CERKVENI GLASNIK
ZA TRŽIŠKO ŽUPNIJO
Izhaja zadnjo soboto v mesecu za naslednji mesec. — Posamezna številka 1"— Din
LETO 193"
MAJ
ŠTEV. 5
Baragovo semenišče
Lepe spomine imam na svoje prvo kaplans'ko mesto v Metliki. V najbolj ljubo in kar ponosno razpoloženje me pa spravijo ti spomini, če se spomnim na sončno sobico svojega metliškega stanovanja, v kateri je stanoval od leta 1828 do leta 1850 tudi eden največjih sinov našega naroda, svetniški škof Friderik Baraga. Še večja je bila v Baragovi dobi metliška župnija kot pa je sedaj. Saj sta iz njenega okoliša nastali leta 1856 in 1858 kar dve novi župniji, Radovica in Suhor. V Baragovi dobi je štela župnija kar 16 podružnic.
Pota k sedanjim metliškim podružnicam sem smatral kar za posvečena. Daljava, vročina in blato, vse to me je često spominjalo na slavnega prednika v kaplanski službi. Še bolj seveda župnijska cerkev. Tam za velikim oltarjem sem večkrat ogledoval nerodno spo-vednieo, v kateri je presedel ure in ure Baraga; lep križev pot je pričal o njegovi gorečnosti in ljubezni do trpečega Gospoda — še sedanji metliški rod se spominja živo pripovedovanja dedov, ki so označevali lepo slovesnost, ki jo ie oskrbel Baraga ob postavitvi novega križevega pota; prižnica se je kljub preprostosti zdela vsakemu kar nekaj posebnega, saj je na njej stal z vso gorečnostjo še veliki Baraga.
Če se v zadnji dobi oživlja v vseh Slovencih spoštovanje do Barage in lepa želja, da postane naš slovenski svetnik, je to samo posledica resničnega spoštovanja do velikega moža. Mohorjeva družba je izdala lota l()5| lepo knjigo, ki nam slika Baragovo življenje in delo. Kdor je to knjigo bral, jo vzame z veseljem še in še v roke in odlaga jo z vedno večjo željo, da bi bil ta čudoviti slovenski apostol povzdignjen do časti oltarja.
Tudi naša župnija Barago spoštuje.
S kakšnim veseljem so letos ob novem letu prihajali poglavarji družin v župnijski urad, kjer so se priglaševali za devetdnevnice za proglasitev blaženim Barage. Oglasilo se je v najkrajšem času toliko njegovih častilcev, da je leto 1957 razdeljeno med družine in nekatere posameznike tako, da se v župniji opravljata skozi celo leto kar po dve devetdnevnici. Poleg tega je bilo oddanih premnogo devetdnevnic posameznikom za dneve, ki jih izberejo kar sami. Ista molitev se dviga k Bogu tudi vsako nedeljo v cerkvi po pridigah in vsakih litanijah. Molitev naša in vseh naših rojakov naj izprosi pri Bogu milost, da dobimo Slovenci iz svoje vrste blaženega in svetnika!
Prvo, kar naj bo s temi vrstami priporočeno, bodi to, da molimo k Bogu v ta namen, da bi apostolsko goreči škof in naš rojak kmalu dosegel svetniško čast pred vesoljno cerkvijo.
Vsem slavnim možem pa postavljajo rojaki radi tudi spomenike. Ima sicer Baraga v cerkvi svojega krsta, v Dobr-niču, skromen kip, a velik sin našega naroda zasluži vse kaj drugega. Imamo že predlog, ki je obenem tudi potreba! Naša škofija in s tem naš narod potrebuje novega bogoslovnega semenišča. In po obisku krajev, kjer je Baraga v Ameriki deloval, je naš prevzvišeni gospod škof dr. Gregorij ltožman sklenil, da bo najlepši spomenik velikemu škofu novo duhovsKo semenišče. V slavo božjo in v zveličanje duš naše škofije naj bo io semenišče postavljeno, zraven naj bo pa vreden spomenik služabnika božjega Friderika Baraga.
