliče iz nebes. Vino njega kri postane, Ktera zbriše grehe nam, Če le srca so mu vdane, Odpusti on grešnikom. Na altarji se daruje Za dolge vsega sveta, Bog in človek vkup kraljuje, Vred z očetom vse nam da. Truplu daje jesti, piti; Kar pa je še več, ko to, Naše duše nam nasiti S svojim mesom in krvjo. Toda skrbni bod’mo vedno, Da nam v smrt ne bo ta jed; Da jo vživamo le vredno, Prav se presodimo pred! Na kolena se vrzimo, Premišljujmo to skrivnost, S srcem, petjem ga častimo, Sveta nam je to dolžnost! Naj bo hvaljen za dobrote, Ker neskončno ljubi nas! Se spoznamo grešne s’rote; Smo žalili ga vsak čas. Oh, kako smo vender srečni, Bog poniža sam se k nam! Premogočni, stvarnik večni Se stvarem da vžiti tam! Hrepenimo po kreposti, Ti pa, Jezus, moč nam daj, Da pri svoji preslabosti Tebe ljub’mo vekomaj! Ja BI. Potočnikovih ,,Sv. Pesim K . 23 Pridi molit, o kristjan! Od ljubezni svete vžgan, // Kjer je Jezus v zakramentu /' Iz ljubezni dan! '/ Tukaj so svete reči: ! Jezus telo in kri ; Duša, ktera njega vživa, Se ne pogubi. 'J Bod’ češčen odrešenik, V vseh nadlogah pomočnik, Svojim, »vernim, tebi zvestim Varl/„in učenik!, Posvečuj nas ti zares, Čudapolni kruh z nebes, Ti otmi nas vseh nevarnost Duš ino teles! Spokorjenja daj solze, Grehov zbriši nam dolge! Vera, upanje, ljubezen V srcih naj žive! Kedar umrje telo Vzemi dušo ti v nebo, Da se bomo veselili. Vekomaj s tebok Iz BI. Potočnik6vih „Sv. Pesmi“. 4 . Moj Zveličar, tebe vziti Moja duša zdaj želi, Trdno se s teboj skleniti Od ljubezni hrepeni; O da b’ vreden in pripravljen Te pod svojo streho vzel! Da b’ očiščen in ozdravljen Danes, Jezus, te prejel! Če svetost premislim tvojo, Trepetam in se bojim, Ker spoznam nevrednost svojo, Ves prestrašen ostrmim; Ti si pod podobo kruha Stvarnik, moj odrešenik; Verjem z lučjo svet’ga duha, Da boš tudi moj sodnik. i Ž5 Ljubi Jezus, nisem vreden, Da pod mojo streho greš; Ti, moj Bog! al vsegaveden, Vse slabosti moje veš; Daj mi, Jezus! to zdihujem, Preden k tvoji mizi grem, Da jih srčno obžalujem! Da očiščen te prejmem. Iz BI. Potočnikovih „Sv. Pesmi“. 5. Duša moja, poj veselje, Spolnjene so tvoje želje! " Jezus, Bog, Zveličar tvoj Se je sklenil sam s teboj! V mojem srcu zdaj prebiva, Mir, sladkost po njem razliva, Slab, ubog bi jaz bil sam, V njem življenje, vse imam. Vedno hočem ga ljubiti, V srcu ljub’ga ohraniti; Torej prosim: Jezus moj, Bodi vedno ti z menoj! 26 Kadar pride čas ločenja, Konec popotnega življenja, Jezus tvoje naj telo Mi takrat popotnja bo! Iz BI. Potočnikovih „Pesim a . (i. Se odprle so nebesa, Lej že kralj nebeški gre; Duša vzdigni se ’z telesa In nasiti si želje! Truma angelov se zbira Tam na altarji, moli ga; Tam studenec svet izvira, Lej tam svoj’ga ljubega! Oh, ne čakaj, Jezus mili! Pridi, pridi ljubi moj! Prosim, naglo se usmili Mene — skleni se z menoj! — Res gospod, da nisem vreden Da pod mojo streho greš; Kak pa tebe sem potreben, To naj bolje sam ti veš. -n Saj ne morem več živeti, Če ne prideš, o gospod! Tebe srčno čem objeti, Jaz popred ne grem od tod. Torej Jezus ljubeznjivi Pridi in nasiti me! Da v ljubezni nevgasljivi Večno s tabo sklenem se! •J. Volčič. 7 . 0 kam? gospod! Gre tvoja pot, Kam stopnje te peljajo? Se že mrači, Se dan temni, In zvezde že migljajo. Zveličar moj Pri men’ obstoj! Te čem pod streho vzeti. Res, hišica Je srotina, Pa željna te sprejeti. Straši me noč Sovražna moč; Gospod! pri men’ ostani; Kjer ti stojiš, Noč razsvetliš, Strahovi so pregnani. Ukup bodeva Večerjala, O sreča ne’zrečena! Živ kruh mi bo Tvoje telo; Men’ duša oživljena. Gospod, želim In hrepenim, Da spolniš svete želje; Posveti me, Da ljubim te, Dovrši mi veselje! O hod’ z menoj, Preljubi moj! Ki v lilijah prebivaš! S cveticami Posteljem ti Srce, da v njem počivaš. Pri meni čuj, Me prebuduj, Ne daj mi v grehu umreti! Daruj pomoč, De mine noč, Nebeški dan zasveti! J. Volčič. 8 . Zdaj, o duša moja, pevaj! Jezus tvoj Je s teboj; Zdaj zročuj, Zdaj zdihuj, In v ljubezni se ogrevaj! Zdaj veselja glas zaženi: Jezus moj Res si moj! In kot zdaj Vekomaj — Prosim — moraš biti v meni! In tak dolgo bom prosila! Jezus moj. Bod’ z menoj! 30 Da s teboj, Ljubi moj, Po nebesih bom hodila. J. Volčič. 9 . Cvetice ve! ki noč in dan cvetete Pred Jezusom, o trikrat blagor vam! Očesec vele, dokler ne zaprete, Se srečne, pred ne ločite od tam; O da bi mogel jaz, kjer ve mrjete, Na vaši stopnji bit’ pred Jezusom, Da bi pred njim za njega dal življenje, Ki dal je sebe v moje odrešenje. Tud’ blagor vam, ve svetlobele sveče! Tam gorite zveličarju na čast; O da bi jaz deležen bil te sreče, Goreti zanj, vtopljen v nebeško slast, Da bi, enako vam, srce goreče Povžilo v meni se gospodu v last; Bi jaz zamenjal z vami stopnjo svojo, Dosegel koj bi srečo, radost svojo? Bod’ slava tebi, blažena posoda! Ki v tebi on prebiva, ljubi moj 31 Vdeljena ti je prečastna osoda, Kot božji hram se svetiš pred menoj; O ko bi služba, v se hranit gospoda, Mi dana bila le en dan — nocoj! Ves gorel bi, ljubezni se povžival, Ker bi ljubezni plamen v men’ prebival. Al’ vender kelli in sveče in cvetice! O koljko srečnejši sem jaz, kot vi, Če pride k meni zvest’ pastir ovčice, Mi vziti svoje da meso in kri; Če v Jezusu prejmem nebes sladčice, In v srcu mojem Kristus sam živi! Takrat medlim, inijern moči ognjene, Ker se zveličar moj sam z menoj sklene. O duša, kakor vešica se sukaj Okol’ te luči neprenehoma, Od vere in ljubezni živi tukaj, Ogrevaj se v svetlobi ljubega, In kedar se ti da prejeti, ukaj, S teboj mu poje truma angelska; Objemi ga, trdo se ga okleni, Ter prosi: Daj ljubezen, Jezus, meni j J. Volčič. 3 2 10 . Ti, o Jezus srčnomili! Naš pastir najboljši si. Kak bi vender ne ljubili Zvesto te iz vseli moči! Doli k nam si se ponižal, In ovčic iskat prišel! Ljud brezdušni te je križal, Za naš greh si smrt trpel. Kak dari ljubezni tvoje Revni mi vrniti črno? Damo vse ti srca svoje V duhu s čisto vdanostjo. Zvesto bomo poslušali Tvojih ust presladki glas. Tvojo voljo spolnovali Radi bomo vsaki čas. Oh prijetno je hoditi, Pasti v tvoji čedi se! Kak je sladko ti slediti, In ljubiti večno te! Pasi nas, o Jezus mili! V cvetji svojega medu; Daj, da bi sladkosti pili V viru večnega miru! 33 In ko mine čas nam paše, V dom nebeški pelji nas — Gori v prebivalce naše Gledat mili tvoj obraz! Tamkej zveste boš ovčice Tebi vdane k sebi zbral, Jim podelil vse sladčice, In plačilo večno dal. A. Praprotnik. 11. Srce naj ljubeznjivši V nebesih in na sveti! Kdo da mi grešnem’ sinu" Od tebe pesem peti? : — O Jezus! tvoje sladko srce Naj ljubijo, časte Vse ljudstva, vsi jeziki, Vse angeljske vrstč! Ti srce si pohlevno, Si srce Jezusovo, Ti srce si krotko, Si srce jagnjetovo. 0 Jezus! tvoje sladko srce itd. 34 Ti srce si ponižno, Oh! daj spoznat’ mi tebe, Da tebe vsak čas iščem, Ne iščem sam’ga sebe. O Jezus! tvoje sladko srce itd. Ti srce si vse čisto, Nad belo lil’jo belo, O dab’ tud’ moje srce V nedolžnost’ obelelo! O Jezus! tvoje sladko srce itd. Ti srce si dobrotno, Dobrotno vsem ubožnim, Dobrotno vsem dobrotnim, Dobrotno vsem nedolžnim. O Jezus! tvoje sladko srce itd. Ti srce si ljubljivo, Ti ljubiš vse goreče, Ti ljubiš vse proseče, Ti ljubiš te ljubeče. O Jezus! tvoje sladko srce itd. Ti srce si ljubljivo! Kdo te dohvalil bode? 35 Ti ljubiš mlade, stare, Ti ljubiš vse narode. O Jezus! tvoje sladko srce itd. O srce, sveto srce! Si vse ljudi rešilo; Človeško, ktero srce Ti to bo povrnilo? O Jezus! tvoje sladko srce itd. O srce, sladko srce! Z roso nebes napajaš Pravične in nedolžne, Zveličanje jim dajaš. O Jezus! tvoje sladko srce itd. O srce, dobro srce ! Vse grešne k sebi vabiš ; Vse hudo, kar so storli, Poboljšanim pozabiš. O -Jezus! tvoje sladko srce itd. O srce, ljubo srce! Zakaj te svet ne ljubi? Vnemi ga v ljubezni! Nikar ga ne pogubi! O Jezus! tvoje sladko srce itd. 36 O srce, milo srce! Zakaj te star’ ne ljubi? Ogrej ga k nov’ ljubezni! Nikar ga ne pogubi! O Jezus! tvoje sladko srce itd. O srce, sladko srce! Zakaj te mlad’ ne ljubi? Srce mu vžgi v ljubezni! Nikar ga ne pogubi! O Jezus! tvoje sladko srce itd. O Jezus! v vseh srcih Ljubezni iskro vtrni; Zgubljene vse ovčice Na pravo pot zavrni! O Jezus! tvoje sladko srce itd. Dolžni smo vsi te ljubit’, Ker vseh dolge si vmival, Za vse bridkost trpel In kri za vse prelival. O Jezus! tvoje sladko srce itd. O srce najsladkejše! Mi vsi v stotere glase 37 Te hvalimo, častimo Zdaj in na večne čase. O Jezus! tvoje sladko srce itd. Ii. Jeran. 