V Zagorju, dne 3. februarja 1911. •«• Glasilo slovenskih rudarjev izhaja trikrat na mesec in sicer vsak prvi, drugi in četrti četrtek v mesecu, 1 datumom naslednjega dne. Naročnina znaša za celo leto 4 krone, za pol leta 2 kroni in za četrt leta 1 krono. Posamezne številke po 10 vinarjev. Reklamacije so poštnine proste. Nefrankirana pisma se ne sprejmejo. Rokopisi se ne vračajo. Inserati po dogovoru. Uredništvo in upravništvo lista je v Zagorju ob Savi. Več socializma. Februarja meseca 1. 1848. so pregnali francoski meščani in delavci svojega kralja preko meje ter proglasili Francijo za republiko. Parižko delavstvo je triumfiralo ter vzklikalo: Od sedaj naprej bo vzpostavljalo vlado celo francosko ljudstvo! Vsak, tudi najsiromašnejši delavec bo imel pri sestavi vlade ravno toliko govoriti kakor najbogatejši kapitalist! Časi bede so minuli, napočila je doba svobode in enakosti! Ne bomo več ostali sužnji z glasovnico v roki! Vendar se je delavstvo kaj kmalu poučilo, da se je kruto motilo. V novi republiki so si meščani in delavci stali prav kmalu kot nasprotniki drug proti drugemu, zavladalo je smrtno sovraštvo med njimi. Naravno, da delavstvo ni imelo absolutno nikake volje, skloniti se pod gospodarstvo buržoazije; saj je ravnokar bilo strlo gospodstvo kraljevstva in fevdalne aristokracije. In prišlo je do tiste znamenite junijske bitke v Parizu, do tistega krvavega klanja, ki je v njem francoska buržoazija prvokrat na naravnost bestialičen način dokumentirala svoje besno sovraštvo do delavskega razreda. Na tisoče delavcev je takrat z življenjem poplačalo svoje idealno stremljenj^ po svobodi in enakosti. In iz tega strašnega boja med posedujočimi in neposedujočimi, iz teh z delavsko krvjo napojenih tal je vzklila cvetka modernega socializma. Zdaj šele je začelo delavstvo pojmovati, da demokracija, splošna in enaka volilna pravica sama na sebi pač nikakor še ne pomeni uresničenja svobode in enakosti; uvidelo je, da demokracija ustvarja šele predpogoje za uresničenje delavskih idealov, da ustvarja splošna in enaka volilna pravica šele tista tla, na katerih se mora v dolgem vztrajnem razrednem boju proti posedujočim razredom osvoboditev proletarijata šele izbojevati. To bridko resnico, ki so jo pariški delavci že 1. 1848., to bridko resnico je moralo spoznati delavstvo vseh dežela in vseh držav; t u d i avstrijsko delavstvo ni moglo uiti temu spoznanju. Desetletja smo se borili za splošno in enako volilno pravico in v tem vročem boju si je morda ta ali oni naivnež do-mišljeval, da bo doseženo in izpopolnjeno vse, čim smo dosegli samo šele prvi najbližji cilj našega lepega in obsežnega programa. Marsikdo si je morda mislil: Če dosežemo enkrat splošno in enako volilno pravico, potem nam bo treba samo še pobrati sadove te naše politične pridobitve. Tisti, ki so se v svoji naivnosti in neizkušenosti vdajali takim utopističnim mislim, so morali doživeti bridko razočaranje. Prestati so morali sedaj isto izkušnjo, ki jo je francozki proletarijat prestal že 1. 1848. Kakor si je znala francoska buržoazija iz demokratične republike, ki so jo pariški delavci na barikadah izvojevali, ustrojiti navadno politično orodje svojih razrednih interesov, tako se je tudi v našem parlamentu splošne in enake volilne pravice, ki ima zahvaliti svojo ekzistenco edino in samo avstrijskemu delavstvu, etabliralo gospodstvo avstrijskega meščanstva. Tudi pri nas z demokracijo niso še uresničene naše proletarske zahteve, ustvarili smo si takorekoč šele fundament, na katerem mora delavstvo samo neumorno zidati naprej. Večino našega parlamenta tvorijo meščanske stranke. Te stranke so demokratično zbornico degradirale do obskurnega izvrševal n ega organa kapitalističnih in agrarnih interesov. In ker jih prešinja strah, da jih volilci enake volilne pravice pokličejo na odgovor, poostrujejo bolj in bolj svoj boj proti delavskemu razredu. Združevati so se začeli v mogočnih organizacijah, preplašene delavce pa tirajo z bičem lakote in bede v takozvane „žoIte“ organizacije. Sleherni tovarniški biro, sleherna občinska pisarna in sleherni časopis, vse to postaja nekaka centrala najostudnejšega boja proti toli sovraženi socialni demokraciji. S p 1 o š n a in enaka volilna p ra v i c a j e r a z r e d n a n a s p r o t j a 1 e š e poostrila. Poostrili so se naši strokovni boji, poostrila se je gonja malomeščanskih „pur-garjev" proti našim konsumnim društvom, naše zahteve v parlamentu se dosledno odklanjajo, pravcata politična vojna posedujočih razredov — gori od bančnih in borznih špekulantov, pa dol do rokodelskih mojstrov in kmetov — se mobilizira proti socialni demokraciji. To so pač dejstva, ki nas dosti jasno uče, da pomeni demokracija vse prej kakor pa mir med delom in kapitalom. Demokracija vsa nasprotja šele vidno in odkrito izraža: razredi si stopajo drug proti drugemu v odkrit in odprt boj, razredni boji se poostrujejo, dokler naposled ne bo nastopil oni odločilni trenutek, ko postane delavstvo zadosti močno, da posedujočim razredom izvije politično oblast ter z močno roko samo prime za drža v n o krmilo. Šele kadar bo politična oblast v rokah delavskega razreda, bo mogla socialna demokracija izpolniti svojo zgodovinsko misijo: takrat