Zakaj je novo semenišče potrebno?
Odgovor je kratek: Zato, ker je staro premajhno. Četudi bi gg. bogoslovci potrpeli s tem, da bi bili prenatrpani v
majhnih sobah in če bi tudi po starem zgledu skušali iskati za del bogoslov-cev stanovanja v kakšnem samostanu, je vse to postalo naenkrat nemogoče. Možno je bilo misliti na kaj takega še v letih, ko je bil le tu in tam dotok bo-goslovcev večji in ko je bogoslovni študij trajal štiri leta. Mladi gospodje so še nekam vzdržali brez zdravstvene škode v takih razmerah štiri leta, dasi jim je obilni študij in poslopje s skopim soncem kar pritiskalo pečat suhih bo-goslovcev. Vzdržati je bilo mogoče štiri leta, a sedaj je študij raztegnjen na šest let. Potrebno je to in določeno je to zaradi tega, da bodo duhovniki vsestransko izobraženi za današnjo težko dobo. A vsak lahko pri tem ve, da je sedanje semenišče v ta namen vsaj za polovico premajhno. Razni novi načrti o zidanju ljubljanskega magistrata tudi sedanje semenišče kar podirajo ali bi ga pa postavili v še večjo senco.
Vsi stanovi so danes prenapolnjeni, za vse službe se svet naravnost puli. Le v duhovskem stanu je pomanjkanje moči, ki bi prijele za reševan je neumr-jočih duš. Žrtve tega poklica odbijajo marsikoga, da poišče raje kaj bolj lagodnega in donosnega. A vedimo: Največja nesreča za vsak narod je, če ne dobiva izmed svojih sinov dosti duhovnikov! — Ali ne bomo pri tem stanju med nami posvetili svoje ljubezni in skrbi tistim, ki hočejo delati med nami za Kristusa in duše? Omogočimo jim stanovanje v novem, zdravem poslopju.
Saj je staro semenišče še mogočno in lepo!
Res, zlasti po vhodu je eno najznamenitejših poslopij v Ljubljani. Vodstvo tudi vzorno skrbi, da vlada v hiši red in snaga. Toda poslopje je premajhno. Saj je tudi tržiška podružnica sv. Andreja prijazna in lepa, a za župnijsko cerkev bi ne mogla biti! Prvotno so res mislili, da bodo kar sedanje semenišče povišali ali celo zvezali s stolnim žup-niščem, pa gradbena oblast je izrekla svoje. Če novo semenišče ne bo kmalu sezidano, bodo najbrž morali napraviti vsaj zasilne sobe, ki bodo podstrešne; a če trpi zdravje bogoslovcev v normalnih sobah, kaj bo šele v podstrešju, kjer vlada v polet i u neznosna vročina, v zimi pa mraz. /idano je bilo sedanje semenišče v letih 1708 do 1717. Vsak lahko
ve, da tako stare hiše malo ustrezajo tudi preprostemu načinu zdravega življenja v današnjih dneh!
Težki časi so danes za ogromne stroške!
To mora vsak potrditi. Bo potrebna tudi ogromna vsota. A vendar ne bo pretežko, če bo zidanje semenišča zadeva cele škofije. Vsi moramo pomagati, saj duhovnike tudi potrebujemo vsi! Vsak duhovnik in vsak neduhovnik mora imeti za največjo dobroto ob zadnji uri to. da Kristusov namestnik pride k njemu s tolažili svete vere. Tudi sedanje semenišče je bilo zgrajeno z veliko požrtvovalnostjo v trdih časih, ko verniki niso imeli mnogo denarja. Veliko let so se vršila razna posvetovanja, kako bi mogla priti naša škofija do dostojne škofijske stolne cerkve in do semenišča. Stolni dekan Dolničar je pa s pomočjo cele škofije dal zgraditi v petih letih prekrasno stolnico in takoj nato še semenišče. Razumeli so vsi škofljani svojo dolžnost in tudi danes se moramo tega zavedati. Prav težki časi in pritr-gani dinarji bodo prinesli Baragovemu semenišču največ blagoslova in nam vsem največ plačila in zasluženja!