12. 0 Jezus, o sladak spomin! Veselje srčnih globočin, Čez med pa in sladčice vse Njegova vpričnost sladka je. Ni moč zapeti lepšega, Ne slišali prijetniš’ga; Sladkejše misli tudi ni, Ko Jezus, rešnik vseh ljudi. Spokornim Jezus upanje, Usmiljen prosijočim je; Kak dober tem, k’ te iščejo, Oh! kaj še tem, k’ te najdejo! Naš jezik je ne dopove, Tud’ črka ne sladkosti te; Le kdor si skusi, ve in zna, Kaj je ljubiti Jezusa. Sv. pesm i. 3 38 O Jezus, vernih sre sladkost! Živi vir, in pameti svetlost! Napolniš z radostjo srce, Presegaš vseh ljudi želje. Lepota, Jezus, angelska! V ušesih pesem miljena, Po ustih si prečuden med, In v srcih si nebeška jed. Še lačni so, ki te jedo, Še žeja jih, ki te pijo; Si ne žele nič ljubšega, Ko tebe mil’ga Jezusa. O Jezus sladki, moje vse! Ti moje duše upanje! Te iščejo solzne oči, Moj duh po tebi hrepeni. Ostani, o gospod! pri nas, Čez nas razsvetli svoj obraz! Preženi nam duha temo, In nas napolni z milostjo! O mili Jezus, čutim naj Močno ljubezen tvojo zdaj! Pripelji me v nebeško slast, V obličje gledat tvojo čast ! 39 Veselje bodi, Jezus, nam, Ki boš plačilo naše tam! Ti bodi naše slave vir, Zveličanje, nebeški mir! Iz BI. Potočnikovih „Sv. Pe8im w . Pri blagoslovu. Častimo te, živi kruh angeljski! O pravi človek skup ino Bog nebeški! Sveto, sveto, sveto, Sveto, čez vse sveto Jezusa rešnje telo V svetemu zakramentu! Po blagoslovu. Nikdar nas ne zapusti, O Jezus vse sladkosti, Sosebno na zadnji čas Bodi, Jezus, ti pri nas! Častito vsak čas bodi Presladko ime Jezus, Ino ime Marija! 3 * 40 III. Marijne pesmi. i. 0 Marija! lepši cvet, Ko je kdaj imel ga svet! Imed vseh devic si zbrana, Mati milosti nam dana, Da pred Jezusam stojiš, Grešnikom pomoč deliš. Sveta mati vseh dobrot! Spomni se nas, revnih s’rot V srcu matrnem nas nosi, In pred Bogom za nas pr6si, On z veseljem vse stori, Kar ga prosiš, mati, ti. Nam pomoč, Marija, daj, De poboljšamo se zdaj! Prosi božjega sodnika, Njega milost je velika, Da nam on odpustil bo, Storil milostno sodbo! 41 Grešnik! grehe objokuj. Vredno zanje zadostuj! Če se bomo spokorili, Ino Jezusa ljubili, Bo Marija zadnji čas Milost sklicala nad nas. Iz BI. Potočnikovih „Sv. i>esim K . 2 . 0 upanje mi lepo! Vse moje zaželenje, Ti moje si življenje. Moj mir, Marija, ti! " Ge te, Marija, kličem, Al’ če se spomnim na te, Sladkost, veselje za te Prevzame mi srce. Če kdaj težavna misel, Srce v grenkost pobije. Samo ime Marije Prežene vso britkost. 42 Na morji t’ga življenja, Si zvezda meni mila, K’ bo moj čolnič vodila, Da pridem srečno v kraj. Pod tvojim ljubim plajščem, Preljuba moja mati! Želim jaz prebivati, Umreti tud’ pod njim. Le srečen, o Marija! Umrjem v ljubezni tvoji; O blagor duši moji, V nebesa pohitim! Z vezmi ljubezni svete Mi ti srce ukleni, Tvoj sužen, blagor meni, Bom tebi zvest ostal. Sej to srce, Marija! Od zdaj ni nič več moje, Bogu ga daj, je tvoje, Ga nočem več nazaj! I/. ,,Slave Marije**. 43 3 . Naj ti zvijem, mati mila Venček cvetja majnika, Naj razlijem ti čutila, O devica sladka vsa! Teb’ naj dije cvetje maja, V tvojo slavo naj cvete, Vse naj lepi čas obhaja, Tvojo čast naznanja vse! Vse stvari naj te častijo, Mati, spomladanski čas, Mile ptice žvrgolijo Tvojo slavo naj na glas! Vsi studenci, vsi potoki, Vse doline, vse gore Zelenine vse po loki Naj v češčenji združ’jo se! Orgle, glasno zabučite, Glas povzdignite z menoj; Vsi jeziki njo častite, Vse, kar zna, glasno zapoj: u Slava tebi, o devica. Večna slava naj ti bo Tvojo slavo naj, kraljica! Žene zemlja in nebo! Kori Kaliger. 4 . Veš, o Marija! Moje veselje! Veš moje želje V Ljubil bi te; Zmiraj pri tebi Hotel bi stati, Ljubljena mati, Z’vrzi me ne! Kaj pa ti hočeš, Moja kraljica! Sladka devica! Da ti podam V Drugega nimam, Prosim pohlevno, Vzem’ srce revno, Rad ti ga dam! ■45 Pa ti. kraljica! Si ga že vzela, In si ga vnela, Za te gori! Mati preblaga! Ti ga ohrani. Hudemu brani. Reši ga ti! Iz „Slave Marije*. Marija preblaga! Prečista in draga! Vse duše vedo, Da matere slajše Nikol’ ni bilo. O mati presveta! Hči svefga očeta, Vse milosti vir! Mi upanje daješ, Veselje in mir. Marija preblaga! itd. 46 O mati devica! Nebeška kraljica Kdo te je častil, Da b’ vender pri tebi Uslišan ne bil? Marija preblaga! itd. O mat’ ljubeznjiva! Naj bolj dobrotljiva! Ti prosi za me, Da bodem te ljubil, In gorel za te! Marija preblaga! itd. Mogočna si, mati, Bog nič ti ne krati, Kar hočeš, storiš, Ti da, kar ga prosiš, Ti da, kar želiš. Marija preblaga! itd. O mati ljubezni! 'Ozdravi bolezni Ti moj’ga srca, Da začnem ljubiti Preljub’ga Boga! Marija preblaga! itd. Iz „»lave Marije“. 47 6 . Naj bolj blaga, mila, draga, Si, Marija d’vica, ti, In čistejše, in svetejše Ni bilo nikol’ stvari. Tvoje obličje, lepotičje, Je zgolj milost in sladkost, Ni človeško, je nebeško, Zmaga angelsko svetlost. Dopadljive, ljubeznjive Zvezde, očesa tvoje so; Kakor psice, vse sladčice Naše srca ranijo. Perle drage, ljube, blage Tvoje svete so roke, Polne gnade, ktero rade In obilno nam delč. Ti, devica, si kraljica Cele zemlje, vseh nebes! Pa ponižaš in približaš Se do revnih nas zares. Kdaj boš dala, prikazala Tudi mojim se očem? Skoraj, skoraj prid’ od zgoraj, Da s teboj te gledat grem! Brez števila duš rešila Si sovražniku iz rok, Pridi k meni, in me deni V trumo rešenih otrok! O častimo ga, hvalimo, K’ nam je tako mater zbral, Ga ljubimo, ga molimo, K’ je vso čast Marii dal! Živi, živi! vpimo: živi V srcih nam Marije ime! Hvali vedno, hvali vredno Jezusa zvesto srce! Iz „Slave Marije 7 . 0 devica bod’ češčena! Ti kraljica vseh nebes! Ti si vsem nam vir življenja, Ti si sladka, mila res; Svit bliščobe te obdaja, Solnčno sije tvoj obraz, Vsa lepota svefga raja Služi tebi v večni kras! Vendar tvoj obraz je mili, Mile t.voje so oči, Vse, kar tebe bi prosili, Nas poslušaš milo ti, Si ponižna in premila, Si nam dobra vsaki čas; Si nam mati, kot si bila Še na zemlji kdaj pri nas. Glej na zemlji nas sirote, Glej nas revne grešnike! Prosi, da nas priti v zmote Ljubi Jezus varuje! In ko enkrat že nagnilo Se življenje naše bo, Takrat k nam ozri se milo, Spremi v sveto nas nebo! Tebi vdani hoč’mo biti, Te ljubiti vsaki čas, Vedno hoč’mo te častiti, Peti slavo ti na glas: 50 O devica, bod’ češčena! Bod’ češčena vekomaj! Ni podobna ti nobena Tebe slavi sveti raj! A. Praprotnik. 8 . Češčena kraljica, češčena mi bod’! O čista devica, Češčena mi bod’! Pred tebe, Marija! Tje v duhu hitim, Po tebi, Marija! Srčno hrepenim, Češčena kraljica itd. Pa nekaj, predraga, Nazaj me drži, Devica preblaga, Oh ! greh me teži! Češčena itd. Sim daleč zabredel Od tebe, moj up! Globoko je vjedel Pregrehe moj strup. Češčena itd. Kak hočem jaz vstati Brez tvoje moči! Usmili se mati! Oh reši me ti! Češčena itd. Pomagaj Marija, O prosi za me! Pomagaj Marija, Da pridem pred le! Češčena itd. Vse upanje svoje Postavim na te, Le dete ti svoje Poprosi za me! češčena itd. Kaj ne, o devica! Da upati znam, Da tebe, kraljico, Za mater imam? Ceščena itd. Sej ti si devica, Dobrotljiva vsa! Si nam pomočnica, Kot nekdaj si b’la, Zatorej Marija! Ceščena mi bod'! Na_ veke, Marija! Ceščena mi bod’! J. Volčič. !). Tebe Marija! želim poslaviti, Šopek cvetlični prinesem ti v dar! Sklenil sem, — hočem te večno ljubiti, O ne zavrzi darila nikar! Zgornji vršiček je lilija bela, Čistega srca podobo ima. Čistost darujem ti; naj bi cvetela V srcu mi vedno kot lilija ta! Druga cvetica, vijolica mala, Lepa podoba ponižnosti je; 53 S srcem ponižnim, kol ti si kazala Hočem posnemati, ljubljena, te! Tretja cvetica ko iskra žareča V šopku tak svetlo nasproti miglja! Tako zdaj klije ljubezen goreča K tebi, devica, iz moj’ga srca. Vse, kar premorem, darujem veselo Tebi, ki mati vse milosti si; Oh, kako rado pač srce bi pelo Slavo ti večno iz svojih moči! V sreči, nesreči, na slehernem kraji Tebe, devica, bom vedno častil, Upam pa tudi, da enkrat tam v raji S tabo cvetice veselja bom vil. A. Praprotnik, 10. Ena zvezda prikazala S temnih se oblakov je; Lepša kot danica zala Lepša, kakor zvezde vse; Cio stvarjenja bliš naj veči Nje lepoti ni enak Solnca žar svetlogoreči ; Je prot’ nji le temen rmak. Sv. pesmi. 