se bo delavski razred rešil izpod gospod-stva kapitala na razvalinah kapitalistične družbe, ki sloni na izkoriščanju mas, bo vzrasla svobodna družba svobodnih ljudi j. Tako potrjuje izkušnja zadnjih let veliki nauk znanstvenega socializma, nauk o razrednem boju. Da prepojimo z duhom socializma maso delavstva, to je sedaj naša najpoglavitejša naloga. Cvet naših organiziranih delavcev je to že davno spoznal. Kar veselje je gledati, s kakšnim idealizmom segajo nekaterniki po socialističnem berilu. A kaj so ti v primeri z ono indiferentno maso, ki stoji še brezbrižno ob strani in sploh ne ve, kaj je socializem, in zato tudi njegovega vzvišenega boja pojiniti ne more. Taki elementi ne samo, da ničesar ne koristijo, temveč še ovirajo napredek socialne demokracije. Iz nevednosti postanejo še škodljivci svojih lastnih interesov. Iz hipnega navdušenja leti sicer za stranko, včasih je naravnost fanatičen, saj ravno fanatizem je znak po-mankljive izobrazbe, čim ga pa njegova naivnost razočara, pa odpade in iz prejšnjega fanatika postane glasen zabavljač. Taki ljudje padajo iz ekstrema v drugi. Ker nima nikakšnega vpogleda v zakone socialnega življenja, ne zna nikdar presoditi ogromnih težkoč in zaprek, ki se ima z njimi boriti delavski razred. Tak naivnež bi kar čez noč hotel prevrniti celo človeško družbo. Ko pa vidi, da to nikakor ne gre, pa mu omahne pogum in strahopetno vrže puško v koruzo. Take vrste ljudje so v vsakem pogledu nezanesljivi in v javnem življenju absolutno nič ne pomenijo: nesposobni in impotentni so za vsa- kršno resno politično in kulturno dejstvo vanj e. In koliko je teh elementov pri nas na Slovenskem! Samo njim se je zahvaliti, da naša stranka do danes še ni mogla priti do tiste moči in tiste veljave kakor bi lahko. Kolikokrat ču-jemo lahko tiste puhle ugovore in zabavljice: »Toliko in toliko poslancev imamo, pa le nič ne opravimo. Saj je vsako delo zastonj" i. t. d. Če nam servira take puhlice rodoljubni filister, pač lahko s pomilovalnim posmehom preidemo preko njih na dnevni red. Če pa se pojavljajo taki znaki in izrazi malodušnosti in resignacije med delavstvom samim, potem pa je to že nevaren simptom političnega hiranja, ki ga nikakor prezreti ne moremo in tudi ne smemo. Taka malodušnost je naravnost strup za strankarsko življenje. Pred tem nas reši samo prava socialistična izobrazba. Naloga nas in vseh izobraže-nejših sodrugov je, da poučujemo delavstvo ne samo o na j bližjih naših zahtevah na socialno-političnem polju, temveč tudi o končnih smotrih, o pravem bistvu in jedru socializma. Raztrosimo seme socializma v zadnjo delavsko kočo, prepojimo slehrnega slovenskega proletarca s pravim socialističnim duhom! Samo na ta način si bomo preko efemernega navdušenja zagotovili trajne uspehe. Skromne so sicer naše moči, skromna so naša izobraževalna sredstva in skromna je zlasti v primeri z nemško in češko naša socialistična literatura. A kar imamo, vsaj to izrabimo! Razen strokovnih listov treba se bo z vso vnemo vreči na razširjanje našega političnega glasila „Rdeči Prapor", treba bo razširiti tudi naše strankine brošure. Pred vsem pa bodimo neumorni v prirejanju poučnih predavanj in malih sestankov I Z živo besedo pojdimo na delo in glejmo, da tudi zadnjega poedinca pritegnemo k našemu delu! Bojujmo se z vso silo proti malodušnosti in gnili resignaciji in dopovedujmo delavstvu zmiraj in zmiraj, da je njegova rešitev v samopomoči! Delavstvo mora spoznati, da smo z dosego splošne in enake volilne pravice zaključili šele nekako predzgodovino socialnodemokratičnega Jgi-banja; dapa je sedaj nadelavstvu samem, da na temelju demokracije izvrši svojo zgodovinsko misijo: da v vztrajnem razrednem boju proti industrijskemu in agrarnemu kapitalizmu pripomore socializmu do končne zmage. Našega delavca treba dvigniti do pravega spoznanja resničnega položaja. To spoznanje pa ga ne more potreti in razočarati, ampak porodila se bo iz njega prava proletarska samozavest. Ta samozavest pa bo liki jutranji zori razpršila temo malodušnosti in resignacije. Oprostili se bomo težkih spon pesimizma in novo veselje in novo življenje bo zavladalo med slovenskim proletariatom. Z novo vero in veselim upom v srcu bomo ponosno uprli pogled v boljšo in srečnejšo bodočnost. Varstvo rudarjev in obratni vodje. Pisati hočemo o zadevi, ki se je zgodila na severnem Češkem, a je precejšnje zanimivosti, tako da je čisto primerno, ako se tudi mi pogovorimo o nji. C. kr. okrožni rudarski urad v Mostecu (severna Češka) je izdal dne 20. oktobra 1910 poseben ukaz, ki se tiče uporabljanja takozvanih štempeljnov v odkopih (opavah). Ta ukaz pa je jako razburil obratne vodje tistih rudnikov. Zveza obratnih vodij za rudarska okrožja Toplice, Mostec in Komotau je sklicala na dan 4. novembra 1910 posebno zborovanje radi te zadeve. Njih glasilo je prineslo o tem zborovanju tole poročilo: Zveza rudniških obratnih vodij za rudarske okraje Toplice-Mostec in Komotau je sklicala dne 4. novembra leta 1910 v Mostecu izredno zborovanje, ki je bilo kljub viharnemu vremenu dobro obiskano. Predsednik je prisotne kratko pozdravil, nakar se je pričelo posvetovanje o edini točki dnevnega reda: Stališče zveze do zadnjih ukazov okrožnega