Kako Imhiio zbirali za Baragovo
semenišče?
Če bi ga zidali v Ameriki, bi šlo jako enostavno. Tam imajo vpeljan tako imenovani cerkveni davek. Vse cerkve, škofijska in župnijska poslopja morajo vzdrževati verniki in poleg tega še duhovnike. Pa to radi verniki storijo. Cerkveno pravo dovoljuje tudi vsakemu škofu, da naloži posebne določene dajatve vsaki župniji za zidavo iu vzdrževanje semenišča. Toda določene in prisiljene stvari niso nikdar hvaležne. Če pomislimo na globoko umeva-nje in občudovanja vredno požrtvovalnost vsega našega naroda v letih, ko je naš veliki škof dr. A. B. Jeglič zidal zavod sv. Stanislava v Št. Vidu in z njim prvo slovensko gimnazijo, tedaj moramo odobravati mnenje našega nadpa-st i rja, da bo ves naš narod prostovoljno priskočil na pomoč, da bo sezidano tudi primerno Baragovo semenišče, i/, katerega bodo prihajali stoletja apostoli Baragovega duha med naše ljudstvo. Premišljen načrt, ki naj rodi takojšen iu prostovoljen odmev, je označen na strani 7!
|	29. III. <937	j
Preteklo zimo je bilo jako malo snega. Vozniki o naših gozdovih niso imeli ugodnih voženj in smučarji so bili kar brez svojega zimskega gibanja. Podružnica Slon. planinskega društva v Tržiču je pa že v začetku zime sklenila, da priredi tekme pod Storžičem, da širši javnosti odpre krasoto tega gorskega kotička, ki ga zlasti Tržičani vedno radi obiskujejo. Šele na velikonočni ponedeljek, 29. marca, naj bi se tekme izvršile. Na stari sneg je v soboto in nedeljo padlo še veliko novega snega. Snežena velikonočna nedelja je tekmovalce že žalostila in prireditelji tekme so svarili pred neugodnostjo, ki jo je prinesel sveži sneg. Mladi smučarji so bili pa preveč navdušeni in nobeno svarilo niso bili pripravljeni upoštevati. Saj na severni strani Storžiča nihče doslej ni pomnil nevarnih plazov! Vodstvo tekme je razglasilo lastno odgovornost vsakemu tekmovalcu in spremenilo je težjo tekmovalno črto v lažjo. Toda, ko so komaj na začetek tekmovanja prihajali, se je ob pol ene popoldne utrgal najprvo manjši plaz in potem je še drugi plaz prihrumel, ki je objel devet naših faranov v svoj smrtni objem. Naenkrat so bili odtrgani deveteri cvetovi iz naše farne skupnosti. Po težkem izkopavanju vojakov in domačinov pa niso bila vsa mrtva trupla naenkrat najdena in je bil skupni grob v Tržiču, po petih pogrebih, zaprt šele 16. aprila.
Zabolelo nas je kot še nikdar. Ko bi močne, žive vere ne imeli, bi zakričali; oči bi si izjokali; nad Pravico in Ljubeznijo bi obupali... Kristus, če si se pri Lazarjevem grobu zjokal in si mrtvega obudil sestram v oporo, če si Jajrovo hčerko in mladeniča iz Najina obudil staršem v veselje in pomoč, kako da se Ti ni zasmilil Tržič in svojci pokojnih? Zakaj nisi naklonil, da bi iz snežne odeje vendar prišli še živi med nas? In zakaj je navadno tako, da kličeš najboljše in še tako mlade?!