4 54 Glej Marija imenuje Zvezda se izvoljena, Ktera prihod oznanuje Srečni dan zveličanja; Ta je zarja lepa tista, K’ sveti v rajskem žaru se, Bolj, ko zlato solnce čista, Lepša kakor zvezde vse. Solnce nekdaj ni svetilo, Zvezd na nebu tud’ ni b’lo, Pride čas in spremilo V prah se zopet vse to bo; Njena pa lepota zala Vseh preseže časov tek, Je vse veke presijala In cvetla bo z veka v vek. Preden oče trikrat sveti Vstvaril je nezmirni krog, Niso b’li še časi šteti, B’la je večnost le in Bog; Preden vodam je tečaje, Preden luč je zemlji dal, In postavil morju graje, Še nebes obok ni stal. Ti devica si presveta Bila že izvoljena, Bila v večnemu spočeta čista vsa, brez madeža. Kedar delati naravi Je postavo bil začel. Kedar sive na višave Je oblake gor pripel; Ko neizmerni so svetovi Nastopili daljno pot, Po besedi so njegovi Vse gibalo je povsod: Takrat ti pri njem si bila, Ž njim ravnala si že vse V njem se vedno veselila, ln pred njim igrala se. Blagoslov je ves gospodov Se nad te obilno zlil, Blagoslov pa vseli narodov Spet iz tebe je priklil; Torej vse te srečno števa, O velika ti gospa! Tvoja slava se odmeva Po okrajnih vseh sveta. 56 11 . O devica, Zvezd kraljica O Marija, rajski cvet! Te lepote, Te čistote, Kakor tvoja, nima svet. Lil’ja bela, Ni cvetela, Tak brez madeža, kot ti; Roža draga, Te ne zmaga, Naj kraljev jo vrt rodi. Luna mila Je vklonila Se globoko pred teboj; Zvezde svetle, So se spletle Zgoraj v zlati venec tvoj. Svet mi mrakne, Ko zamakne V te se srce in oko; 57 Tebe d’vieo Si kraljico Zvolim, naj ti blago bo! Hicinger. 12. Ceščena bodi, o kraljica, Nebes in zemlje ti gospa! Mogočna, usmiljena devica, Vsa čista in brez madeža! Marija k tebi uboge reve, Mi zapuščeni vpijemo, Objokani otroci Eve V dolini solz zdihujemo! m Ceščena bod’, presveta mati. O mati božje milosti! Tako te smemo imen’vati. Ker porodnica božja si. Marija k tebi uboge reve itd. Ceščeno — naše bod’ življenje! Življenje počastimo te. Častito tebi to češčenje Ko mater’ Jezusovi gre. Marija k tebi uboge reve itd. Češčena bodi brez števila Velikrat naša ti sladkost’! Češčena pomočnica mila In upanje v naši slabost 1 ! Marija k tebi uboge reve itd. Oči prijazne v nas obrni, O sladka in dobrotljiva! Prihodnje zlege nam odvrni, Po smrt’ pokaž’ nam Jezusa! Marija k tebi uboge reve itd. J. Toman. 13 . 0 Marija, naša ljuba mati! Sprejmi v milostno srce, Verne vse vkup, ki jih tvoje množ’ce Tebi dan’s priporoče. O Marija, o Marija! Ti imaš milostno srce, K tebi, k tebi koprnijo Naše misli in želje! Vse duhovne, o Marija mati! Sprejmi v milostno srce; Naše duše vedno jih težijo, Naši grehi jih skrbe. 59 O Marija, o Marija! Ti imaš milostno srce: Spros’, naj Bog duhovne vsliši, Njih molitve in prošnje. Naše starše, o Marija mati! Sprejmi v milostno srce, Ti jim vračaj, ti obilno plačaj, Noč in dan za nas skrbe. O Marija, o Marija! Ti imaš matrno srce, Vsi smo tvoji sini, hčere, Naše srca te žele. Vse nedolžne, o Marija mati! Sprejmi v milostno srce, Varuj, varuj, varuj njih nedolžnost, Varuj, da je ne zgube. O Marija, o Marija! Ti deviško imaš srce: Vsi želimo tvoji biti — Tvoji bratje in sestre. Otročiče, o Marija mati! Sprejmi v milostno sreč! Teb’ nezvest noben nobeden biti Vekomaj nikolj ne sme. 60 O Marija, o Marija! Otročiško imaš srce; Otročiči tvoj’ 'črno biti: To je, ljubo ime. Jeran. 14 . Pred trononi tvojim, o devica! Klečim in zrem v obraz ti mili! Počutki so se zamaknili V lepoto tvojo, o kraljica! Si s trumo angelov obdana, V naročji imaš božje dete, Prepevajo ti družbe svete, Si z rajskim svitom obsijana! Ko solnce jutra v zarji zlati Oko premilo tvoje sije, Prečudno moč mi v dušo lije, Ne morem reči, prevdarjati! - Pred tabo, o devica mila! Bi noč in dan naj raji bival, Čutila rajske bi užival, V sladkosti duša se topila. 61 Devica sladka, o dodeli, Da vedno bo obličje tvoje Navdajalo čutila moje, Peljalo k tebi v raj veseli! A. Praprotnik. 15 . Moj duh iz telesa Z Marijo v nebesa Povzdigni s$ ti! Gospa je postala, Bo tam kraljevala, Kjer sin nje živi. Moj duh iz telesa itd. Brez nje jaz na sveti, Ne morem živeti, Veselja več ni. Moj duh iz telesa itd. Oh hudo ločenje Kdo da mi življenje? Kdo pomoč deli ? Moj duh iz telesa itd. 62 Ce tud’ se ločila, Je mati premila, Nas ne zapusti. Moj duh iz telesa itd. Je mati skrbljiva, Gospa ljubeznjiva, Za nas govori. Moj duh iz telesa itd. Otroke v težavah, V skrbeh in skušnjavah Vse rešit’ želi. Moj duh iz telesa itd. Ga hoče oteti, Kdor čisto živeti Srčno hrepeni. Moj duh iz telesa itd. Srce polno sreče, V ljubezni goreče Za njo pohiti. Moj duh iz telesa itd. Iz „Slave Marije**. 63 16 . Ko v jasnem pasu primiglja Tam zvezda nam daničica, Se sliši milo že zvonjenje Marii čast in počeščenje; In z zlato zarjo vse časti: Češčena si Marija ti! Ko više sije solnce že, Vzdiguje se, čez poldne gre, Se sliši milo spet zvonjenje Marii čast in počeščenje; Čez hrib in plan se oglasi: Češčena si Marija ti! In kedar solnce še ljubo Nam za goro žari slovo, Se glasno sliši še zvonjenje Marii čast in počeščenje; V večernem hladu se glasi; Češčena si Marija ti! Češčena si Marija ti! Naj se glasi do konca dni! 64. Naj vedno sliši se zvonjenje Marii čast in počeščenje ; Nebo in zemlja naj glasi: Češčena si Marija ti! A. Praprotnik- 17 . Vrlic zali svet’ga raja Je s cveticami nas’jan, Vir vse gnade ga napaja, Z zlatim plotam je obdan; In na vrtu vrtnarica V venček plete rožice, Vrtnarica je devica: Vrt Marijno srce je. (dvakrat.) Bod’ češčena vrtnarica, O Marija rožni cvet.! Ti vsa lepa si cvetlica, Take nima celi svet; In prelepo srce tvoje, Z rajskim cvetjem venčan vrt, Bodi pribežaljše moje, Stoj vsirn grešnikam odprt, (dvakr.) 65 Biser ti žareče lije Okrog srca solnčni svit; Lepši pa ko solnce sije Matrne ljubezni škit; V žarnem plemenu goreče Vtrinja tvoje se srce, V zarji zlati se leskeče, O Marija! tvoje ime. (dvakrat.) Venec zalili rožic vije Se okrog srca žarnega, Vender lepši od Marije Ni nobena rožica; In iz ran sedmerih teče Potok božje milosti, Ven’c in rožice cveteče Z roso biserno poji. V srcu sladko je počival Stvarnik večni, božji Sin, In cvetice je oblival, Spletel venec mi v spomin. Rad bom šel na vrtec srečen Rože čednosti si brat, Da ti spletam venec večen V tvojo slavo, ljuba mat’. 66 O Marija, vrtnarica! Kliči mene v vrtec svoj Bodi moja pomočnica, Vselej mi na strani stoj! In ob uri grenke smrti Tebi mati se 'zročim, Naj te zopet v božjem vrti Vrtnarico počastim. J. Virk. 18 . Marijo hvalite Vsi verni jeziki, Na nebu svetniki Ji hvalo glasite! Hvalite Marijo, Hvalite, hvalite; Hvalite, Marijo, Hvalite (Ponavlj.) Marija cvetica, Si liTja prebela, Vse srca si vnela K’ si božja rodnica. Hvalite i. t,. d. Uklanja na nebi, Marija predraga! Luč lunina blaga In solnce se tebi. Hvalite i. t. d. Ti tebi v slavo Zastarani kači In njeni zvijači Zatrla si glavo. Hvalite i. t. d. Ti d’vica prečista Preblago rodila In milo hranila Si nam Jezu-Krista. Hvalite i. t. d. Kraljuj, o češčenall Ki v angelskih glasih V vsih krajih in časih Si peta, blagrena. Hvalite i. t. d. Nebo ti je dalo Vsih milost dražčice, 68 Pletejo zvezdice Ti krono prežalo. Hvalite i. t. d. O božja mati, O rožica skrivna. Svet’ raj, Milostivna! Nam sprosi vživati. Hvalite i. t. d. Jeran. iv. Raznoterne pesmi. Adventna. Dopolni se obljube čas Človeški rod rešiti, Usmili Bog se grešnih nas, Sam hoče k revam priti. Poslan je angel od Boga K Marii čisti d’vici, Nevesti svetega duha, In božji porodnici. Jo Gabriel ogovori, Z nebeškim glasom pravi „Češčena bod’ Marija ti!