4 | GEOGRAFSKI OBZORNIK • 1-2/2024 Spomini s potovanj in izletov iz otroških, dijaških in študentskih let IZVLEČEK Akademik Svetozar Ilešič je bil ob Antonu Meliku vodilna osebnost slovenske geografije sredi 20. stoletja. Med letoma 1925 in 1928 je v dnevniški obliki napisal spomine na izlete, planinske ture in potovanja, ki jih je opravil v otroških, dijaških in študentskih letih. Dnevniki so dragocen dokument časa med svetovnima vojnama, ponujajo nam tudi vpogled v začetno obdobje formiranja Ilešiča kot geografa. Ključne besede: Svetozar Ilešič, Oddelek za geografijo FF UL, zgodovina geografije, dnevniki potovanj in izletov, Slovenija ABSTRACT Svetozar Ilešič – memories of travels and trips from his childhood, school and student years Academician Svetozar Ilešič was, alongside Anton Melik, the leading figure of Slovenian geography in the mid-20th century. Between 1925 and 1928, he wrote in a diary form his memoirs of excursions, mountain tours and journeys he had made during his childhood, school and student years. The diaries are a valuable document of the time between the two world wars, and they also give us an insight into the early formative years of Ilešič's career as a geographer. Keywords: Svetozar Ilešič, Department of Geography FA UL, history of geography, travel diaries, Slovenia Svetozar Ilešič GEOGRAFSKI OBZORNIK • 1-2/2024 | 5 SVETOZAR ILEŠIČ - SPOMINI S POTOVANJ IN IZLETOV Avtorja besedila: DARKO OGRIN, doktor geografskih znanosti, redni profesor Oddelek za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, Aškerčeva cesta 2, 1000 Ljubljana E-pošta: darko.ogrin@ff.uni-lj.si IDA KNEZ RAČIČ, profesorica geografije in nemškega jezika s književnostjo, bibliotekarka Oddelek za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, Aškerčeva cesta 2, 1000 Ljubljana E-pošta: ida.knezracic@ff.uni-lj.si COBISS 1.04 strokovni članek P rofesor Ilešič (1907–1985) je skupaj z akademikom Antonom Melikom (1890–1966) določal smer razvoja slovenske geografije v prvih desetle-tjih po drugi svetovni vojni. Jeseni 2022 je Oddelek za geografijo Filo- zofske fakultete Univerze v Ljubljani od sorodnikov akademika Svetozarja Ile- šiča prejel v dar del njegove zapuščine. Donacijo sestavljajo različni dokumenti, strokovne knjige, priznanja in štirje zvezki Spominov s potovanj in izletov, ki jih je Ilešič spisal med letoma 1925 in 1928. Gradivo je Oddelku za geografijo posredovala gospa Lea Hartman Ilešič. Za plemenito dejanje, ki bo obogatilo poznavanje korenin slovenske geografije in življenjske poti dr. Ilešiča, se avtorja prispevka v imenu Oddelka za geografijo FF UL in vseh slovenskih geografov Ilešičevemu sorodstvu iskreno zahvaljujeva. Namen prispevka je predstaviti Ilešičeve zapise s potovanj in izletov, ki jih je opravil z družino, s prijatelji ali sam v mladosti, ko se je kot velik ljubitelj vseh pojavov v pokrajini formiral kot geograf. S prispevkom želimo osvežiti spomin na akademika Svetozarja Ilešiča in na kratko predstaviti njegov pomen za razvoj slovenske geografije, saj ga mlajše generacije geografov čedalje slabše poznajo. S prepisom opisa terenskega ogleda, ki ga je kot študent geografije opravil za potrebe terenskega dela, želimo bralca opozoriti na njegove pisateljske veščine in risarski talent, saj je Spomine tudi ilustriral. Oris življenja in dela akademika prof. dr. Svetozarja Ilešiča Ob okroglih obletnicah akademika in univerzitetnega profesorja dr. Svetozarja Ilešiča, ob njegovi smrti in drugih priložnostih je nastalo več predstavitev nje- gove življenjske poti in profesionalnega udejstvovanja, ki so bile tudi podlaga za ta prikaz (Gams 