Kljub človeškemu modrovanju je le v Tebi, Gospod, tolažba, smisel življenja in smrti! Zahvalimo Te, da si dal otrokom svojim vero v posmrtnost, v. vstajenje mrtvih. Vero v Tebe, ki si Vstajenje in Življenje! Kdor namreč v Te veruje, bo živel, četudi umrje.
Gospod, tudi Ti si umrl in še hujše smrti kot naši deveteri! Tudi ob Tvoji smrti je zajokala Mati, Tvoji učenci in prijatelji. Toda premagal si smrt, prinesel si Materi in prijateljem veselje in vsem — tudi našim deveterim — si nebesa odprl.
Vstajenja praznik smo obhajali in takoj drugi dan, ko smo Te v duhu na poti v Emavs gledali, se je smelo devet čistili duš Tebi v večnem miru pridružiti. V Tvojem miru so. Nihče jim tega miru ne bo vzel. Ljubil si jih. Gospod, zato si jih k Sebi vzel. Gospod, daj, da to razumemo! Kajti, čim bol j bomo razumeli, tem lažje nam bo. Saj veš, ljudje smo, srce imamo, boli nas in še v tolažbi nam je rado hudo ...
Pokojni naši prijatelji so pri Tebi, Gospod. Naj se tudi naša življenjska pot pri Tebi konča! Če nas je sedaj grozna smrt ločila, naj nas nebesa združijo. Po dobroti Tvoji smo tudi še sedaj zvezani: mi se jim bližamo z mašno sveto daritvijo in molitvijo, zveličani nam pa ljubezen vračajo s svojo pri-prošnjo.
Deveteri! Smučarji ste bili. Športniki, ne i/, zabave same. Iz potrebe. Zato, da bi bili močili in zdravi. Ko ste tovarniški prah otresli in ste v Gospodovih dneh za svojo dušo najprvo poskrbeli, potem ste šele odhajali v gore, da bi bila zdrava duša v zdravem telesu. Bili ste božji otroci v božji naravi, veseli v pošteni zabavi, vedno le v pošteni družbi in besedi. Niste vsega tega iskali pri pijači, še manj pri kvanti in kletvini, ampak v prelepem božjem stvarstvu. Pogumni, neustrašeni in samozavestni ste bili zlasti na velikonočni ponedeljek. Lastne matere zatrjujejo, da ste vriska je odhajali. Mladost je vedno — taka! Zato Vas ne bomo obsojali. In če Vas kdo obsoja, ta Vam nesrečo — privošči!
S skrbjo in tugo so bila Vaša trupla iskana. Z vso častjo in neizmerno žalostjo v zemljo našega lepega pokopališča položena. Skupili, izredni grob naj nam govori o kreposti Vaših življenjskih dni, o Vaši veri, ljubezni! Pa tudi o dolgosti zemeljskega življenja! Počivajte v miru!
m STORŽIŠKE H
E i ŽRTVE HLJ
g^i > - M V Ul V i O T
V miru Kristusovem!
Kostanjevec Zdravko
Lombar Vinko
Stegnar Kristijan
Plajbes Rudolf
Mladič Jožef
V skupni grob na tržiškem pokopališču
smo j ili s tugo in solzo, z goclbeno in pevsko žalostinko, s cvetjem in zelenjem, z obilno udeležbo sofaranov in še tujih udeležencev, s številnimi govori sočutja in prijateljstva, z naklonjeno pozornostjo cerkvene in svetne oblasti, pa z vero v večno življenje, položili v sledečem redu:
t. Ovsenek Miro, samski delavec pri Peko«, rojen v Tržiču 12. 7. 1920, pokopan 31. 3. 1937. Plemenita duša! Ko mu je pred pol leta umrl oče, je bil s svojim začetnim zaslužkom edina opora številne delavske družine. Jasne vedrosti in moči je iskal v lepem verskem življenju in je bil kar vsak dan gost obhajilne mize.