‘ Jo počasti, pozdravi. „Nebeške milosti darov Si polna ti presrečna! S teboj je Bog in duh njegov Njegova milost večna. Nikar, Marija, se ne boj, Lej, mati boš postala. In božji sin bo porod tvoj, Ime Jezus mu boš dala. In sedež kralja Davida Mu bo gospod odločil, Kraljestvo v hiši Jakoba Na vekomaj izročil. Ne prašaj vstrašena: kako Se more to zgoditi! Bog z duha svetega močjo Te hoče napolniti". „Ker dekla sem Gospodova' Marija odgovorila, „Se zgodi, kar je Večnega Modrost z menoj sklenila' 70 In lej! beseda, božji sin Je zdaj meso postala. Nas rešit ’z greha globočin, Med nami prebivala. Zatorej pred zveličarja Ponižno pokleknimo, Da nas je prišel rešit, ga Prisrčno vsi hvalimo. Iz BI. Potočnikovih „Sv. pesim“. Božiču a. (Za otročiče.) Otroci veselje Nocoj se glasi: Se spolnijo želje. Se Ježček rodi. Že angeljček poje, Pastirci gredo Darove mu svoje Že kralji neso. 71 Tud’ mi pristopimo Le pejte z menoj! Tu dete molimo Ponižno nocoj! 1 Bo detice zalo Nebeških darov Prav rado nam dalo, Če moTmo ga prav. Že glorijo čujem, Pa vse je svitlo Že vidit’ zdihujem To dete lepo. O Jezušek dragi, Pred tabo klečim, V ljubezni preblagi Tvoj biti želim. Očes’ce premilo Obrni na-me; Daj, da te ljubilo ji Bo moje srce! i i Prisrčno čutilo Ponudim ti v dar, Daj, da te žalilo Ne bode nikdar! Post n a. Lej, o grešnik, grehi tvoji, Prav premisli, kaj store! Jezus tam v britkosti svoji Ves otožen molit gre. Oh kak’ milo on zdihuje, Vidi, kaj mu bo trpet’, Ves prepaden omaguje, Da mu skoraj ni živet’! Le poslušaj ga, kak’ moli: „Oče, kakor ti želiš, Umrjem po tvoji volji, Da sveta ne pogubiš 11 . To je Jezusa ljubezen Do pregrešnega sveta. Da ozdravi vso bolezen, Se v trpljenje, v smrt poda. 73 Judje, ko so ga dobili V roke svoje in oblast, Misli, človek, kaj so sfrili! Oh, velika je nečast! So k stebru ga privezali, Tepli, bili do krvi In lak’ dolgo ne nehali, Da na truplu zdrav’ga ni. Kaj si zmislijo tirani! Lejte krono mu spleto, Trnje mu obličje rani, In prebada mu glavo. Glej jih predenj poklekvati! Kakor kralja ga časte, Mu v obraz začno pluvati; Naši grehi to store. Jezus, o lepota večna Kakšen je zdaj tvoj obraz! Grešnik, glej, o stvar nesrečna! Koljko on trpi za nas! Reci: jaz sem sam krivični, Ker sem tolkokrat grešil; Ti nedolžni in pravični Si se zame pokoril. Sv. pesmi. 5 74 Kaj se bode zdaj zgodilo? Judje križ privlečejo! Kak’ ga Jezus gleda milo! Udje vsi trepečejo. Lej ljubezni preneznane! Sam ga je na rame vzel, Da ozdravi naše rane Ga je kušnil in objel. Ker so ga tako privlekli Na Kalvarijo goro, So mu oblačila slekli, In po križi ga razpno; Svete ude raztegnili, Da mu, grešnik, žiTce štej! Z žebeljmi na križ pribili; Kaj pregreha st’ri, poglej! Pridi, človek, lej ga tukaj Križan’ga zveličarja! Pojdi in v pregrehah ukaj? Hočeš še bolj žalit’ ga? Skale se dajo drobiti, Tudi ti se ganit’ daj, Ne prenehaj solz točiti, Ljubi ga na vekomaj! Iz BI. Potočnikovih „Sv. Pesim“. 75 Velikonočna. Zveličar gre iz groba Ob moč je smrt, trohnoba! Velikonočno jagnje bil, Je zame drago kri prelil. Aleluja! Otet je človek, rešen! In v brezno satan trešen! Smrt nima svoj’ga žela več, Odprt je grob in kamen preč! Aleluja! Odrešil je očete Veliko časa vjete; Častito jih pelja sabo V zaprto z grehom pred nebo! Aleluja! O, kak se svet’jo rane Neusmiljeno mu dane! Veselje angeljsko vrši, Da smrt je mrtva, nas uči. Aleluja! Je trdna naša vera, Resnica jo podpera: 76 Zveličar je od smrti vstal, Tud’ nas ne bode grob končal. Aleluja! Le kratka noč bo v grobi. Ker angel kmal’ zatrobi: Telo tud’ potlej popelja Zveličar v raj, m smrt neha. Aleluja! Dopolnit naše želje, Pripravit nam veselje Greš ti, Zveličar, pred menoj, Prišel bom, upam, tud za t’boj. Aleluja! Življenje ponoviti, Tako v nebo daj priti, Kjer pri očetu ti sediš, Pravičnim plačo. t ; del'š. Aleluja! Pred sodbo bom postavljen, Po svatovsko napravljen, Z krvjo bom jagnjeta opran, Med tvoje svate svat odbran. Aleluja! Aleluja! Aleluja! Aleluja! Aleluja! Po tvoje, Jezus bratom brat, Daj tudi nam od smrti vstat’! Aleluja! Iz BI. Potočnikovih ,,Sv. Pesim“. Križev teden. Bog-, kler grešnike kaznuješ, In pravične zveseluješ, V nebu ti nad nam’ živiš, Žugaš, tepeš in krotiš! Sliši nas, stvari uboge, Odvrni nam vse nadloge, Zdrave, v miru naš obran’. Daj nam kruha vsaki dan! Slednji dan nas iz dobrote Preskrbuješ revne srote ; Si mogočen gospodar, In skrbiš za vsako stvar. Sliši nas, i. t. d. Ti daješ stvarem živeli. Da gre dež, in solnce sveti, Da polje lepo evete, Žito upanje daje. Sliši nas, i. t. d. Če živali nam škodljive Pridejo na vrt, na njive, Tvoja volja je tako, Služimo si z grehom to. Sliši nas, i. t. d. Če od neba le dežuje, Da nam živeš potonuje, Pride to iz tvojih rok, Zavolj spačenih otrok. Sliši nas, i. t. d. Če po leti za vročino Vzame toča nam poljino Da zelen’ga vidit ni, Smo pregrešili sami. Sliši nas, i. t. d. Če grmi, se križem bliska. Da se vsak ostrašen stiska, Grešnik tvojo moč spozna V svojih grehih trepeta. Sliši nas, i. t. d. Svojo moč prav pokazati, Hotel si Egiptu dati Rodovitnost sedem let, Ino sedem lakot spet. Sliši nas, i. t. d. Izraelce si posvaril, Z dolgo sušo jih udaril, Ko je Abab kralj njih bil, Dež tri leta ni rosil. Sliši nas, i. t. d. Je nebo zaprto bilo, Polje ni dežja dobilo, Izrael je malik’val, Ti pa, Bog, ga obiskal. Sliši nas, i. t. d. Pa Elija si ohranil, Čudno lakoti ubranil, K’ je zatirala strašno Celo judovsko zemljo. Sliši nas, i. t. d. Ker se ljudstvo spreobrne, Šibe tvoje si odvrne, Ko Elija pros’ za nje, Kmali dost dežja dobč. Sliši nas, i. t. d. 80 O Bog, tudi nas se usmili 1 Ki smo te močno žalili, Kedar bodeš tepel nas. Prošnje usliši tisti čas. Sliši nas i. t. d. Tebi v voljo se 'črno dati, Svoje polje obdel’vati, Ti odpri roko, gospod! in napolni nas dobrot! Sliši nas, stvari uboge, Odvrni nam vse nadloge, Zdrave, v miru 'nas ohran’, Daj nam kruha vsaki dan! Iz BI. Potočnikovih ,,Sv. Pesim“. Sveti duli. Prid’, sveti duh! apostelnom dan, Ker si bil dansi vanje poslan, Da čuda božje pravijo, Sovražnikom se ustavijo. Prid’, sveti duh! te prosi kristjan! 81 Prid’, sveti duh! daj svoje dari! In jih med svoje verne razil! Resnico da poslušajo, In nje sladkost okušajo. Prid’, sveti duh! razsvetli nas ti! Prid’, sveti duh! omeči srce, Zažgi nam v srcih svete želje! Ljubit’, kar je pravičnega, Se varvati krivičnega. Prid’, sveti duh! ljubezni svete! Prid’, sveti duh! podpiraj slabost, Potrdi v srcih pravo svetost; Daj, da se ne spodtaknerno, V ljubezni ne premaknemo! Prid’, sveti duh! ti naša krepkost! Prid’, sveti duh! ti zvesti vodnik! Veselje naše, naš pomočnik! O, v6di nas do večnosti! Pripelji nas do srečnosti! Prid’, sveti duh! ti naš potrdnik! J 7 . BI. Potočnikovih ,,Sv. Pesim“. 