LES wood 52 (2000) 11 Raziskave in razvoj 378 UDK: 630*176.1 (Ceratonia siliquaL.) Strokovni ~lanek (Professional Paper) Ro`i~evec (Ceratonia siliqua L.) in njegov les. Po sledi nekega imena Carob tree (Ceratonia siliqua L.) and its wood. On the trail of a name Niko TORELLI* Izvle~ek Abstract Opisana je etimologija znanstvenega in lokalnih imen, bi- Etymology of the scientific and common names, life history, wood ologija, lesna anatomija, lesne lastnosti in raba ro`i~evca. anatomy, wood properties and uses of the carob tree are described Klju~ne besede: Ceratonia siliqua L., ro`i~evec, etimologi- Keywords: Ceratonia siliqua L., carob tree, etimology, life history, ja, biologija, lesna anatomija, lesne lastnosti wood anatomy, wood properties Ro`i~evec sodi poleg oljke k najbolj Znanstveno ime je drevo dobilo po Beseda karat prihaja iz arabskega iz-zna~ilnim drevesom spodnje vegeta- svojem plodu - ~lenastem stroku, “ro- raza qirat “majhna te`a” (Wahrig, cijske stopnje vzhodnega Mediterana. `i~u”. Gr{ko keras, gen. keratos po- 1974). V tem in prej{njih izrazih ni meni “rog” in pomanj{evalnica kerati- te`ko zaznati gr{kih korenin: keras oz. Uvr{~amo ga v dru`ino stro~nic (Legu- on “ro`i~ek” (Bertelsmann, 1994). keration. Zaradi presenetljive kon-minosae ali Fabaceae) in poddru`ino Latinsko siliqua je “strok”, tudi “so- stantne mase so posu{ena semena ro`i~evk (Caesalpinioideae/Caesalpi- ~ivje”. Seveda je znanstveno gr{ko- ro`i~evca uporabljali in {e uporablja-niaceae). Gosto olistanega, zimzele- latinsko ime staro “le” 250 let (Linné, mo kot mero za dolo~evanje mase nega, do 12 metrov visokega drevesa 1753). Teofrast (390 - 305 pr.n.{.) je (“te`e”) diamantov in drugih dragih z mogo~no okroglo, temnozeleno poznal ro`i~evec pod imenom keronia. kamnov ter vsebnosti oziroma ~istosti kro{njo, preprosto ni mogo~e zgre{iti. Drevo je bilo tudi na rastlinski listi ali finosti zlata. Internacionalni karat Listi so parno pernati, izmeni~ni, trdi, vrtov babilonskega kralja Nebukadne- predstavlja maso 0,200 g. 14-karat-usnjati, svetle~i se, {iroko jaj~asti, {i- zarja (604 - 561 pr.n.{.). O njem no zlato, npr., vsebuje 14 delov zlata roki do 6 cm in dolgi do 8 cm, celo- poro~a kasneje Ben Sira (11. stol n.{.) v 24 delih legure. 24-karatno zlato je robi, zgoraj temno zeleni, spodaj ne- v svojem Alfabetu. Imenuje ga z ara- potemtakem ~isto zlato. koliko svetlej{i (slika 1a). Drevo do- mejskim imenom charuba (Knopf, se`e obseg do 3 m. Izjemoma tudi 1997). Ro`i~evec je z imenom charuv Ro`i~evec cveti predvsem v septembru ve~. Tako ima ro`i~evec v Moulay ve~krat omenjen tudi v Mi{ni in Talmu- in oktobru. Neugledni cvetovi so brez Idrissu v Maroku obseg kar 7,5 m du (hebr. “navodilo”; zbirka judovskih ven~nih listov (petala). Poleg dvospol-([umarska enciklopedija, 1963). Zna- civilnih in verskih zakonov, verske in nih se pojavljajo tudi `enski (slika 1~) ni so tudi zelo zajetni ro`i~evci na moralne doktrine ter rituala). Angle{ko in mo{ki (slika 1c) cvetovi v gino- oz. ciprskem polotoku Akamas (Knopf, ime carob (tree) in nem{ko ime Karo- andromoneci~ni porazdelitvi. Vsi cve-1997). Od vseh sredozemskih dreves benbaum in Karoben (ro`i~i) je nastalo tovi so sicer zasnovani dvospolno, potrebuje najve~ toplote. Zaradi iz- iz arabskega al kharrubah, prek sred- vendar nastanejo s potla~itvijo najemno obse`nega in globokega (do 9 njeve{kega latinskega carrubium in sprotnega spola, funkcionalno `enski m!) koreninskega sistema odli~no pre- podobnega starofrancoskega izraza oz. mo{ki cvetovi. Ve~inoma dvodom-na{a toploto