rudarskega urada. Najpreje se je poudarjalo, da se v rudarskem okraju Mostec že leto dni izdaja jako mnogo ukazov. Dasi nimamo enotnega rudarskopolicij-skega reda za ves okraj, vendar bi se težko našel obrat, ki bi ne imel kakega posebnega ukaza. Obravnavalo se je samo o ukazih z dne 23. septembra 1910 in z dne 20. oktobra 1910. Prvi oglas se je nanašal na varstvene predpise za obrat električnih strojev; sklenilo se je, da se ta oglas temeljito presodi v zvezinem glasilu. Drugi oglas se tiče trganja (ravbanja) štempeljnov v odkopih (opavah). Na zborovanju se je sklenilo, da se pošlje rudarskemu uradu posebna vloga, češ, da je prejšnje vodstvo rudarskega urada obratnim vodjem ustmeno drugače obljubilo kakor pa določuje sedanji ukaz. Ta uloga se bo priobčila tudi v zvezinem listu. Nadalje se je izreklo obžalovanje, da se rudniške oblasti prve instance ne ozirajo na organizacijo obratnih vodij, dasi to store ob vsaki priliki pri podjetniških in delavskih organizacijah. In vendar sta najvišji oblasti rudniških uradov, poljedelsko ministrstvo oziroma ministrstvo javnih del priznali našo organizacijo s tem, da sta se obrnili nanjo po nasvete. Tako bi bilo tudi pametneje, ako bi se mi popreje vprašali za mnenje preden je izšel ukaz o trganju štempeljnov. Ker ni bilo drugih predlogov in je bil dnevni red končan, je predsednik zaključil zborovanje. — Tako se glasi poročilo v glasilu zveze rudniških obratnih vodij „Betriebsleiteizeitung“. Oglejmo si nekoliko tisti ukaz o trganju štempeljnov v odkopih! Ker je to delo nevarno, je rudniški urad odredil, da mora biti pri trganju vedno navzoč paznik. Ta določba torej posebno vznemirja obratne vodje. Pripovedujejo, da delo ni tako nevarno in ni treba tako strogega nadzorstva. »Če pa bi že bilo nadzorstvo potrebno, tedaj se za to lahko uporabijo starejši zanesljivi kopači/ Tu pa so gospodje obratni vodje izrekli resnico, ki je gotovo niso nameravali, namreč, da delavci lahko sami nadzorujejo jamo. Kajti kadarkoli so rudarji zahtevali samostojno rudniško nadzorstvo, vedno so prišli gospodje, pa so dejali, da rudarji niti zmožni niso tega. In sedaj pa so obratni vodje nehote priznali, da so rudarji vendarle zmožni. Nadalje pravijo gospodje, da je v jami premalo paznikov, ki bi mogli opravljati vse to. Ta zadeva sicer obratnih vodij prav nič ne briga, ker to je stvar rudniških posestnikov, da priskrbe dovolj paznikov. Sicer pa je v jamah na severnem Češkem mnogo paznikov, tako da pride na 24 delavcev en paznik. To je seveda samo zato, da se delavci čezmerno priganjajo k delu. Premog in zopet premog!“ To je geslo podjetnikov in radi tega gesla se jim ne zdi škoda paznikov. Kjer pa bi bil paznik najbolj potreben, da bi pazil na nevarnih krajih, tam ga seveda ni treba; vsaj obratni vodje so tega mnenja. Toda za vraga, kaj briga nadzorstvo v odkopih obratne vodje? Saj ne bodo oni plačali tega nadzorstva! Tako bi vzkliknil vsak razsoden človek in prav bi imel. Toda ako si vso stvar malo globlje ogledamo, tedaj se razgrne pred našimi radovednimi, iskajočimi pogledi v resnični pravi luči to početje obratnih vodij. Ako bi bili gospodje odkritosrčni, tedaj bi morali takole reči: Mi rabimo svoje paznike in nadzornike zato, da delavce krepko priganjajo kdelu. Kajti glavna stvar je premog; ako se nakopa dovolj premoga, dobimo nagrade; nikdar pa ne dobimo nagrade za rešeno človeško življenje. Poleg tega imamo tudi večjo odgovornost, ker smo za nadzorstvo odgovorni in nas lahko doleti kazen. Mi pa se kaznujemo samo z denarjem, ki pa ga plača rudnik. Ako smo torej proti takemu uradnemu nadzorstvu, delamo čisto po-volji rudniških posestnikov, ker jih lahko obvarujemo izdatkov. Tako je čisto pametno, ako pravimo, naj opravljajo to nadzorstvo delavci ; kajti, ako delavec kaj zagreši, ga zapro. To je torej resnična podoba te stvari. Gospodje obratni vodje so dobro vedeli, zakaj so romali v viharju na zborovanje. In kako složno se je izvršilo to romanje! Čeh in Nemec, ki se drugače gledata kakor pes in mačka, sta prijazno in sladko govorila drug z drugim. Saj je šlo proti delavstvu! Iz tega pa tudi delavstvo lahko spozna, da mora tudi ono složno iti v boj za svoje pravice. Da bi že spoznali vsi omahljivci in brezbrižneži to resnico ter šli v svojo strokovno organizacijo! Sredi boja. Dne 1. dec. 1910 je organizacija švedskih podjetnikov tudi formelno prenehala z velikim izporom, ki bi naj bil glavna skušnja za novo postopanje proti delavskim organizacijam, da bi se strle in uničile. V resnici je izpor končal že pred dvema letoma, to se pravi, se je ponesrečil; dne 1. decembra lanskega leta pa so švedski pedjetniki sami izjavili, da je izpora konec. Tako je torej končal eden največjih gospodarskih bojev, končal je z zmago švedskih delavcev in s popolnim porazom podjetnikov, ki so kanili z izporom razbiti delavske organizacije. Res je, da je osrednja zveza močno oslabljena in da so izgubile posamezne organizacije mnogo članov, toda podjetniki so morali spoznati, da ne morejo vršiti svojih obratov brez organiziranega delavstva. Švedski podjetniki so temeljito ozdravljeni od misli, da se dado delavske zveze streti. In za to ozdravljenje lahko izrazimo švedskim bratom čast in hvalo mednarodnega