82 Sveto rešuje telo. Praznika svetega Dan’s veselimo se, Prav iz unetega Srca naj hvala gre! Staro preide naj, Vse novo bodi zdaj, Misli, djanje vsak ponavljaj! Dansi praznujemo Zadnje noči spomin, Ker se spomnujemo Kako je božji sin Svoje prijatle zbral, Jagnje jim jesti dal, S tem zapoved judov dostal. Učenci zavživajo Velikonočno jed, Zadnjič dobivajo Rešnje telo prejet’. Jesti jim ga daje; Pa razdeli se ne; Vsak posebej cel’ga prejme. Kedar prejamejo Slabi nega telo, Se ga navzamejo, Moč jim je pravo to; Kelih jim tud’ zroči, Da jim ga in veli: „Vsi ga pite, moja je kri“. Tak’ je postavljeno Njega telo za dar, Dušam pripravljeno, Da ga zavživa stvar. Mašniki to store, Da od njega žive, In ga vrednim vernim dele. Zdaj od nebeškega Kruha naš duh živi, ’S kruha človeškega Se nam pravi Bog stori. Čudi se, o kristjan, Jezus je vsem v jed dan, Bod’ si reven in zanič’van. Dansi te prosimo, Trojni, edini Bog V srcih te nosimo, Varuj nas vseh nadlog! Živi nas slabe zdaj, K tebi nam priti daj, In te vživat’ na vekomaj! BI. Potočnikovih ,,Sv. Pesim”. Angel varil. Angel božji, ki me vodiš, Da se sam ne pogubim, Ki zvesto pred mano hodiš, Tebi se priporočim! Tebe mi je Bog odločil. Tebi mojo dušo zročil. Angel varil, prija tel moj. Vselej rni na strani stoj! O prijatel moj nebeški! Meni varil mogočen dan, Da v nearnožnosti človeški Nisem v lmdo zapeljan. Ti preženi vse zmotnjave, Jn sovražnikov skušnjave! Angel varil, prijatel moj! Slabemu na strani stoj! Če opeša moja duša, Z grehom ranjena medli, Jo hudič končati skuša In ji večno smrt želi; Ti sovražnika preženi, Milost božjo sprosi meni. Angel varh, prijatel moj! Grešnemu na strani stoj! Uči me Boga ljubiti, Kakor Jezus zapove; Njega voljo dopolnili, Njemu vdati vse srce; Da se vedno posvečujem, Vedno k Bogu približujem. Angel varh, prijatel moj ! Mlačnemu na strani stoj! '• Ko približa se ločenje, Zadnje vojske huda noč, Preden sklenem to življenje, Bod’ mi hramba in pomoč! Zrhči me odrešeniku, Pelji k milemu sodniku! Angel varh, prijatel moj! V smrti mi na strani stoj! Iz BI. Potočnikovih ,,Sv. Posim“ 86 Vera, upanje in ljubezen. Živo verjem, trdno upam, Srčno ljubit’ te želim. Daj mi, Bog, tvoj glas sprejeti, Zmotam pa srce zapreti; Sej iz rok ljubezni tvoje Je prišlo življenje moje. Vero, upanje povikšaj, Da v ljubezni ves gorim! Živo verjem, i. t. d. V zmote svet brez tebe zaide, V tebi se resnica najde; Teb’ ni skrifga, Bog presveti, Brez skrbi ti smem vrjeti. Vero, upanje i. t. d. Živo verjem, i. t. d. Tri osebe so v skrivnosti, Le en sam Bog v svoj’ svetosti; V bistvu so moči enake, Čudna dela so od vsake. Vero, upanje i. t. d. Živo verjem, i. t. d. V tebe, oče, na višavah Bom zaupoval v težavah; Tvoja roka me podpira, Če me svet, pekel zatira. Vero, upanje i. t. d. Živo verjem, i. t. d. Jezus, tvoje odrešenje Naj me varje v pogubljenje; Je nebesa odklenilo, Upanje nam utrdilo. Vero, upanje i. t. d. Živo verjem, i. t. d. Ti me, sveti duh, podpiraj Strah v srci mi zatiraj; Da se vtrjen ne preganem Živ ud Jezusov ostanem! Vero, upanje i. t. d. Živo verjem, i. t. d. V tebi, Bog, se veseliti, Tebe vekomaj častiti, V dobrih delih hočem rasti, Tebi v vseh rečeh dopasti. Vero, upanje i. t. d. Živo verjem, i. t. d. Tebi hočem zvest ostati, Svet naj žuga me končati. Le do tebe 'čem hiteti, In ž veselim srcem peti: Ljubi oče! tebe ljubim, Tebe ljubit’ hrepenim. Živo veijem, i. t. d. Kedar ura mi odbije In me temni grob zakrije, Ko trohljivost žVot razdere, Naj si v mojem srcu bere: Ljubi oče, tebe ljubim, Tebe ljubit hrepenim. Iz BI. Potočnikovih ,,Sv. Pesim“. Zahvalna. Hvala hod’ gospod Bogu! Vse stvari ga zdaj molite, Stvarnika, dobrotnika In očeta ga častite! Keruf, Seraf mu pojo Hvali zemlja in nebo. 89 Sveti, sveti, svet’ gospod! Vse je polno tvoje hvale! Trume zvoljenih, o Bog! Večno čast ti bodo gnale; Vsi svetniki te častč, Vsi pravični te slave. Češčen bodi trojni Bog! Oče, sin in ti duh sveti! Cerkve tvoje nauk ves Moramo zvesto vrjeti; Jezus Kristus, božji sin, Je zapustil ga v spomin. O preljub’ zveličar naš! Koljka je ljubezen tvoja! V grehe sem bil zakopan. Revna je b’la duša tnoja. Ti pa prideš k nam na svet Smrt, pekel in greh zatret. Večni Bog, in kralj nebes Se poniža brat nam biti; Nam živi in umrjč, Nam nebesa zaslužiti; Njega sveta rešnja kri Nas očisti vse ljudi. Sv. pesmi. 6 Na desnici božji zdaj Ga imamo pomočnika, Sodnji dan ga grešnik bo Videl ojstrega sodnika, Milost, grešnik, le dobiš, Dokler tukaj še živiš. Jezus bodi usmiljen nam, V službi svoji nas ohrani, Kri si svojo dal za nas, Greh končaj, pri nas ostani! Pelji naše duše v raj, Delež zvoljenih nam daj! Svoje ljudstvo osrečuj, Zdaj in vselej nas obvari! Obdaruj in povekšuj In zveličaj svoje stvari. Hvala bomo peli ti Tu in tamkaj v večnosti. Milostljiv nam bodi dan’s Pota v grehe nam zagradi; Sveti in preljubi Bog! Daj, da stor’mo dobro radi. V tebe upamo vsak čas, Da ne boš zavrgel nas. Isi BI. Potočnikovih „Sv. Pesim“. !Ssv. Ciril in Metod. Dve lepi zvezdi svetite Na nebu nam Slovenom: Aposteljna Ciril, Metod, Na nebu nam Slovenom. Sta sveto vero širila Služabnika gospodova, Aposteljna Ciril, Metod, Služabnika gospodova. Slovene podučevala, Nebesa jim odpirala Aposteljna Ciril, Metod, Nebesa jim odpirala. Slovenski rod ljubila sta, Za vse Slovene molita Aposteljna Ciril, Metod, Za vse Slovene molita. Da Bog naj um nam razsvetli, V ljubezni srce razjiskri. Sprosita nam, Ciril, Metod, V ljubezni srce da gori! Da se kršansko ljubimo Z narodi vsemi bratovsko. Sprosita nam, Ciril, Metod, Z narodi vsemi bratovsko. Dve lepi zvezdi svetite Na nebu nam Slovenom: Aposteljna Ciril, Metod, Na nebu nam Slovenom. Po Majorjevi. Sveti Alojzij. 1 . Prelepa lilija cvetž Iz sam’ga svet’ga raja In duh čistote angelske To lilijo obdaja. Kdo krasne cvetke ne pozna Alojzija mladenča? Nedolžnost in pokora ga Zdaj v svetem raji venča. Zato dajmo Alojziju Castilnico zapeti, Njemu, v telesu angelu, Vso hvalo prizadeti. 93 Alojzij, ti deviški cvet! Nedolžnost si ohranil, O bodi ti razgled nam svet, Ki nas bo greha branil 1 Ti v sveti srarnožljivosti Si bal se sence greha, Ogibal se nevarnosti Nečimrnega smeha. Mi pa veselje ljubimo, Nevarne kratkočase, V nevarnost se podajamo, Slabi pozabbno na se. Da usmiljenega Jezusa Ti je srce gorelo Marija ti je mati b’la. Posvetno teb’ mrzelo. Nam pa le srce poželi Veselje tega sveta. Ljubezen sveto v nas mori, V pregrehe nas zapleta. Alojzij, ti se pokoril, Počutkov moč podiral. Si molil rad, in se moril. Skušnjave s tem zatiral. 0 ** Mi grešniki pa pasemo Pregrešno truplo svoje, Naj nam pomoč premage bo Razgled pokore tvoje! Naj se hudobni svet jezi, Sovraži, zapeljava, Le bodi, o Alojzij, ti Nam luč in steza prava. Alojzij, ti naš vojvoda Pred nami lil’jo nosi Usmiljenega Jezusa Nam ti pomoč izprosi! Naj se s teboj vojskujemo,! V nedolžnosti živimo; Da srečno svet premagamo, Se s tabo veselimo! Da bomo pri Mariji tam V nebesih vsi veseli! Hodili vsi za jagnjetom In novo pesem peli. Iz BI. Potočnikovih ,,Sv. Pesim 4 *. 95 II. Alojzi sveti, cvet mladosti, Izgled prelepi nam si ti! k Poslušaš parno nauk svetosti, Pobožno te ga mat’ uči. Ponižnost ni te zapustila, Pri knježnjih starših bil doma, Bliščoba svetna ni motila Na ptujih dvorih ti srca. Nedolžni zvoliš si devištvo, Ak tudi čast odmen je tvoj Zamenjaš, daš jo za meništvo — Dobiš da rajski venec svoj. Te angela miru častijo Pobožna srca krog in krog Življenja tvoj’ga veselijo Ljudje se, angeli in Bog. Med mnihi hočeš zadnji bit' Ak tudi ljubček si Boga, Bolnikom še hitiš služiti, Ko sam se čutiš bolnega. 96 Učiš pobožno vse živeti, Nam zgled daješ, ko tud trpiš, Trpljenje ti je dar presveti, In smrt tak srečno si želiš. „Nocoj, nocoj, mladenči”, praviš, ,Nocoj zapustil vas že born“, In zdihneš: „Jezus!