2.	Plajbes Rudolf, samski predilniški delavec, rojen v Tržiču 27. 3. 1914, pokopan 31. 3. 1937. Fant, poln klenih načrtov! Očeta je izgubil v nežni mladosti in najstarejši med brati in sestrami začutil kmalu, kaj trpi dobra mati-vdova. Vračati je želel, pa še na značaj prijateljev je želel vplivati za vse dobro.
3.	Stegnnr Kristijan, samski kovaški pomočnik v Clobočnikovi fužini, rojen v Tržiču 19. 12. 1914, pokopan 2. 4. 1937. — Mirna, nevsiljiva duša! Dobra domača vzgoja in značajna vedrost ga je vodila le v dobre družbe. Šele pred mesecem umrla sestra Valentina ga je pač v nebeški sreči sprejela. Kdo bi mislil, da tako zgodaj!
4.	Mladič Jože, samski predilniški delavec, rojen v Tržiču 3. 8. 1913, pokopan 2. 4. 1937. Vedno vesel fant, poln prave ljubezni do postarne matere. Smučanje in cerkvena godba na pihala, to dvoje mu je izbiralo prijatelje iz pravih vrst. V krepki naravi je hranil lepo dušo, dovzetno za vse dobro, in iz te svoje duše je napajal tudi druge.
5.	Šnrnbon Vinko, ožen jen predilniški delavec, rojen v Tržiču 2. 3. 1903, pokopan
2. 4. 1937. Mož vzorni! Ženi svoji in trem nebogljenim otročičem in vsakemu, ki ga je poznal. Na prvo nedeljo"in še kdaj gotovo pri sv. obhajilu; povsod na mestu. Občinski odbornik, mladim fantom kažipot, zato so se ga oklepali in pomembno počiva v sredi groba.
6.	Ahačič Adalbert, samski sin predil-niške delavke, rojen v Tržiču 22. 4. 1922, pokopan 2. 4. 1937. Željno je čakal zaposlitve. da vrača materi ljubezen in skrb z zaslužkom. Ni še stopil na samostojno življenjsko pot, a druščine si je znal že poiskati med pravimi in dobrimi prijatelji. Vesela je bila lahko tega mati in to ji bodi tudi v tolažbo.
7.	Kostanjevec Zdravko, samski delavec pri »Peko«, rojen v Ljubljani 5. 1. 1903, pokopan 11. 4. 1937. Prikupljiv in postrež-ljiv fant! Ljubezni svoje matere že ni užival. pa se je zato še bolj navezal na svojce in objema lepega božjega stvarstva je bil vedno žejen. Obiskoval je planine z vedrim veseljem in s svojim ljubim fotografskim aparatom opasan je našel tam smrt.
8.	Lonihar Vinko, samski delavec v Clobočnikovi fužini, rojen v Lešah 10. januarja 1921, pokopan 12. 4. 1937. Fant dobrega srca! Odklonil je uk v obrti, da je mogel bili preje opora dobrim staršem in sestrama. Z začetno svojo plačo je bil hra-nitelj cele družine. Živ zgled z življenjem in dejanjem, kakšne lepe sadove rodi krščanska vzgoja.
9.	Plajbes Viljem, samski delavec v Runo«, rojen v Tržiču 17. 2. 1917, pokopan
K). 4. 1937. lili in miren značaj! Navezan na svoje domače, je z bratom Rudolfom in s pridnim mladostnim delom vračal ljubezen materi in iskal razvedrila zlasti pri smučanju in v družbi najboljših. Z bratom se je v isti uri in na enak način poslovil od sveta.
Samo dobrotni Bog je mogel videti oso molit en, naklonjenost, sočutje in dejansko ljubezen, ki je bila izkazana našim dragim pokojnim in tudi nam o dneh naše neizmerne bolesti. Vse to nam je bilo irt nam je še o veliko tolažbo in oporo. Nemogoče nam je posameznim izrekati zahvalo, zato kličemo s tem: Vsevedni in dobri Bog plačuj!
Žalujoči svojci storžiških /rteo.