strokovnega gibanja. Gotovo je, da se bodo izkoriščevalci še vedno borili proti strokovnim organizacijam in da bodo skušali škodovati strokovnemu gibanju, kjerkoli bodo mogli. Toda tista samozavest, ki so doslej z njo pričenjali te boje, jih je pač temeljito minila. Vendar pa podjetniki ne mirujejo, ampak z vso vnemo iščejo novih načinov in pripomočkov, ki bi z njimi lahko uničili strokovno gibanje. Čeprav še ne vemo, kaj bodo izmodrovali proti delavstvu, toliko je gotovo, da bodo morali pretrpeti delavci vseh dežel najhujše boje in sicer morda, že v najkrajšem času. Toda prav tako je gotovo, da bodo končali vsi ti težki boji z zmago delavstva, ako bo delavstvo budno in bo vse storilo za okrepitev svojih strokovnih organizacij. Vsaj toliko moramo biti pripravljeni na boj, kakor so bili naši švedski tovariši, in gledati moramo, da bomo denarno dovolj podprti. Te besede si moramo zapomniti zlasti dandanes, ko se izkoriščevalci povsod pripravljajo za boj proti delavstvu. Pred kratkim je šel v pokoj glavni tajnik nemške industrijske zveze Bueck. Ko se je poslavljal od zbranih izkoriščevalcev, tedaj jim je polagal na srce, da je njih glavna naloga, streti delavske organizacije. Bueck je glava nemških kapitalistov in je govoril popolnoma resno, ko je oznanjeval strokovnemu gibanju boj na življenje in smrt. Sploh je bil Bueck še v mnogih drugih ozirih učitelj izkoriščevalcev, čeprav je bil njegovo slavo za nekaj časa zatemnil Sydow, ki je bil voditelj švedskih kapitalistov ob izporu. Toda ravno vsled tega, ker je Sydowu izpor ponesrečil, je tembolj zažarela slava Buecka, tako da je eden najvažnejših činiteljev v boju kapitalizma proti delavstvu. Beucku torej niso všeč izpori, nalašč izzvane ogromne stavke in podobna sredstva, ker so se doslej taki poskusi več ali manj ponesrečili. Zato se Beuck zadovolji z drugim načinom, ki ga je tudi priporočil zbranim izkoriščevalcem. To novo sredstvo se glasi: varstvo tistim, ki hočejo delati. O sveta delaželjnost, ki se zbudi v stavkokazih vselej ravno takrat, ko bi vsled dostojnosti ne smeli delati, ki pa spi globoko spanje pravičnega, kadar njih tovariši delajo! Ako kdo stori v armadi izdajstvo, tedaj se najstrožje kaznuje; ako kdo izda svoje tovariše v gospodarskem boju, tedaj se obda z glorijo časti in slave! Pravzaprav pa ti izdajalci delavstva, ki jih imenujejo podjetniki „delaželjne“, res zaslužijo, da se podjetniki toliko brigajo zanje. Kajti če bi imeli podjetniki dosti „delaželjnih“, tedaj bi se jim prav nič ne bilo treba bati stavk; kadar pa bi zasijala podjetnikom ta zlata doba, kako krasno in svobodno bo šlo neomejeno izkorišče-vanje, svojo neovirano pot! Tajnik Beuck je to resnico spoznal do dna. Zato priporoča vsem konservativcem v Nemčiji, naj delajo na to, da se sklenejo postave, ki bodo ščitile to slavno „de'aželjnost“ in ki bodo posebno odlikovale vse stavkokaze in izdajalce delavskega razreda. Vse to nas živo spominja na zvite naklepe novega kazenskega zakona v Avstriji; mislimo namreč napad na združevalne pravice delavstva. Spominja pa nas tudi gosposke zbornice, ki se je postavila na čelo vsem sovražnikom delavskih organizacij in socialne politike. Treba je samo povedati, da želi večina gosposke zbornice še nadaljni obstoj ženskega nočnega dela, ki povzroči propast toliko družin in osiroti na tisoče in tisoče delavskih otrok. Sploh se vrši vsa sedanja socialna politika čisto po želji podjetništva. V socialnopolitičnem odseku pa zavlačuje meščanska večina skorajšnjo rešitev socialnega zavarovanja. Prav v tem času je spoznal tudi francoski slavnoznani minister Briand, kako krasno bi bilo, ako bi se onemogočile stavke. Zato že pripravlja novo postavo proti stavkam; toda ta nakana se bo naj-brže razbila ob sili združenega francoskega delavstva. In v živem spominu je še justični umor francoske porote v Rouenu, ki se je tudi izvršil v znamenju varstva „delaželjnih“. Vsa ta znamenja pričajo, da skušajo zakleti sovražniki strokovnega gibanja to gibanje uničiti. Tako stoji gibanje v novem letu pred velikimi, važnimi dogodki. Bolj in bolj se bliža boj za ohranitev strokovnega gibanja, tisti boj, ki ga je Morse napovedal že pred petinšestdesetimi leti. Čas je resen, treba se je torej okrepiti in temeljito pripraviti. Strokovni pregled. s Naznanilo shodov. V nedeljo se bodo vršili javni rudarski shodi v naslednjih krajih: Velenje. V nedeljo, dne 5. februarja, ob 8. uri zjutraj v gostilni Vrabič v Pasji vasi. Poročevalec sodrug Čobal iz Zagorja. L e š e. V nedeljo, dne 5. februarja, ob 3. uri popoldne v gostilni vpri Meisterlu na Prevalih. Poročevalec sodrug Čobal iz Zagorja. Č e r n o. V nedeljo, dne 5. februarja ob 3. uri popoldne v gostilni pri Kruljcu v Černem. Poročevalec sodrug Sitter iz Trbovelj. Možica. V nedeljo, dne 5. februarja, ob 12. uri opoldan v Možici v gostilni Toff. Poroče-vales sodrug sitter. Rudarji, udeležite se v mnogobrojnem številu važnih zborovanj! Tajništvo Unije rudarjev. s Rudarska stavka v Luttichu (Belgija). Kakor znano, je v belgijskem premogovnem okrožju izbruhnila velika stavka rudarjev. Glede vzrokov stavke se zdaj še naknadno poroča, da so se povodom novega rudarskega zakona sprejele v službene rede nezaslišano visoke