“ — in prestaviš Se presrečno v rajski dom. PRISTAVEK, Pesmi pri sv. maši. i. K i r i e. Bog pred tvojim veličastvom Molimo iz praha te, S svoje milosti bogastvom Se ozri v nas grešnike! Dar ta naš ti naj dopade, Jagnje je brez madeža: Jezus, vir nebeške gnade. Ki odjemlja greh sveta. Glorija. čast Bogu na visokosti! Sveto je njegov’ ime; Po stvarjenja širokosti Naj ga vse stvari časte. Bodi hvaljen, bodi moljen, Večni trojedini Bog! V tvojo večno čast odvoljen. Naj ti služi zemlje krog. Evangeli. Evangeli je resnica, Nas varuje grešnih zmot; Nam je luč, nam je vodnica Skoz’ življenja temno pot. Nauk večnega življenja Ti, o Jezus! sam imaš; Luč modrosti, razsvetljenja, Učenik, nam vernim daš. Ofertorij. Večni oče vse dobrote! Mil’ poglej na ta oltar, Za brezkončne grehov zmote Ti damo prijeten dar. Svet’ga kruha ino vina Dar ponižno darovan, To je dar, glej, tvoj’ga sina Za vse žive, mrtve dan. Sanktus. Z angeli na glas pojemo Sveto pesem, o Gospod! Vse češčenje ti dajemo: Svet, svet, svet, Bog Sabaot! Da b’ za tvojo čast se vneli, Nam, o Bog, dobrotljiv daj! Bomo tvojo hvalo peli Tu in tam na vekomaj. II. K i r i e. Oče večni v visokosti, K tebi se približamo, Svoje grehe in slabosti Srčno obžalujemo. Grešnikov se nas usmili, Sprčoberni nam srce. Da bi zvesto te ljubili, Žalovali za dolge. Glorija. Slava bod’ Bogu v višavi In na zemlji mir ljudem! Naj se zliva po širjavi Milost božja vsem stvarem ! Tebi, Jagnje, Sin Očeta, Ivi odjemlješ greh sveta, 10 i Poje vsaka duša vneta Slavo večno iz srca. Kredo. Bog nebeški! vsi spoznamo, Da si vstvaril vse reči, Da očeta te imamo, Ki dobrot nam toljk’ deli; Da si dal nam Rešenika — Sina c’lo v zveličanje, In poslal nam Tolažnika, Ki nam sveto moč daje. O f e r t o r i j. Vzemi, Oče, dari v slavo, Ki jih teb’ darujemo; Milost in za grehe spravo Ž njimi tebe prosimo. Tvoja zarja naj obseva Djanja našega steze, In za dobro naj ogreva Oslabljeno nam srce. S a n k t u s. Sveti, sveti, večno sveti Bodi vsemogočni Bog! Tvoji slavi večno vneti Naj živi vesoljni krog! Vsaka stvar naj poje vdana, Tebi čast in vse moči! Večna slava in „hosa.na“ Naj povsod se ti glasi! Benediktu s. Bodi hvaljeno, češčeno Rešnje Jezusov’ telo! Iz Marije nam rojeno In nemilo križano! Bodi vekomaj češčena Draga, sveta rešnja kri! Vir si večnega življenja — Vsa ljubezen v tebi tli! A g n u s. Jagnje božje, Jezus mili, Ti ljubezni večne vir! Grešnih nas se zdaj usmili, Daj nam svoj presladki mir Milostivo nas ohrani, Tvojo pot da hodimo, In da enkrat srečno zbrani K tebi v mir se snidemo! Ite, missa est! Blagoslovi, Oče mili, Našega življenja dni! 104 Božji Sin, ti se usmili. Daj, da s tabo vsak živi! Blagoslovi Duh nas sveti, Tvoja moč navdajaj vse, Daj nam srečno kdaj dospeti K tebi v raj, v zveličanje! A. Praprotnik. m. Začetek. 0 sladka ura Bog nas vabi, Zročimo da pohlevno mu srce; Gospod nas kliče prit’ ne žabi, Kdor med otroke Božje šteje se. O mili Bog ne zvrzi reve nas; Srce gori! čuj tihe prošnje glas! Slava. V višavah zadonelo! Je petje angeljsko. Po zemlji je gromelo! In v morje temno dno. In ko nekdaj višava, Nižava — pele ste! Zdaj slava — Bogu slava! Naj poje mu srce! Vera. Bog Oče mi spoznamo; Da vse je tvoja stvar; Tud’ vere luč imamo, Dobrote tvoje dar, Od tebe Oče ide, Sin rojstva večnega; Spočetje njega pride Od Duha svetega. Darovanje. Ko zadnja zora mine, Ko strašnja smrt preti! Prisveti nam z višine! Dar Božje milosti, Sad svetega .Drevesa” In kri nam da v spomin; Vživajmo ju, — v nebesa Nas vabi Božji sin! Predglasje. Sveto! sveto! sveto! Sveto Božje je ime; Nebo zemlja ga časte! Tud’ človeštvo ga slavi! Sveto! sveto! sveto! Pri blagoslovu Tantum ergo. Ta skrivnost je prevelika, Naj častimo jo le vsi! Vidu naš’mu se odmika — Ali vera nas uči: Da je to Odrešenika, Res telo in sveta kri. (Jenitori. Čast Očetu in Sinu! Slava Božja in svetost! Kteri v kruhu ino vinu, Daje svojo nam sladkost. Svet’mu Duhu v tem spominu Bod’ enaka visokost! Jezus, moje želje. Kje je Jezus, moje želje? Kam moj ženin zginil je? Kdo me k ljubemu popelje? Kje ga našlo bo srce? Ptički, dajte mi perute, Na njih k njemu da zletim, Ribice dajte mi plavute, Naglo k njemu da zdrčirn. / 107 Zvezdice, svetlo svetite Meni s svojo lučico. Vse temo mi razjasnite, Da ga vid’lo bo oko. Sapce mile, ve nesite Mu prijazni moj pozdrav! In povedat mi hitite, Kje tak dolgo je ostal? Solnčice, ki po širjavah Daleč siješ krog in krog Oh, povej, al' po višavah Al’ po zemlji hod’ moj Bog? Bleda luna, tiha, mila, Prosim te, saj ti povej, če si kje ga zasledila In se vrnil bo skorej! Sveto obhajilo. ■ I. Pridi, pridi, božja mana, Jagnje božje, živi kruh, Moje duše ljuba hrana, V tebi le živi moj duh. Milo že po teh’ zdihujem, O srce moj'ga srca! 108 In oči v nebo vzdigujem! Vziti skoraj te, Boga. Vzdigni se, o duša, kviško, Jezus te zapustil ni! Svoje on telo deviško, S tabo sklenit sam želi. Glej, tvoj Jezus pride sklenjen S kori angeljev devet, Šest darov ti nese ženin, Kterih dat’ ne more svet. Ženin božji pred operi V pravih solzah mi srce. Čisto v meni greh zateri, Da prav ljubim, prejmem te. Čisto te želim sprejeti. Čista duša zgrevana, Ljubeznjivo te objeti Tebe, kralja večnega! II. Duh moj kviško se vzdiguje K teb’, neizmerjena modrost Tebe vziti zaželjujem, Jed nebeška in sladkost! 109 'Z tebe vsa lepota 'zvira, Ti studen’c si čistosti, V njem se za te zdaj nabira Jezero hvaležnosti. Ni lepote, ni sladkosti, če preiščem celi svet, Kakor kruh iz visokosti, Ki ga zdaj želim prejet’. Pred sv. obhajilom. K tebi, k tebi, duša moja, Sladki Jezus! le želi; Tjjubeznjiva pridnost tvoja Želje vnete ji budi; Oh, al’ strah pogum mi jemlje, Grešna ko mislim stvar, Da sem prah, črviček zemlje, Ti vesoljni kralj, vladar. Zaupljivo zdaj dušica, Mili Jezus! k tebi gre, Res je v čednostih sVotica, Prosim milo, vsmili se! Srčno ji ljubezen zmnoži, Sv. pesmi. 7 Jezus, solnce rajsko ti! Da enako solnčni roži Za te vekomaj žari. Adventna. Vi, oblaki, ga rosite, Ali zemlja naj ga da! Ve nebesa ga pošljite Skor zveličarja sveta! Milo so ljudje zdih’vali, V grehih, v temi so ječali; Bog je bil zemljo preklel, Greh nebo človeku vzel. Oče se nebeški vsinili, Vidi toljko bolečin; Da bi se ljudje rešili, Se ponudi božji sin; D’vico Gabriel pozdravi, In Marija čista pravi: Glej pokorno je srce, Kar Gospod mi zapove. Zgodba sveta in vesela Nam odklepa vsem nebo; Glej, Devica je spočela, In Beseda je meso; Pred Gospoda pokleknimo, Njega milost zahvalimo. Blagor tebi, grešni svet, Jezus pride greh odvzet! Bratje! dosti je že spanja, Glas nebeški kliče nas; Dan se bliža, noč odganja, Zdaj prihaja srečni čas. Odvrzimo vso hudobo, Oblecimo pa svetlobo, Da preide grehov noč In nas vodi božja moč! Božična. 2 . Zveličar preljubi Je prišel nocoj, Raduj se, o človek, In slavo mu poj! Prelepo in milo Nebo se žari, Tak svetle ni bilo Nikdar še noči! 112 V višavi razlega Se petje lepo, Nebeški duhovi Na nebu pojo: „Naj Bogu bo slava 1 *, Odmeva vse čez, „Mir zemlji izviraj Nocoj iz nebes!“ In angelj nebeški Približa se sam, Pastirjem oznani, Ka pasejo tam: „Nikar se ne bojte, Veselje povem, Mesija vsem rojen Nocoj je ljudem!” A. Praprotnik. 2 . Lej zvezdice božje migljajo lepo, Odprto široko je sveto nebo! Duhovi nebeški se z raja vrste; Prepevajo slavo, na zemljo hite. 113 Obljuba predavna postala je res, Prišel je Zveličar na zemljo z nebes, Pri vbogih pastirjih kot dete leži, Si revščino zvoli ponižno živi. Oj srečne dušice, ki njega dobe, On polni z bogastvom ubogo srce; Vsi k njemu hitimo, vsaj rad nas ima, Odkrivajmo rane mu svoj’ga srca. 3 . Božji se narodil Sin, Aleluja! K nam prišel je iz višin, Aleluja! Iz života Deve, Rodbine kraljeve Nam, nam narodil se. Davno že prerokovan, Aleluja! Beli je zagledal dan, Aleluja! Iz života i. t. d. Bog se je včlovečil, Aleluja! Da bi nas osrečil, Aleluja! Iz života i. t. d. Tmina je zbežala, Aleluja! Zora prisijala, Aleluja! Iz života i. t. d. 114 Satan v peklo trešen, Aleluja! Rod človeški rešen. Aleluja! Iz života i. t. d. Vse je zlo zatrto, Aleluja! Nam nebo odprto, Aleluja! Iz života i. t. d. Duša najde Jezusa v trpljenji. Ah, kako te vidim, Jezus mili! Kdo te zvezal je tako po sili? Ah, moj greh je tega kriv, Bod’ Zveličar milostiv! Kdo, moj Jezus, bil ti je krvavo, Kakor tolovaj presveto glavo? Ah, moj greh i. t. d. Kdo ti je pljuval v obraz častiti, Jezus! da lepote ni slediti? Ah, moj greh i. t. d. Kdo, o Jezus, ti veselje moje, Z bičanjem je ranil truplo tvoje? Ah, moj greh i. t. d. 115 Kdo je, Jezus, kralj časti, oblasti, Celo s trnjem kronal ti k nečasti? Ah, moj greh i. t. d. Kdo, o Jezus, vir