in su{o. Zaradi u`itnih (Collins, 1995, str. 166). Podobnost no porazdeljena, do 25 cm dolga, plodov ga gojijo predvsem v [paniji, aramejskega, hebrejskega in gr{kega racemozna ali cimozna socvetja (sliki Italiji, Maroku, Portugalski, Gr~iji in imena za ro`i~evec ni naklju~na. Izo- 1a, b), izra{~ajo posamez ali v {opih na Cipru, nekaj tudi v Dalmaciji v bra`eni ljudje (tudi Kristus in njegovi kot grozdasti navidezni klasi iz stare-okolici Dubrovnika in na otokih. Je prvi u~enci) so v biblijskih ~asih govori- ga lesa (kauliflorija!). Najve~krat zelo primerna vrsta za pogozdovanje li tri jezike: aramejsko, hebrejsko in se- sestoje iz 20-50 posameznih cvetov. opustelih povr{in v su{nih predelih veda gr{ko - jezik Novega testamenta. Plodovi ro`i~evca, ro`i~i (“karobi”), so (Izrael). Nasploh se je gr{~ina govorila po 2-3 cm {iroki in do 25 cm dolgi vsem rimskem imperiju (Joung, 1996, ~rnorjavi ~lenasti stroki, ki dozorijo * prof. dr. dr. h. c., Gozdarski inštitut Slovenije, Ve~na pot 2, str. 60) zato je diaspora gr{kega ime- avgusta ali septembra naslednjega 1000 Ljubljana, Slovenija na povsem razumljiva. leta (slika 1d). Zrelenje torej sovpada LES wood 52 (2000) 11 Raziskave in razvoj 379 z naslednjim cvetenjem! ^lenasti stroki, ro`i~i, vselej ne razpadejo, temve~ se lahko oddvojijo kot celotni plodovi. Osemenje (perikarp) je ve~plastno. Sestoji iz komaj 0,1 mm debelega temnorja-vega, trdovlaknenega eks-okarpa, so~nega, mesnatega, medenorumenega mezokarpa (“pulpe”) in zelo tankega (0,1 mm) pergamentastega endo-karpa (Knopf, 1997). Izvor pulpe ni povsem jasen. Tako navajajo Sitte et al. (str. 143), da “endokarp razvije navznoter med semeni mesnato tkivo -pulpo”. Tudi Franke, 1997, str. 118), navaja, da je v vsakem predelku seme, vklju~eno v perikarpovo “ka{o” (nem. Fruchtschalenmus /endo-karp/). Osemenje vsebuje 30-40 % sladkorja, pribli`no 35 Slika 1. Ro`i~evec (Ceratonia siliqua L.). (A) Vejica z listi in mo{kim socvetjem. (B) `ensko socvetje. (C) Mo{ki cvet. (^) @enski cvet. (D) Plod (strok, “ro`i~”) (Risba po Schmeil & Seybold, 1958, str. 87) Pan de San Giovanni, {pansko Pan de San Juan. Nekateri menijo, da se je sv. Janez Krstnik v pu{~avi hranil s plodovi ro`i~evca in ne s kobilicami (The Wadsworth Guide to Edible Plants & Animals, 1997). Manj verjetna se zdi domneva, da so se na ro`i~ih hranile kobilice, ki jih je potem u`ival sv. Janez Krst-nik (prim. Rushforth, 1999, str. 594). Ta razlaga je blizu Evangeliju po Marku, 1:7: “Janez je bil oble~en v kameljo dlako in imel usnjen pas okrog ledij. Jedel je kobilice in divji med”. (Sveto pismo, str. 1528). Danes se vse bolj nagibajo k mnenju, da Janez Krstnik morda ni jedel kobilic, pa~ pa plodove ro`i~evca, ki so ga Angle`i zato poslej za-% {kroba, 7 % beljakovin ter 0,5 % V medicini se uporabljajo na soncu ~eli imenovati locust. Ko so globoko ma{~ob in taninov. Iz njega izstiskajo su{eni plodovi (Fructus Ceratoniae) verni angle{ki naseljenci prispeli v kaftan, ki ga uprabljajo kot sladko kot ekspektorans (sredstvo za izka{lje- Ameriko, so z imenom locust poime-pija~o ali pa za izdelavo alkohola. Z vanje) in obstipans (sredstvo za zapi- novali dve drevesni vrsti s stroki, ki sta nezrelimi plodovi krmijo pra{i~e in ranje). spominjali na stroke locusta: robinijo konje. Mlete pra`ene ro`i~e so v Av- (Robinia pseudoacaciaL.), angl. black striji uporabljali kot kavni nadomestek Zdaj lahko nadaljujemo s terminologi- locust in gledi~ijo (Gleditsia triacant-(“Karobkaffee”) (Franke, 1997, str. jo! Na{ega imena ro`i~evec in hr- hos