kazenske določbe za delavce. Dalje bi se imeli po novem službenem redu vsi delavci pritegniti k težkim nadomestnim delom. Izključeni bi bili nadalje od soupravljanja podpornih blagajnic, katerih denarna sredstva se stekajo iz kazenskih glob in končno se je odredilo še znižanje dnevnih pavz. Tekom stavke je prišlo tudi do izgredov, pri katerih so orožniki ustrelili neko delavko. Pogreb te delavke se je vršil ob ogromni udeležbi ljudstva, vendar pri tem ni prišlo več do nobenih izgredov. — Podjetniki so se prvotno upirali stopiti s stavkujočimi v pogajanja, nakar je konferenca rudarjev sklenila in proglasila splošno stavko. Dne 12. m. m. se je vršilo v Liittichu demonstracijsko zborovanje stavkujočih, katerega se je udeležilo nad 30.000 rudarjev, med njimi nad 2000 delavk in otrok. Po posredovanju trgovinskega ministra Huberta pa je prišlo dne 14. m. m. do pogajanj med podjetniki in delavci. Došlo je končno do sprave, vsled česar je konferenca de- legatov 17. m. m. sklenila, da se z delom zopet prične. Komaj pa so se bili delavci vrnili na delo, pa je prišlo do ponovnih konfliktov, ker so se nekateri rudniški podjetniki upirali držati se vseh določb sklenjenega dogovora. Vendar se kaže, da je smatrati splošno stavko za končano. s Koliko premoga se je izkopalo v Avstriji leta 1909? Kameniti premog. L. 1909 e bilo v vsej Avstriji v 10 kronovinah in 17 okrožnorudarskih okrajih 309 premogokopnih rudnikov za kameniti premog. Izmed teh se je delalo samo v 126 rudnikih v štirih kronovinah in 10 okrožnorudarskih okrajih. V okrožnorudarskem uradu Praga je delal kraj tega v jiveh obratih po en mož in v okraju Budjevice (Češko) v enem obratu en mož in sicer samo taka dela, ki so potrebna za ohranitev rudnika. V vseh drugih rudnikih pa se ni nič delalo. Število rudarjev, ki delajo v rudnikih za kameniti premog, je za 1682 večje kakor v letu 1908. Premoga se je izkopalo za 1,623 398 meterskih stotov manje kakor v prejšnjem letu, skupna vrednost pridobljenega premoga pa je narastla za 1,627.266 kron. To dejstvo nam glasno pove, da se dobiček kapitalistov kljub slabim gospodarskim razmeram ni zmanjšal, ampak močno povečal! Dasi se je izkopalo manj premoga, je vendar dobiček kapitalistov večji. Ta dobiček so jim morali plačati delavci s slabšim zaslužkom in pa odjemalci premoga z dražjimi cenami. Kapitalistu je seveda glavna stvar dobiček, za drugo se ne briga. Povprečno se je podražil premog v letu 1909 za 2 38 vinarja pri meterskem stotu. V naslednji razpredelnici hočemo navesti nekaj podatkov. Okraj okrožnega rudarskega urada Število rudnikov, ki se je delalo v njih Število delavcev Koliko meterskih stotov premoga se je izkopalo Na enega delavca je prišlo premoga več (+) ali manj (—) kakor v letu 1909 Cene premogu v vinarjih za meterski stot več (-f) ali manj (—) kakor v letu 1908 v kronah v meterskih stotih v vrednosti kron Praga 8 2277 5393072 4141533 1941 1487 — 190 7680 + 3-37 Šlan 17 9528 19746546 21268245 2072 2232 - 194 107-71 + 10-39 Plzenj 14 1180 1606213 1454420 1361 1232 - 137 90-54 — 0-08 Mies 18 6845 12152313 14617238 1775 2135 — 17 120 28 - 003 Mostec 1 221 387634 426397 1754 1929 — 145 llC- — Kutna gora .... 9 2601 4336051 4308084 1667 1848 - 46 llO 88 -f 9-24 St. POlten .... 6 510 609344 836874 1195 1641 + 63 137-34 - 1-96 Brno 8 2915 4788468 6362496 1642 2182 - 26 132 87 - 3-34 Moravska Ostrava 37 37322 76348450 78380678 2045 2101 — 409 102 37 + 1-20 Krakav 8 6257 11762334 9046853 1880 1446 — 350 7691 — 219 Vsa Avstrija . . . 126 70159 137110425 141342818 1954 2014 — 66 103-07 -f- 2-38 Kakor pri rjavem, tako se je tudi pri ka-pm nrpmncm nnrahlial mani vredni nremop za koks in briket. Nekaj podatkov o tem nam nudi naslednja razpredelnica: Okrožni rudarski urad Število izdelovalnic koksa in briket Število peči za koks Število zaposlenih delavcev Koliko meterskih stotov se je pridelalo Skupna vrednost v kronah Na enega delavca je prišlo po odbitku porabljenega premoga je znašala vrednost, ki jo je ustvaril delavec v kronah meterskih stotov vrednost v kronah Koks. Mies i 61 51 235010 540139 4608 10590 1435 Kutna gora .... i 14 9 106762 179580 11862 19953 3515 Mor. Ostrava . . . 12 2042 3933 18969244 36013227 4823 9156 1411 Brno 2 80 112 542873 1047249 4847 9323 1064 Vsa Avstrija . . . 16 2197 4105 19853889 37780204 4836 9203 1406 Briket. Mies 2 29 463915 688559 15997 23743 11926 Brno 1 — 58 943000 1391302 16259 23989 4533 Mor Ostrava . . . 2 — 43 401223 545708 9330 12690 6999 Vsa Avstrija . . . 5 — 130 1816378 2639937 13972 20307 6974 s Stavke rudniških delavcev leta 1909. V Avstriji je bilo leta 1909. v celem 580 stvak, tedaj za 141 manj nego prejšnje leto. Stavkalo se je v 1741 obratih. Izmed 108.641 delavcev, ki so bili uposljeni v dotičnih obratih, se jih je 61.978 pri teh stavkah direktno udeležilo. — Izmed teh stavk je bilo 758 odstotkov napad-nih in 174 odstotkov pa obrambnih stavk. V rudnikih je bilo leta 1909. 