vse gnade za me, Je naložil križ na tvoje rame? Ah, moj greh je tega kriv, Bod’ Zveličar milostiv! Postna. I. 0 Vi vsi, ki greste po poti, Jezus s križa govori: Tu postojte men’ nasproti In povzdignite oči; Glejte, moje so želje, Da si vtisnite v srce! So bolečine kdaj grozne tako, Kakoršne so moje, K’ jih za grehe tvoje, Grešnik, voljno trpim? Za te visim! — Jezus ljubeznjivi! Mi smo zaničljivi. Glej, saj spoznamo vsi dobro svoj greh. 116 Zdaj močno nad njim žalujemo. K tvoji milosti zdihujemo: Milost, milost! Zveličar naš! S paradiža smo bdi djani, Prvi greh nas je prodal. Z materjo na ptuje dani, Kam bi se bil človek djal? Ti pa, naš gospod in Bog! Nas odrešit iz nadlog, Le iz dobrote si prišel na svet; Gorel iz ljubezni, Da bi bolezni Dobro ozdravil bil, Kelih si pil. Težkega življenja, Britkega trpljenja, Vendar pa z grehom še žalimo Te. Zdaj močno nad njim žalujemo, K tvoji milosti zdihujemo: Milost, milost! Zveličar naš! II. Tam na vrtu oljske gore Izveličar naš kleči, Smrtna žalost ga premore, Oh, krvavi pot poti. In le hujše so težave, Vidi strašno Golgato; Le učencev trudne glave V trdnem spanj’ počivajo. Že sovražni trop prihruje, Iškarjot. ga sam pelja Jezusa on poljubuje In sovražnikom izda. „Koga iščeta ?“ — jim reče. Straha vsi popadajo; On se jim pa branit’ neče, Rabeljni ga zvežejo. Iz ljubezni do Očeta, In do grešnih nas ljudi. Za dolgove vsega sveta Božje jagnje v smrt hiti. Togote se trinogavci, Krotki Jezus le molči. Ljudstvo šuntajo hinavci: Križaj, križaj ga! kriči. Trpljenje Jezusovo. Daj mi, Jezus, da žalujem, Smrt, trpljenje objokujem, Ki ga, Jagnje, si prestal, Grehe zbrisal, milost dal. Jezus! daj, da tvoje rane Nas presunejo kristjane, To trpljenje prebritko Tam pomoč naj v smrti bo Nas odrešit’ smrt si zvolil, Pred Očetom trikrat molil, Si krvavi pot potil, Kelh trpljenja čisto spil. Jezus, daj i. t. d. Naši grehi so izdali, Tebe, Jezus, zasramovali; Za naš greh tepen si bil In na križu kri prelil. Jezus, daj i. t. d. Daj nam tebe le iskati, Svoje grebe objok’vali, Da se tvoja rešnja kri Kdaj nad nami ne zgubi Jezus, daj i. t. d. 119 Velika noč. I. Današnji žarki zarje mile Na zmage grob že sijejo, So vrata vanj se odklenile In glasno nam pričajo: Zveličar je od smrti vstal, Pekel premagal, smrt končal. Aleluja, aleluja! V cvetličnem vrtu, v žarnem kraji Vrtnar pri rožah že stoji, Prijetneje, ko v prvem raji Okoli njega cvet duhti. Tu sam je ljubi naš gospod, Sadi obilnih nam dobrot. Aleluja, aleluja! Njegovih naukov cvetje klije Od kraja zemlje do neba, Prežlahtno moč na srca dije, V življenje večno nas krepča, In enkrat bode vekomaj Cvetel nam njega sveti raj. Aleluja, aleluja! A. Praprotnik. Velikonočna. , II. Danica svetila In mirna je noč, Kar skalo odkrila Je angeljska moč. O Jezus naš kralj Vstal z groba si zal! Ti zmagal si smrt, In pekla si črt. Aleluja, aleluja! Raduj se, Marija! Marija predraga, V tihoti solziš, Da Jezus smrt zmaga, Mu srčno želiš. Glej, blagi tvoj Sin V nebeški svetlin’ Naj pred ti naznan’ Častitljiv svoj stan. Aleluja, aleluja! Raduj se, Marija! Svetlč se mu rane, Kot solnčni je žar, 121 Od strune ve vbrane Zapojte le kar: On rane ima Da svet pa pozna, Nas rešil, on — Bog Je večnih nadlog. Aleluja, aleluja! Raduj se, Marija! III. Rudeče se nebo žari, Višava hvale vse doni, Se svet odrešen veseli. In strašni brezen zarenči, Ker premogočni kralj sveta Iz brezna smrti spodnjega Očakov zbor sprosten pelja Gor do življenja svetlega. Aleluja, aleluja! Kjer z varhi grob zavarvajo In s kamnom ga zaznamvajo, On vstane s častjo veliko, V svoj grob zapre smrt zmagano. Zadost je z jokom, solzami, Zadost, je dano žalosti; 122 Končavec smrti se zbudi, V svetlobi angelj se glasi: Aleluja, aleluja! Da boš veselje ti za nas, O Jezus, vele-nočni čas, Da smrti, greha rešiš nas In daš nam spet življenja kras, Očetu glasi hvale se, In Sinu, kteri vstal res je, In svet’mu Duhu tudi še Tak’ zdaj ko večne čase vse. Aleluja, aleluja! IV. Dan presveti, dan veselja, Srčno mi pozdravljen bod’! Smrt več nima svoj’ga žela, Res je iz groba vstal Gospod ! Glej! kak’ svetjo se rane, Ki jih zate je prejel; Jezus tvoj, iz groba vstane, O kristjan bod’ ga vesel! Aleluja, aleluja! S križa v nov’ grob položila Nikodem in Jožef sta, Velik kamen privalila, 123 Bil je bliz’ dan praznika, Straža tud’ pri grobu čuje, Že se tretji dan napoč’ Al’ — kar David prerokuje — Vstal je dans veliko noč! Aleluja, aleluja! Angelj božji z neba pride, Kamen težek odvali, Žene velik strah obide, Jim prijazno govori: Ve nikar’ se ne strašite, Križan’ga, veni, iščete; Vstal je! le mi verjemite, Kakor pred povedal je. Aleluja, aleluja! Izročilo Mariji naši materi. 0 Marija, naša mati! Čez valove od nevihte gnane Tje v dežele, potnikom neznane, V te zaupajoči gremo. O Marija, varuj nas! O Marija, vodi nas Po pravi poti v sveti raj! O Marija, naša mati! Ce nesreča nam bo konc kazala, Up naš pobijala trda skala, Takrat mater nam se skaži! O Marija .... O Marija, naša mati; Kaderkoli bomo v hudi sili K tebi se, Marija! obrnili, S svojim krilom nas zakrivaj! O Marija .... Marija pomočnica. 0 devica, pomočnica, Vedno zvesta si nam ti! Le sladkosti in blagosti Tvoja roka nam deli! Ko cveteča in dišeča Si, Marija, rožica, Sem iz raja, svet’ga kraja Diješ cvetje upanja. Kakor zarja iz viharja V temni noči siješ nam. Mati mila vedno bila Si ubogim grešnikam. 125 Pri slabostih in brhkostih Mile solze nam sušiš; Pri skušnjavah in težavah Brez moči nas ne pustiš. Čast Marije naj razlije Se po svetu krog in krog! Nje častimo in prosimo, Pomočnico vseh nadlog! O devica, pomočnica Bodi naša vsaki čas! V svoje krilo skrij nas milo Ko nevihta straši nas! A. Praprotnik. Dar Mariji. S cvetlicami te venčatno, In z liljami te kinčamo; Naj krog neba bo poln blišav In zrak sveta žlahtnih dišav; Naj solnčni žar in celi svet Bo tebi v dar, o rajski cvet; Pred tvoj obraz pokleknemo, Usliši nas, te prosimo! Iz src puhti molitev gor, Naj k teb’ doni tud’ petja zbor, Sr. pesmi. 8 Naj kviško gre naš jek globok, In vse želje na kraj visok, Kjer mati v časti tam sedi, In grešnikom pomoč deli; Marija ti! pomagaj nam, Dab’ skupaj bli kdaj z Jezusam. Češena si Marija ti. Veselo pesem, jezik moj! Mariji v čast in slavo poj! Ki je brez madeža spočeta Postala božja mati sveta; Zato ji vedno čast doni Od vseh jezikov in stvari: Češena si Marija ti, Vsa polna božje milosti! Če vprašam drobne ptičice: Zakaj tak lepo pojete, Da sladkih pesem glas medeni Odmeva log in gaj zeleni? „Marijo me pozdravljamo", Mi ptičice odpevajo: Češena si Marija ti, Vsa polna božje milosti! 127 Če prašam zale rožice: Kaj tak lepo se spletate V prekrasni venček razcveteni? Iz njega klije duh medeni: „Mariji venec pletemo", Mi rožice odmevajo: Češena si Marija ti, Vsa polna božje milosti! Cveteči maj. Cveteči maj pozdravlja, Marija, o kraljica! Ž njim družjo naša srca se, Častit’ te, o Devica! Marija, teb' zročirno se, Da ti nas boš var’vala In srečno tje nad zvezdice V nebesa pripeljala. Med vsemi tri so rožice, Njih piš je ogenj jezen: Je vera, trdno upanje In vnetih src ljubezen. Marija, teb’ zročimo se i. t. d. 8 * 128 Karkoli rožic je polja, Vse kmalu odcvetejo, Kar gora vrt, jih log ima, Počasi umrjejo: Al ena se še le drži, Kras cvetja zmir razvija, Ko ji nikjer več sestre ni, Ime ji je: Marija. Sedem žalosti Marije Device. Božje Matere Device Čast prepevaj jezik moj; Mučenikov vseh kraljice Žalosti sočutja poj! Britkih žalost polna mati! Daj mi s tabo žalovati, Da se grehov spokorim, Odpuščanje zadobim! Ko si v tempeljnu darila, V rešnjo smrt Zveličarja, Ti je duša občutila Meč trpljenja britkega Britkih žalost i. t. d. V britkem potu skoz puščavo, V begu pred Herodežem, Si trpela trud, težavo S svojim svetim Detetom. Britkih žalost i. t. d. Sv. Alojzi. Začudite se nebesa Prahu umrjočemu, V glor’ji čistega telesa Angelju nebeškemu! On