Zbirali bomo za Baragovo semenišče
1.	Duhovniki moramo biti hvaležni za svoj poklic Bogu in tudi svojemu škofu, ki je sam ali po prednikih poskrbel za našo izobrazbo in življenje v semenišču. Zato smo se duhovniki obvezali, da dajemo že nekai mesecev od vseh svojih mesečnih dohodkov gotov odstotek za novo semenišče. Pri mnogih je seveda ta odstotek majhen, a z dobro voljo dan je veliko vreden.
2.	Vsaka župnija in vsak župljan sleherne župnije mora biti hvaležen, da je v njihovi sredi duhovnik, ki vodi duše k zveličanju. Da bodo pa mogle biti naše župnije zasedene po duhovnikih, je potreben naraščaj. Prav zato je dolžnost župnij in vsakega farana, da pomaga škofu zidati semenišče. Določeno je zato, naj bi se vse naše župnije odzvale resnični potrebi po novem semenišču s tem, da bi vse cerkve prispevale od tekočih dohodkov in farani naj bi še posebej v ta namen prispevali. Vsakdo pa ve, da naše cerkve niso bogate in porabijo vse dohodke zase in sproti. Zato je sedaj lepa dolžnost fa-ranov, da priskočijo semenišču na pomoč in s tem izpolnijo tudi dolžnost vsake cerkve.
Posamezni darovalci, ki jim je Bog naklonil večje premoženje, naj se tudi spomnijo semenišča. Nekateri so bili iz naše župnije že posebej iz Ljubljane pozvani, nekateri bodo še. Prav gotovo bo vsak naložil svoj dar na dobre obresti, saj se bo iz novega semenišča dan za dnevom dvigala molitev k Bogu za dobrotnike. V ta namen je tudi že sedaj mnogo molitve storjene.
Baragova nedelja bo v naši župniji in dekaniji prva nedelja v maju. 'ledaj bodo v vseh cerkvah naše dekanije cerkvene zbirke za župnijski prispevek k semenišču. Lepo prosim, upoštevajte to zbirko. Bo to neaeljo pri vseli treh sv. mašah darovanje okoli oltarja in zvečer lahko dajo pri šmarni-cah svoj dar v nušco tisti, ki morda k darovanju neradi gredo. Naj bi to darovanje prineslo toliko, da ne bo treba zbirati še po hišah in da cerkev ne bo morala preveč dajati od svojih navadnih zbirk. Tudi vse nedelje in
praznike majnika bo cerkve-n i k pobiral pri šmarnični p o -b o ž n o s t i za Baragovo semenišče. Z darovanjem in izredno zbirko pri nedeljskih šmarnicah naj pokaže našči župnija, da spada med odlične častilce velikega Baraga in da hoče pomagati svojemu škofu izvršiti veliko nalogo!
To in ono
Marijanska pobožnost za dekleta iz Tržiča in okolišlcih župnij se vrši pri nas v nedeljo 25. aprila popoldne. Ob pol treh bo sprevod deklet iz župnijskega dvorišča v cerkev, kjer bo imel govor g. dekan Matija Škerbec iz Kranja. Po govoru bodo slovesne pete lita-nije Matere božje in pri vsej pobožnosti bo ljudsko petje. Takoj nato bo versko zborovanje na župnijskem dvorišču, kjer govori gdč. dr. Capuder Donata iz Ljubljane in zastopnice deklet iz posameznih župnij. Tudi pri zborovanju ne sme manjkati petja. Vse se vrši ob vsa; kem vremenu, le v slučaju slabega vremena bo zborovanje v dvorani. Vsa dekleta vljudno vabljena!
Prvo sv. obhajilo bomo imeli letos v nedeljo 2\ maja, ko je tudi praznik sv. Trojice.
Svojo prvo pot na Storžič je lepo opisal lomski rojak, g. župnik Kocjan-čič in bo ta spis priobčen v prihodnji številki. Na tej poti bi se bil g. župnik kmalu v poletju smrtno ponesrečil.