62 stavk, pri katerih je 21.064 stavkujočih, vposlenih v 78 obratih, ustavilo delo. Skupno število v teh 78 obratih vposlenih uslužbencev je znašalo 39.631 delavcev. Stavke rudarjev se sledeče razdelijo: na Češko 34 stavk z 9918 stavkujočimi na Šlezijo 13 stavk s 5759 stavkujočimi in na Galicijo 11 stavk s 4692 stavkujočimi. Po letnem času odpade na: Število stavk Število stavkujočih 1044 657 1775 2007 3635 2691 2091 2177 5699 3818 10 268 v sledečih mesecih januar: 5 februar: 2 marc: 8 april: 12 maj: 4 juni: 10 juli: 6 avgust: 6 september: 9 oktober: 5 november: 1 december: 2 (One stavke, ki so se še nadaljevale, so tu všteti.) Popolni sta bili samo dve stavki, ostalih 60 stavk se je udeležilo nekaj nad polovico vpo-selnih uslužbencev. Približno četrti del vseh rudarskih stavk je bilo obrambnih stavk. Pri 54 stavkah so se stavile mezdne zahteve, v 44 slučajih pa se je zahtevalo zvišanje plače na „šiht“, in sicer v 23 slučajih brez uspeha; v 8 slučajih pa se je skušalo preprečiti zvišanje mezde (v dveh slučajih s popolnim uspehom). Radi delovnega časa se je stavkalo v 3 slučajih. Radi organizacijskih zahtev pa se je vršilo 13 stavk. Zopetno sprejetje odpuščenih delavcev se je zahtevalo pri 3 stavkah, in sicer enkrat z uspehom. Da se radi stavke nikogar ne odpusti od dela, se je 8 krat zahtevalo, kar se je enkrat deloma odklonilo. Pri ostalih 18 stavkah se je v 11 slučajih zahtevala izpremenba službenega reda. V 5 slučajih je imelo to p o p o 1 e n , v enem slučaju pa delen uspeh. 43 6 odstotkov vseh rudarskih stavk je končalo brez uspeha. Najznamenitejša stavka se je vršila v okrožju M i e s, ki je obsegala 4 obrate enoinistega podjetja. Te stavke so se izmed 3611 vposlenih udeležili 3003 delavci. Ta stavka je povzročila, da se je moralo delo v obratih popolnoma ustaviti; trajala je 20 dni. Bila je to obrambna stavka z znatnim uspehom. Uradna statistika zabeležuje v teh 62 rudarskih stavkah sledeče rezultate: Popolen uspeh so imele 3 stavke, 32 delen, 27 stavk pa nobenega uspeha. Kakor vidimo, so ti rezultati prav žalostni, vendar je to umljivo. Vzrok leži v nezadostni organizaciji rudarjev; kajti ogromna večina teh bojev so bili nepripravljeni obrambni boji, ki so jih začeli navadno neorganizirani, ker organizacije, kakršne je bilo treba pri stavkah, sploh ni bilo. Kolikokrat se na to delavstvo opozarja, žal, da večinoma brez uspeha! Za primero navajamo rezultate, ki so jih dosegali s stavkami drugi industrijski delavci. Industrija s polnim uspehom Lončena, glinasta in steklarska industrija 19 kovinarska industrija 13 strojna industr. 5 lesna industrija 10 usnjarska industr. 3 tekstilna industr. 15 industrija oblek 14 papirna industr. 2 industrija živil 3 kemična industr. 1 stavbena obrt 20 grafična obrt 10 trgovina in transport l promet 3 rudnlštvo 3 Stavke z del. usp. brez uspeha 25 13 8 21 12 46 21 7 9 5 36 5 4 4 32 30 13 14 20 6 22 10 3 15 31 2 5 4 27 K tej primeri moramo vsekakor pripomniti, da pri rudništvu število stavk z „delnim uspehom* nikakor ne bi bilo tako veliko, če bi uspehi malo rigoroznejše kvalificirali. Udeležba pri posameznih rudarskih stavkah se razvidi iz sledeče tabele: Z udeležbo do 20 stavkujočih 8 stavk n 50 „ 4 stavke „ 200 „ 16 stavk „ 500 „ 22 stavk „ „ nad 500 „ 12 stavk 13 stavk se je udeležilo 20°/0 vposlenih uslužb. 12 „ „ „ „ 40 °/o „ „ 4 ' * „ „ „ 60 °/o „ 14 „ „ „ „ 80 °/o „ „ 19 „ „ „ . 100 °/o In samo dve stavki sta bili popolni. Med 21.064 stavkujočimi je bilo 361 delavk in 589 mladostnih delavcev. Po kvalifikaciji 18.384 izučenih in 2680 pomožnih delavcev. Posamezne stavke so trajale: 49 stavk od 1 do 5 dni 6 stavk od 6 do 10 dni 2 stavki od 11 do 15 dni 1 stavka od 16 do 30 dni 3 stavke od 31 do 60 dni 1 stavka nad 60 dni. K tem 62 rudarskim stavkam, ki so se raztezale na 78 obratov (med njimi 62 veleobratov), je še pripomniti, da je znašala udeležba stavkujočih 53 odstotkov, dočim je bilo 453 delavcev primoranih praznovati. 195 delavcev se je odpustilo od dela, dočim je 206 prostovoljno zapustilo obrat. Na novo se je sprejelo 76 delavcev. Pri 28 teh rudarskih stavk so posredovale delavske organizacije, dočim pri 34 stavkah ni bilo nobene intervencije od strani organizacij. Navedene številke nam podajajo jasno pa žalostno sliko o rudarskih stavkah leta 1909. Odveč bi bilo, če bi se hoteli danes spuščati v rekriminacije in kritizirati takratne razmere. To bi bilo pač prepozno. A eno moramo reči: d a b i se moral pri vsaki še tako slabi organizaciji že v naprej natanko preračunat iv končni uspeh vsakršne stavke. Žalostno dejstvo je, da je potreba za stavkanje v rudnikih skoraj trajno, vsakdanja, poglavitno se pa pozabi: da je brez o r g a n i z a c i j e 1 e r e d k o k d a j m o g o č a stavka. Vprašanje stavke ni faktično nič druzega nego vprašanje moči in baš vsled tega tudi vprašanje organizacije. Dopisi. d Hrastnik. Dne 16. januarja je sklical gospod ravnatelj Leiler sejo lokalnega odbora, z dnevnim redom: Posvetovanje glede stanovanja gosp. dr. Marciusa. Ker je ta stvar rudarje precej razburila, jo bomo v naslednjem nekoliko pojasnili. Neštetokrat se je že bavil odbor bratske skladnice s tem vprašanjem, a vzlic vsestranskemu pritisku je bilo vsakokrat odklonjeno. Pri seji lokalnega odbora so odborniki soglasno odklonili, in ne bodejo in niso primorani za hišo glasovati, ker je vse delavstvo proti temu. A gospodu dr. Marciusu ne gre iz glave, zakaj da bi se ne dalo postaviti zanj eno bajto za kakšnih 30.000 do 40.000 kron, seveda