L.), angl. honey-locust (prim. 118). V vsakem prekatu je ovalno va{kega roga~ ni treba posebej pojas- Johnson, 1973, str. 208). Namigi na plo{~ato rjavo seme presenetljivo njevati, saj gre v obeh primerih za ne- rabo ro`i~evca kot pomembnega vira konstantne mase. Trda semenska lu- posreden prevod gr{kega imena. Tudi prehrane segajo o~itno v Sveto pismo pina (testa) obdaja siv endosperm in v angle{kem imenu carob tree, nem{- (Weitz 1974 iz Knopfa 1997). V peti kal~ek z {irokimi, rumenimi kli~nimi kem Karobenbaum, francoskem caro- Mojzesovi knjigi (deteronomij), 20:19 listi. Po odstranitvi semenske lupine in ubier, italijanskem carrubo in carroba, (Sveto pismo, str. 250), beremo: kal~ka iz enodosperma zrelih semen {panskem algarrobo, portugalskem “Kadar bo{ kako mesto oblegal veliko meljejo ro`i~evo moko. Ta vsebuje alfarrobeira in gr{kem charoupia dni, da bi ga premagal in zavzel, ne poleg 5 % beljakovin {e 88 % poli- (Knopf, 1997) slutimo gr{ki izvor ime- uni~uj njegovega drevja, da bi vihtel sahridov galaktomananskega tipa na, ki se je v nekoliko spremenjeni sekiro proti njemu! Od drevja raje (karubin) (20 % galaktoze in 80 % obliki vrnil prek arab{~ine. u`ivaj, nikar ga ne sekaj! Je mar dre- manoze), ki imajo petkrat ve~jo spo- vo na polju ~lovek, da bi ga moral sobnost nabrekanja kot {krob. Zato Drugo angle{ko ime za ro`i~evec je oblegati. Samo tisto drevje, o katerem uporabljajo sivobelo moko kot sred- locust ali locust bean. Ime prihaja iz ve{, da ni za jed, sme{ uni~iti in posestvo za zgo{~evanje in stabilizator za lat. locusta “kobilica”. Tak{no ime kati, da postavi{ oblegovalne naprave pecivo, sladoled in mle~ne proizvode. odtod, ker naj bi plodovi spominjali zoper mesto, ki se bojuje s teboj, dok-Ker je karubin komajda prebavljiv, se na kobilice! (Collins, 1995, str. ler ne podle`e.” moka iz ro`i~evih semen uporablja 671). Ro`i~evca omenja tudi Evan-tudi za pripravo nizkokalori~nih jedil gelij po Luku, 15:16 (Sveto pismo, Difuzno- do polven~asto porozen les za shuj{evalne kure. V papirni indu- str. 1585): “@elel se je nasititi z ro- ro`i~evca je zelo atraktiven. @al so striji jo uporabljajo kot apreturno `i~i, ki so jih jedle svinje, pa mu jih dimenzije praviloma zelo majhne. sredstvo (Franke, 1997, str. 118). Pri nih~e ni dal.” Beljava je slonoko{~ene barve. ^rnja- 25 letih da ro`i~evec 20 kg plodov va je rde~kasta s temnorde~imi pro- na leto. Pri kulturnih sortah je donos Odtod {e tretje ime za ro`i~evec: kruh gami. Med beljavo in ~rnjavo je sivka-nekajkrat ve~ji, {e zlasti, ~e drevje sv. Janeza (Krstnika) (ime pri nas ni storo`nato obmo~je (prehodna co-namakajo (do 80 kg na leto in do obi~ajno), nem{ko Johannisbrottbaum, na?). Razmeroma velike pore (100 -3,5 t na leto/hektar (Droste, 1993). angle{ko St. John’s Bread, italijansko 200 mm) so razporejene posamez, v LES wood 52 (2000) 11 gnezdih ali v kraj{ih ali dalj{h radialnih nizih ter dokaj enakomerno porazdeljene po braniki. Stene trahej so zelo debele. Trahejni ~leni imajo enostavne odprtine in so brez helikalnih odebelitev. Tile so {tevilne. V trahejah so pogosto obarvani depoziti. Letnice so komajda zaznavne. Nakazuje jih nekaj plasti ozkih celic v kasnem lesu in pas parenhimskih celic v ranem lesu. Osnovno tkivo je iz debelostenih septiranih libriformskih vlaken. Aksial-ni parenhim je inicialen, terminalen in vazicentri~en. Trakovi so 1- do 4- redni, s heterogenim tkivom, z 1 do 2 vrstama kvadratastih ali pokon~nih marginalnih celic in visoki 200 - 450 mm. Intervaskularne piknje so zelo {tevilne in drobne ter z re`astimi