Bolj obsežna je ta številka, da je bil v njej postavljen primeren spomenik našim storžiškim žrtvam. Slike pokojnih je mogoče dobiti tudi še na boljšem papirju. Svojci in prijatelji pokojnih bodo gotovo radi segali po njih. da si ta ali oni ohrani žalostni spomin v okviru. Na razpolago so v župnijskem uradu in z njimi bodo radi postregli tudi raznašalci cerkvenega lista.
Prav je, da tržiški župljani radi obiskujejo grobove dragih pokojnih. Ni pa prav, če te obiske izvršuje kdo v času, ko je v cerkvi služba božja. To bo na en ali drug način moral pač tudi letos povedati tržiški župnik marsikomu, ki bo usmeril svoj korak na pokopališče med šmarnično pobožnostjo.
Namesto venca na krsto Vinku Ša-rabonu sta darovala Vincencijevi kon-
ferenci brat Anton in stric Vinko po Din 100.—. Bog povrni!
Iz rimskokatoliške vere je izstopila Ana Lalienberger, rojena Ferlan v Tržiču 24. 7. 1911, poročena 28. 11. 1931. Svoj izstop je javila srezu v Kranju 15. 2. 1957.
Oznanila za maj
1.	Prvi majnik in god sv. Filipa in Jakoba, ap.
Ob šestih je v župnijski cerkvi orglana farna sv. maša. Ob devetih je v cerkvi sv. Jožefa maša s pridigo po namenu krščanskega delavstva. Zvečer ob tričetrt na osem je slovesen pričetek šmarnične pobožnosti.
2.	V. nedelja po Veliki noči, Baragova nedelja za našo župnijo in dekanijo, obenem prva nedelja v mesecu. Pri šesti sv. maši je skupno sv. obhajilo za može in fante. Pri vseh treh sv. mašah je darovanje za Baragovo semenišče, ki bodi toplo priporočeno; v isti namen se pobira zvečer pri šmarnicuh v pušco.
3.	Najdenje sv. Križa. Ob šestih je orglana farna sv. maša.
3., 4., 5. Prošnje procesije. V ponedeljek gre procesiju ob pol sedmih v cerkev sv. Jožefu, kjer je sv. maša s pridigo in nato vrnitev v župnijsko cerkev po krajši poti. Torkovo procesijo k sv. Ani nadomesti letos procesija svetega Florijunu. V sredo gre procesiju ob pol sedmih k sv. Juriju nad Bistrico, kjer je sveta maša s pridigo.
4.	Sv. Florijan, zaobljubi jen praznik za vso našo župnijo. Ob šestih je sv. mušu pred Najsvetejšim. Ob osmih je sv. maša pri oltarju sv. 1" lorijunu za požarne brumbe. Ob devetih se prične pomikuti ob vsakem vremenu procesiju po običajni poti in v običajnem redu. Takoj po procesiji je slovesna peta sv. mušu z leviti. V smislu obljube je v tednu okoli sv. Florijunu, letos od 1. do 7. maja, zjutraj ob šestih sv. maša pred Najsvetejšim.
6.	Vnebohod Gospodov, zapovedan praznik. Ob šestih in desetih je sv. maša pred Nuj-svetejšim in z dvemu blagoslovoma. Ob desetih je petu sv. mušu po namenu Dolinccv. Pred deseto sv. mašo se vršitu običajni procesiji iz Doline in od Sv. Ane.
7.	Prvi petek v mesecu in pričetek devet-(Inevnice na čast sv. Duhu. Preapisuno molitev na čast sv. Duhu bomo opruvili zvečer pri šmar-ničnih litanijah. Pobožnost prvega petka se vrši kot navudno, za molitev sv. ure na predvečer pa bomo raztegnili šmurnično pobožnost.