z denarjem delavcev. Zakaj za reveže nima bolniška blagajna denarja za podpore, tu bi ga pa bilo dovolj ? Pri zadnji seji predstojništva dne 22. januarja je gospod dr. Marcius na lastna ušesa slišal, da je delavstvo proti temu. Odbor je zopet sklenil, da se pod nikakršnim pogojem ne zida hišica. Gosp. ravnatelj Heinrich je razveljavil ta sklep, pa se grozovito moti, če misli, da bo to prisilil. Mi bomo poiskali vsa pota, če bodo hoteli to napraviti preko naše volje. Rudniški urad pa že danes vabimo, da naj pošlje zastopnika enkrat na shod, da sliši mnenje rudarjev, tistih iz čegar denarjem mislijo zidati novo hišo. Gospod dr. Marcius je tudi grozil, da bo šel v drugo stanovanje (sedaj stanuje v hiši kons. društva ter ima 7 sob), nekam k postaji in da bo tam doli ordiniral. Mi smo pa mnenja, da gre lahko v stanovanje kamorkoli hoče, saj stanujejo tudi rudarji po dve uri od rudnika, k prečitanju pa morajo priti ob pravem času v čakalnico, in tako bo tudi gospod dr. Marcius hote ali nehote moral ordinirati tam, kjer mu bo odkazalo pred-stojništvo bratske skladnice, katere uslužbenec je, uradne prostore. Grozil je tudi, da bo odslej računal od vsakega novinca, ki ga bo preiskal, po 2 kroni in je v štirih slučajih resnično tako računal. Gospod dr. Marcius je že v Hrastniku okolo 30 let, in dosedaj še ni nikomur računal, ki je bil pri rudniku v delo sprejet. Da se sedaj predrzne kaj takega, presega že vse meje. Mi pozivljemo vse tiste, ki so že plačali, da zahtevajo od bratske skladnice povrnitev in opozarjamo vsakega, da mora g. dr. Marcius to (delo opravljati zastonj, ker je za to delo itak plačan in honoriran od bratske skladnice. Odbor bratske skladnice pa poživljamo, da naj takoj nastopi proti takemu oderuštvu in naj enkrat pove gosp. dr. Marciusu, da je on odvisen od delavcev ne pa delavci od njega. d Hrastnik. Nesreča v rudniku. Dne 28. januarja dopoldan je ponesrečil rudar Karl Steklaj. Ponesrečil je pri razstrelbi v rovu. Nesrečnežu je zdrobilo nogo. To je že druga ne-y zgoda. Ni še dolgo, ko se je pripetila enaka nezgoda in zaradi katere je bil kaznovan paznik Stradar z enim mesecem zapora. Strelni mojster je bil sedaj paznik Babič Miha. Kdo je kriv te nesreče, ne bomo danes preiskovali, ampak gotovo je, da je krivo temu neznosno priganjanje in pa akordni zistem. Delavcu se od meseca do meseca nalaga več, premija (ali pa bič) se pomika zmerom višje, postranskih del je čimdalje več, tako da končno rudar samo misli, kaj bi poprej napravil, da bi vsaj nekaj zaslužil. Zadnji čas so pa še s tem začeli rudarje pritiskati, ker jih silijo, da morajo po dvakrat ves delovni kraj tako poškropiti z vodo, da vse teče proč. Mi seve proti tej naredbi nimamo nič, ampak naj se tudi plača delavca za to delo. Ali bi bilo gospodu Drolcu vseeno, če bi opravljal akord pri svojetn delu v pisarni (pa še s kakšno premijo povrhu) ter bi moral razen svojega akordnega dela še pometati pisarno, kuriti jo in hoditi po peresa itd. na postajo. Če bi ne storil tega vsak dan po dvakrat, bi bil pa še povrhu kaznovan, ker bi ne hotel zastonj pometati itd. Ali bi mu pa še rekli, ker nisi danes natančno napravil .vsega, moraš popoldan za kazen doma ostati. Vidite, gospod Drolc, Vam bi ne bilo prav, rudarjem pa naj bo, kajne? Ali ne veste, da tudi rudarji pravzaprav ne bi morali vsakovrstna dela opravljati zastonj? Stari ljudje sicer pravijo, da so bili nekdaj sužnji, in pa da je tisto sedaj odpravljeno. Mi pa pravimo, da se suženjstvo še danes nahaja, samo skriva se za imenom kulture. Imel je pač ameriški list »Pro-letarec“ prav, ko pravi: Zakaj kapitalisti izkoriščajo, zaničujejo, zatirajo in izmozgavajo? Odgovor: Ker delavci mirno prenašajo. Rudarji, nikakršno pridušanje in tarnanje posameznikov ne zaleže nič. Ako hočete odpraviti tako ravnanje s seboj, take krivičnosti, potem morate d Kotredež pri Zagorju. V Kotredeškem revirju pazniki in uradniki opravljajo svojo službo nekaj časa sem tako, da je prav čudno, da se tudi že pri nas ni pripetila kakšna nezgoda kakor zadnjič v kisovškem revirju. Poprej je paznik imel nalogo, ko je prišel k delu, da je prvič povprašal rudarje, če imajo vse varnostne stvari v redu, pogledal pri delu, če ne preti kakšna nevarnost, jih poučil, kako se naj varujejo nezgod; sedaj je pa drugače. Prvo ko pride paznik in uradnik je, da vpraša, koliko vozov bo danes. Če se mu odgovori, da danes ne bo mnogo, ker imamo delo pod stropom, takrat pa dobi odgovor: „Kaj praviš, od zgoraj se danes ne sme delati, kar pri tleh izstreljaj, premog mora biti. “ Ali če se mu pravi, da danes moram opraviti tesarsko delo, mu tudi to ne gre v glavo. Takoj pravi, da naj pusti tesarsko delo in če je pred nosom še tako velika nevarnost. Ta nova metoda se je pri sedanjem ravnatelju in pri sedanjih delovodjih uvedla, nova metoda, pri kateri ne zadostuje, da vedno priganjajo delavce, nego še prepovedujejo delavcem opravljati potrebna dela, da bi vsaj življenja ne tvegali v nevarnosti. Rudniška oblast v Ljubljani bi ir orala gospodu ravnatelju dopovedati, da njegov delovodja in pazniki niso v službi samo zato, da bi priganjali delavstvo, temveč je njih dolžnost, da se ozirajo tudi na predpise rudarskopolicijskega reda. Ali