odprtinami in izrastki (piknje z izrastki, angl. vestured pits, nem. verzierte Tüpfel). V parenhimskih celicah so dolge verige prizmatskih kristalov. Ob vzdol`nih stenah parenhimskih celic so re`asti intercelulariji (Greguss, 1945, str. 113; Huber & Rouschal, 1954, str. 43; Schweingruber, 1990, str. 485, [umarska enciklopedija II 1963, str. 390). Tekstura je fina in rast dokaj razgibana. Gostota lesa v sve`em stanju rsv = 740...820...980 kg/m³. Normalna gostota rN (tj. z U»12 %) = 620...750...830 kg/m³. Trdota srednja do velika. Les se dobro obdeluje. Dobro se lepi, `eblja in vija~i. Kr~i se zmerno. Pri su{enju poka in se ve`i. Naravna trajnost je zmerna. Dobro se stru`i, re`e, skoblja, cepi in polira (Giordano III, 1976, str. 404). Prvi~ je ro`i~evec omenjen v ~asu faraona Tutmozisa III., pribli`no 500 let pr.n.{. Njegov prvi minister Rek-hama opisuje umetnost pohi{tvenih mizarjev pri izdelavi skrinj med drugim tudi iz lesa ro`i~evca. Na seznamu vojnega plena iz Sirije so poleg plodov tudi stoli in mize iz lesa ro-`i~evca (Meiggs, R. 1982). Zelo verjetno je bilo mogo~e tedaj dobiti ro`i~evce ve~jih dimenzij. Skorja je dolgo ~asa tanka, gladka in pepelaste barve, saj prvi felogen deluje do 40 let! (Arzee et al., 1977). Kasneje postane skorja (lubje) razpoka-na, rde~kasta ali siva. Raziskave in razvoj Literatura 1. Arzee, T.E., D.Kamir & L. Cohen, 1977. Ontogeny of periderm and phellogen activity in Ceratonia siliqua L. Bot. Gaz. 138:329-333. 2. Bertelsmann Herkunfswörterbuch 1994. Bertelsmann lexikon Verlag, Lexikographisches Institut, München. 3. Collins English Dictionary and Thesaurus 1995. Harper Collins Publisher, London 4. Droste, R. 1993. Möglichkeiten und Grenzen des Anbaus von Johannisbrot (Ceratonia siliquaL.) als Berstandteil eines traditionellen Anbausystems im Algarve, Portugal. Göttinger Beitr. Land- und Forstw. in den Tropen und Subtropen, 87. 5. Franke, W. 1997. Nutzpflanzenkunde. Georg Thieme Verlag, Stuttgart, New York. 6. Giordano, G. 1976. Tecnologia del legno, III. zv . Unione Tipografico - Editrice Torinense. 7. Greguss, P. 1945. Bestimmung der mitteleuropäischen Laubhölzer und Sträucher. Verlag des ungarischen naturwissenschaftlichen Museums, Budapest. 8. Huber, B. & Ch. Rouschal 1954. Mikrophotograp-hischer Atlas mediterraner Hölzer. Fritz Haller Verlag, Berlin, Grunewald. 9. Johnson, H.1973. The international book of trees. Mitchell Beazlej, London. 10. Joung, J. 1996. Christianity. Hodder & Stoughton, London. 11. Knopf, H.E. 1977. Ceratonia siliquaL . V: Enzyklopädie der Holzgewächse, Handbuch und Atlas der Dendrologie. (izd. Schütt, P., H.J. Schuck, U.M. Lang 380 & A. Roloff). Ecomed. 12. Meiggs, R. 1982. Trees and timber in the ancient mediterranean world. Oxford. 13. Rushforth, K. 1999. Trees of Britain & Europe. Collins Wildlife Trust Guide Trees. Harper Collins Publishers, London. 14. Schmeil, O. & A. Seybold 1958. Lehrbuch der Botanik. 1. Zv. Das Pflanzenreich in systematischer Anordnung. Quelle & Meyer, Heidelberg. 15. Schweingruber, F.H. 1990. Anatomie europäischer Hölzer. WSL/FNP. Verlag Paul Haupt, Bern, Stuttgart. 16. Sitte, P., H. Ziegler, F. Ehrendorfer & A. Bresinsky 1991. Lehrbuch der Botanik für Hochschulen (“Strasburger”). Gustav Fischer Verlag, Stuttgart, jena, New York. 17. Sveto pismo Stare in Nove zaveze. Slovenski standardni prevod 1997. SDS, Ljubljana. 18. [umarska enciklopedija 1963, II. del. Jugoslavenski leksikografski zavod, Zagreb. 19. Wahrig, G. 1974. Deutsches Wörterbuch. Bertelsmann Lexikon-Verlag, Gütersloh, Berlin, München, Wien.