9. Nedelja v osmini Viieboliodn. Službe božje v navadnem redu.
19. Binkoštna vigilija. Strogi post. Po šesti sv. maši je slovesen blagoslov krstne vode in nato petu sv. maša.
Ki. Binkošti. Ob šestih in desetih je svetu mušu pred Najsvetejšim in /. dvemu blagoslovoma. Ob desetih je sv. mušu peta z leviti. Pred deseto sv. mašo je slovesno klicanje sv. Duha.
17.	Binkoštni ponedeljek, nezupovedun praznik. Sv. maše so v župnijski cerkvi kot ob ne-deljuh. Takoj po šesti sv. muši gre iz župnijske cerkve ob vsakem vremenu procesija k Sv. Ani pod Ljubeljem, kjer bo sv. muša s pridigo.
18.	Binkoštni torek. Ob šestih je orglana furnu sv. maša.
19., 21., 22. Kvaterni dnevi z običajnimi za-htevami glede postu.
23.	Prva nedelja po Binkoštih, kvaterna nedelja in praznik sv. Trojice. Zjutraj je sv. maša pred Najsvetejšim, ob osmih je slovesnost prvega sv. obhajila, zvečer po šmarnični pobožnosti je običajno durovunje zu mrtvaško opru-vilo naslednjega dne.
24.	Slovesno mrtvaško opravilo za pokojne farane, zlasti za dobrotnike cerkve. Ob pol šestih so velike bilje z zvonenjem, ob šestih slovesna črnu peta sv. muša z leviti in nato obhod po pokopališču z libero pred pokopališko kapelico.
27. Sv. Kešnje Telo, zapovedan praznik. Ob šestih je sv. maša pred Najsvetejšim. Druga sv. mušu je ob osmin. Ob devetih je slovesnu peta sv. maša z leviti in med to sv. mašo je običajno durovunje fantov in deklet. Takoj po sv. maši se vrši običajna procesija s sv. Reš-njim Telesom po običajni poti in v običajnem redu.
Vso osmino praznika sv. Rešnjega Telesa
se vrši zjutraj ob šestih sv. maša preti Najsvetejšim.
30. Nedelja v osmini praznika sv. Rešnjega Telesa. Službe božje so v navadnem redu.
ftmuriiičnn pobožnost se vrši ves majnik vsak dun ob tričetrt nu osem zvečer. Ob nede-ljuh in praznikih bodo pete litunije, pri ku-terih nuj mogočno poje vsa cerkev.
Mesečne shode cerkvenih organizacij nadomestijo v majniku šmurnice.
.šolska sv. spoved bo za nekuterc šole tu mesec že obvezna in bo njen razpored oznanjen v cerkvi in razglašen po šolan.
Župnijska kronika za marec
Marca v naši župniji rojeni: 4.
Marca v naši župniji poročeni: Nihče!
Marca v naši župniji pokopani:
1.	Majeršič Jožefa, učenka osnovne šole, rojenu v Tržiču 12. 3. 1928, umrla v Tržiču, Ljubelj-sku cesta 50, dne 19. muren.
2.	Polaj Jožefa, samska zascbnica, rojenu v Tržiču 23. 4. I8(>8, umrla v Tržiču, Fužinska ulicu 2, dne '21. marcu.
3.	Ovsenek Vladimir, samski delavec v »Peko«, rojen v Tržiču 12. 7. 1920, stannujoč v Tržiču, Kovušku ulicu I, umrl v sneženem plazu pod Storžičcm 2*>. marca, jtokopun v I ržiču 31. marcu.
4.	Plajbes liudoll, samski predilniški delavec, rojen v Tržiču 27. 3. 1914, stanujoč v Tržiču, Pot na pilarno 10, umrl v sneženem plazu pod Storžičcm 29. marcu, pokopan v '1 ržiču 31. murcu.
Marčna poročila od drugod: Jih ni bilo!
Za predstuvuiku in zuložniku: Anton Vovk, župnik v Tržiču. — Zu uredniku v Ljubljani: Dr. P. Gvido llant, O. F. M. — Za Zadružno tiskarno v Ljubljani: Maks Blejec