v besedi, misli, deli, Je podoba čistosti; Čisteje bi ne živeli V prahu trupla, angelji. Limbar beli, solnea vneti, Kralj cvetličja je vsega; Vendar mir v obličji sveti Lepše se Alojzija! Čiste misli in živetje, D’viška tudi bojazljivost Zemlje so najlepše cvetje. In nebeščanov sladkost. Kaj pomenijo te rane, Kaj rudeča rožna kri, Oh ljubezni glej neznane? Dete mlado pokori Se za grehe, ki storilo Jih še nikdar ni bilo; Truplo deva v sužno silo, Tepe z lastno ga roko. Sveti križ. Kraljevo znamenje, glej! stoji, Svet križ, nebeška luč gori; Na njem življenje smrt stori, Življenje s smrtjo nam dobi. Za nas je od krvi neznan, Odprta je njegova stran, Mu rešnja lije kri iz ran, Da bil je greh sveta opran. Zdaj je Zveličar dokončal, Kar je že David prerokval, In vsem narodom oznan’val, Da bo z lesa Bog kraljeval. Praznik sv. Jožefa. Sveti Jožef! rodovine Davidove biser zlat. Krona svoje domovine, Tebi hočem čast dajat’. V Nacaretu zaslovelo Tvoje je ime veselo; V zarji čistosti gorelo Tvoje lepo srce je. Bela lilja razcvetela Se iz tvoje palice, In Marija je objela, čisti ženin! v zakon te. Prava luč na svet prisije, — Jezus Bog in Sin Marije, Te presvete tovaršije Si bil ti rednik izbran. Glej, svet Jožef! kralj stvarjenja Se imenuje tvoj otrok, Stvarnik tvoj in Bog življenja Prosi kruha tvojih rok. Pa vrtnice ni brez trnja Ne človeka brez trpljenja; Teža revnega življenja Je grenila ti srce. Spomin vernih mrtvih. Dan poslednji pride sila, Zemlja v prah se ho zvalila, Priča David in Šibila. Kaj trepeta bo prebiti! Videl bom sodnika priti, Vsako vest tenko odkriti. Čudno grom trobente kliče, Skozi dole, morje, griče, Žene k sodbi vse mrliče. Smrt strmi in tud natora, Kedar pred sodnika mora, Stvar mu dolžna odgovora. Bukve bodo naraz djane. Drobne vpričo sveta brane, Ne bo mislice neznane. Tedaj pride sodnik zvesti. Pravdo delat slednji vesti, Brez podkupa, brez obresti. Takrat duša kaj poreče, Kam sirota se zateče, Ivdar pravične v srce peče V Kralj prestrašne velikosti! Raj’ vračuješ po milosti, Sodi v svoji me blagosti. Mili Jezus! ker si za-me Voljno križ zadel na rame, Ta dan, prosim, pozri na-ine. Duše milo si ti ljubil. Si v nebo neveste snubil: Bo li trud zastonj se zgubil? 183 K blagoslovu. Tantum ergo Sacramentuin Veneremur eernui; Et antiquum documentuin Novo cedat ritui: Praestet fides supplementuin Sensuum defectui! Genitori, Genitoque Laus et jubilatio, Salus, honor, virtus quoque, Sit et benedictio; Procedenti ab utroque Compar sit laudatio! Amen. Odpevanje. a) Pri slovesnih mašah. Pri gloriji: Et cum špiritu luo. Amen. (dvakrat). 134 Pri evangeliji: Pred darovanjem: Pri prefaciji: Pri „Oče nosu": Amen. — Po obhajilu: Pri blagoslovu: Et cum špiritu tuo. Gloria tibi Domine. Et cuin špiritu tuo. Amen. Et cum špiritu tuo. Habeamus ad domi- num. Dignum et justum est. Amen. — Sed libera nos a malo. Et cum špiritu tuo. Et cum špiritu tuo. Amen. Deo gratias. b) Za „Te l)eum“ po zahvalni pesmi. Laudemus et superexaltemus eum in saecula. Et laudabilis et gloriosus et super- exaltatus in saecula. Et clamor meus ad te veniat. Et cum špiritu tuo. Amen. (dvakrat). „ Bronasti bratje. Ce „muzike“ vse zasumijo, Vse strune mej petjem brenčijo, Nikoli tako ne done: Kot orgije nebeške se milo glase, Lokavski zvonovi — oj bratje trije. Bim bom bom, bim bom, — Oj bratje trijč. Potoki tako ne šumljajo, Skrivnostno tako ne mrmrajo Gromovi in gorski vihar: Kot živi glasovi iz line vsekdar; Ce Jezik* le vdari na bronasto stvar. Bim bom bom, bim bom, — Na bronasto stvar. Le pojte preljubi zvonovi, Odmevajte topli bregovi V dolino vipavsko na glas. Zvonite nam v cerkev pred božji obraz; In v srčno molitev zamaknite nas! Bim bom bom, bim bom, — Zamaknite nas. Čuj vero nam sv. Lovrenec ; Up žari nam Prvi Slovenec; V ljubezni Kraljica nas vžgi. Trojica v soglasji — zvonovi ste vi: 13G Slovanom v edinost zvonite nam vsi! Bim bom bom, bim bom, — Zvonite nam vsi. Ce groza in strali nas navdaja, Ko silna nevarnost nastaja: Nam toča in ogenj preti, Zaklifte v pomoč nam Boga in ljudi: Spod Čavna naj vsaka nesreča zbeži. Bim bom bom, bim bom. — Nesreča zbeži. Ko zjutraj se zora napravlja, Opoldne naj zvon nas pozdravlja; Ko zvečer pa mračl se dan, Pošepni v tolažbo prijatelj glasan : Nad zvezdami dom je tvoj — ljubi zemljan. Bim bom bom, bim bom, — O ljubi zemljan. Ko vgasne tu ogenj božanski, Ko gorel za narod slovanski Nam v srcu je žarno ko kres; Zapojte zvonovi premilo zares, Dušico sprejmite do svitlih nebes! Bim bom bom, bim bom, — Do svitlih nebes. J. V-v. 137 Cesarska pesem. Bog ohrani, Bog obvari Nam cesarja Avstrijo! Modro da nam gospodari S svete vere pomočjo! Branimo mu krono dedno Zoper vse sovražnike: S Habsburškim bo tronorn vedno Sreča trdna Avstrije. Za dolžnosti in pravico Vsak pošteno, zvesto stoj, Če bo treba pa desnico S srčnim upom dvigni v boj! Naša vojska iz viharja Prišla še brez slave ni! Vse za dom in za cesarja, Za cesarja blago kri! Meč vojšaka naj varuje, Kar si pridnost pridobi; Bistri duh pa premaguje Z umetnijo, znanostmi! Slava naj deželi klije, Blagor bod’ pri nas doma: Vsa, kar solnce je obsije, Cveti mirna Avstrija! 138 Trdno dajmo se skleniti: Sloga pravo moč rodi; Vse lahko nam bo storiti, Ako združimo moči. Brate vodi vez edina Nas do cilja enega, Živi cesar, domovina; Večna bode Avstrija! In s cesarjem zaročnica En'ga duha in rodu Vlada mila cesarica, Nevenljivega cvetu. Kar je v pravo srečo šteto, Bog obema podeluj; Franc Jožefa, Lizabeto, Hišo Habsburg obdaruj! KAZALO. I. Mašne pesmi. Prva pesem pri sv. maši. 1. Jezus male k sebi kliče ... 3 Druga pesem pri sv. maši. 2. Pred Bogom pokleknimo ... 7 Tretja pesem pri sv. maši 3. Pred stolom tvoje milosti ... 13 II. Obhajilne pesmi. 1. Rešnje vidimo telo.19 2. Razumeti kdo je v stani ... 21 Stran 3. Pridi molit, o kristjan ... 23 4. Moj zveličar, tebe vžiti ... 24 5. Duša moja, poj veselje ... 25 6. Se odprle so nebesa .... 26 7. O kam? gospod!.27 8. Zdaj, o duša moja, pevaj . . 29 9. Cvetice ve, ki noč in dan cvetete 30 10. Ti, o Jezus srčnomili .... 32 11. Srce naj ljubeznjiviši .... 33 12. O Jezus, o sladak spomin . . 37 Pri blagoslovu.39 Po blagoslovu.39 III. Marijne pesmi. 1. O Marija, lepši cvet.40 2. O upanje mi lepo.41 3. Naj ti zvijem, mati mila ... 43 4. Veš, o Marija.44 5. Marija preblaga.45 6. Naj bolj blaga, mila, draga . . 47 7. O devica bod’ češčena .... 48 Stran 8. Češčena kraljica.50 9. Tebe, Marija! želim poslaviti . 52 10. Ena zvezda prikazala .... 53 11. 0 devica, zvezd kraljica ... 56 12. Češčena bodi, o kraljica ... 57 13. O Marija, naša ljuba mati . . 58 14. Pred tronom tvojim, o devica . 60 15. Moj duh iz telesa.61 16. Ko v jasnem pasu primiglja . 63 17. Marija vrtnarica.64 18. Marijo hvalite.66 IV. Raznotere pesmi. Adventna.68 Božična.70 Postna.72 Velikonočna.75 Križev teden.77 Sveti duh.80 Sveto rešnje telo.82 Angelj varh.84 Stran Vera, upanje in ljubezen ... 86 Zahvalna.88 Ssv. Ciril in Metod. 91 Sveti Alojzi. 1. Prelepa lilija cvete.92 2. Alojzi sveti, cvet mladosti . . 95 Pristavek. Pesmi pri sv. maši I. Bog pred tvojim veličastvom 99 II. Oče večni v visokosti . . 101 III. O sladka ura Bog nas vabi 104 Pri blagoslovu.106 Jezus moje želje .106 Sveto obhajilo I., II. . . . 107, 108 Pred sv. obhajilom.109 Adventna.110 Božična 1. 2., 3.112, 113 Duša najde Jezusa v trpljenji . . 114 Postna I„ II.115, 116 Stran Trpljenje Jezusovo.117 Velika noč 1.119 Velikonočna II., III., IV. 120, 121, 122 Izročilo Mariji, naši materi . . . 123 Marija pomočnica.124 Dar Mariji.125 češena si Marija ti .126 Cveteči maj.127 Sedem žalosti Marije Device . . 128 Sveti Alojzi.129 Sveti križ.130 Praznik sv. Jožefa.130 Spomin vernih mrtvih .... 131 K blagoslovu (Tantum ergo) . . 133 Odpevanja: а) Pri slovesnih mašah . . . 133 б) Za „Te Deum“ po zahvaljeni v pesmi .134 Bronasti bratje.135 NARODNO IN UNIVERZITETNA KNJIŽNICA