morda velja ta satno za delavce? Gospod nadkomisar, predramite se in izvršujte nadzorstvo, čas bi že bil, da se enkrat zganete. Več rudarjev, pristopiti v našo strokovno organizacijo, ter se pridružiti sotrpinom, ki so že združeni v bojnih organizacijah tudi v vaš prid. Vstopnina znaša 1 krono, tedenski prispevek 40 vinarjev. Člane sprejema sodrug Malovrh v prodajalni kons. društva. d Hrastnik. V nedeljo, dne 5. februarja bo v gostilni Franca Logarja društveni sestanek s predavanjem. Predaval bo sodrug Mrak iz Zagorja o predmetu: Kapitalistično proizvajanje in socializem, narodnost in mednarodnost. Vabimo sodruge, da se polnoštevilno udeleže tega zanimivega predavanja, ker je zlasti razpravljanje o narodnosti in mednarodnosti za naše hrastniške razmere velevažno. d Trbovlje. Udeležba na grobu leta 1905 ponesrečenih delavcev je bila naravnost velikanska. Nad 1000 delavcev in delavk je počastilo spomin nesrečnih žrtev. Trboveljska rudniška godba je svirala na pokopališču dve ža-lostinki. Nagrobni govor je govoril sodrug Mrak iz Zagorja. Smrt sama po sebi pač ni nič strašnega, naravna je kakor je naravno rojstvo in življenje. In tudi krivična ni. A nenaravna in krivična je smrt, ki jo zahteva zistem kapitalizma. Dokler bo obstojala ta socialna družba, bo zmiraj tako, da bodo tisoči in zopet tisoči najboljših ljudi za-padali nenaravni in krivični smrti. Današnja socialna atmosfera okužuje človeštvo. To je bridka resnica, ki naj se je delavstvo zmiraj zaveda. In če so delavci postavili svojim ponesrečenim sotrpinom viden spomenik, ki naj bo glasen protest proti zistemu kapitalizma, potem je še mnogo važnejši oni nevidni spomenik, ki naj si ga postavi vsak v svojem srcu: to je spoznavanje resnice in pravice in pa volja, bojevati se za pravico in resnico. Nesrečnim žrtvam želimo mir in pokoj, ali naša deviza je neizprosen boj do zmage! Govoril je še sodrug Sitar, ki je poudarjal, da naj bi nas taki žalostni dogodki vendar enkrat poučili, da je naša rešitev v samopomoči. Treba se združiti v močno falango proti morilnemu sistemu kapitalizma. — Tako se je na dostojen in svečan način proslavil spomin ponesrečencev. d Ojstro. Gospod delovodja Wendt je še zmirom takšen, kakor je bil, namreč tiran od nog do glavev Pri nas se tako znižujejo plače, da je groza. Če pa kdo poprosi tega gospoda za poboljšek plače, pa dobi za odgovor, da naj bolj gara, da bo več zaslužil. Delo se nič ne spregleda. Ali misli gospod Wendt, da bo tisti, ki ima trdo delo kakor skala, prav toliko naredil, kakor oni, ki ima boljše delo? Gospod Wendt naj poizkusi na kraju, kjer je slabo delo delati en dan, pa smo prepričani, da še za fižol, ki mu tako smrdi, ne bo zaslužil. Gosp. Wendt, ali se Vain ne smilijo ubogi rudarji in njih družine, ki že takorekoč stradajo? Rudarjem pa svetujemo, da naj se združijo, zakaj le v združenju je moč. Občno konsumno društvo v Idriji 9-9 priporoča svojim članom bogato zaloog vsakovrstnega blaga. Društvo ima na izbiro moške laisrefeiie obleke po najnovejši modi, ŽCHSke^Tl hSilgil vsake vrste, skllllllikc Zli IllOŠke III otroke itd. Vse po jako nizki ceni. Pridite in kupujte, kajti v lastni prodajalni ste najbolje in najcenejše postreženi! & ^ i i i ^ ^ i ^ i i i> Izjava. Ker se od strani naših nasprotnikov glede »Glavne posojilnice" v Ljubljani hujskajo in begajo ljudje glede naloženega denarja pri naši »Posojilnici", izjavlja podpisano načelstvo, da nima nobenega deleža v »Glavni posojilnici", kar bi dalo povod, da bi se ljudstvo vznemirjalo. Prosimo, da nam vsak takega obrekovalca naznani, proti kateremu bodemo takoj nastopili sodno pot. Naša »Posojilnica" je z neomejeno zavezo, to se pravi, da jamči za hranilne vloge 340 društ-venikov s celim svojim premoženjem, katero premoženje se ceni minimalno nad 2 milijona kron. Rezervni zaklad »Posojilnice" znaša nad 40.000 kron. Opozarjamo vlagatelje, ki imajo »Hranilne knjižice", da isti niso društveniki in ne jamčijo s svojim premoženjem, ter so njih vloge popolnoma varne. Toliko v pojasnilo. Pojilnica v Zagorju ob Savi, reg. zadruga z neomejeno zavezo. Tomo Koprivc, Josip Zimermann, načelnik. načel, namestnik. ^ tj! ^ | | i| | | tj; | | | | | | | Občno konsumno društvo v Zagorju prodaja špecerijsko in manufak-turno blago po naj nižjih tržnih cenah, daje koncem vsacega leta še dividende članom, član lahko postane vsak. Vstopnina 2 kroni, delež 40 kron, ki se ga lahko plača po obrokih. 9_9 rili« Ljubljana Dunajska cesta št. 17 priporoča svojo bogato zalogo šivalnih strojev za rodbino in obrt. IFisalnl stroji T/^oziELa, l^olesa. Cenilci zastonj in franlco. Kosumno društvo rudarjev tt SHErtastriife-u- priporoča 1 svojo bogato zalogo špecerijskega In manufaktur-nega blaga, kakor tudi čevlje za otroke in odrasle. Vse po jalro nizlri ceni. Delavci! Dolžnost Vaša je, da podpirate svoje podjetje. Član lahko postane vsak. — — a gre oooooooooooooooooooooo priporocujemo kot priznano s/ žagan Y >655, >:>01 kot tovarniško znamko * pridatek t za J KOLINSKO CIKORIJO! = Iz EIDUnTE SloTT-eonLSlsze □ToTrsiziEO.e v Xjj“CL"blja,an.I- ------- Izdajatelja in zalagatelja Ignacij Sitar in Martin Repovš. — Odgovorni urednik M. Čobal v Zagorju. — Tiska Učiteljska tiskarna v Ljubljani.