1967, 1977, 1996, 1999; Ilc Klun 2007; Kunaver 1999; Vrišer 1999). Ilešiča kot profesorja, predvsem kot organizatorja in vodjo študentskih ekskurzij, je na zanimiv način predstavila tudi njegova nekdanja študentka in pozneje nekaj časa tudi sodelavka, Jelka-Eta Kunaver (2019). Svetozar Ilešič se je rodil leta 1907 v Ljubljani. Po klasični gimnaziji je na Fi- lozofski fakulteti v Ljubljani študiral geografijo in zgodovino, kjer je leta 1930 diplomiral in leta 1933 z disertacijo Kmečka naselja na vzhodnem Gorenjskem doktoriral. Po opravljenem doktoratu se je najprej kot asistent in pozneje kot univerzitetni učitelj zaposlil na tedanjem Geografskem inštitutu (danes Od- delek za geografijo FF UL) in mu ostal zvest do upokojitve leta 1975. Med študenti je veljal za priljubljenega predavatelja. Bil je mentor pri številnih dip- lomskih in magistrskih delih ter doktorskih disertacijah. Veliko pozornosti je namenjal terenskemu delu. Vodil je študentske in strokovne geografske ekskur- zije po Sloveniji in tujini. Na študentskih strokovnih ekskurzijah je imel na- vado udeležence vzpodbujati z besedami, da »… se pokrajino učimo z nogami …«. Študenti, ki jim je bilo to namenjamo, so ga začudeno gledali, zato je nadaljeval: »Če hodimo, čutimo pokrajino že pod nogami in jo s tem mnogo bolje spoznamo kot iz hitro vozečega avtomobila …« (Kunaver 1999, 176). 6 | GEOGRAFSKI OBZORNIK • 1-2/2024 SVETOZAR ILEŠIČ - SPOMINI S POTOVANJ IN IZLETOV Kot univerzitetni učitelj se je zavedal pomanjkanja ustrezne študijske litera- ture, zato je pripravil vrsto skript za predmete, ki jih je predaval. »V tistih letih, ko je bila Ljubljana dolga leta kulturno odrezana od sveta in študentje nismo mogli segati po tujih učbenikih, smo v teh skriptah za zgodovino geogra- fije, hidrologijo, limnologijo, glaciolo- gijo, fizikalno oceanografijo, geografijo prsti in rastja in splošno antropogeogra- fijo našli iz številnih tujih virov zbrano in urejeno gradivo, kjer so zarisane prve sistematične zgradbe teh predmetov v slovenskem jeziku« (Gams 1996, 6). Zaradi potreb srednješolskega pouka in želje povzdigniti ga na višjo ka- kovostno raven, se je Ilešič kot prvi slovenski visokošolski učitelj zavestno odločil tudi za pisanje srednješolskih učbenikov (Kunaver 2007). Več de- setletij so se generacije gimnazijcev v nižjih letnikih učile iz njegove Obče geografije, v višjih pa iz regionalnih geografij. Raziskovalno se je Ilešič ukvarjal pred- vsem z agrarno geografijo, regionalno geografijo in teorijo geografije. Sloves enega od vodilnih evropskih agrar- nozgodovinskih geografov si je prido- bil s knjigo Sistemi poljske razdelitve na Slovenskem (Ilešič 1950), ki je izšla tudi v nemškem jeziku (Gams 1996). Zanjo je prejel Prešernovo nagrado za znanstvene dosežke. V duhu tedaj prevladujoče paradigme je veliko po- zornost posvečal regionalni geografiji. Ukvarjal se je s teoretičnimi in prak- tičnimi vidiki regionalizacije (tudi na primeru Slovenije in Jugoslavije), napisal je tri odmevne regionalnoge- ografske monografije svetovnih regij. V zadnji knjigi Pogledi na geografijo, teoretsko-metodološki prispevki (Ilešič 1979) je strnil svoja razmišljanja o geografiji kot znanosti, pri čemer je veljal za velikega zagovornika enotne geografije. S številnimi objavami doma in v tu- jini (v COBISS-u ima 827 zapisov) je akademik Ilešič vplival na razvoj slovenske, nekdanje jugoslovanske in tudi mednarodne geografije. Vrišer (1999, 174) je zapisal: »… S svojim znanjem je spodbudil razvoj marsikate- re novosti v slovenski geografiji, kot so bili na primer začetki varstva okolja, sodelovanje geografov pri prostorskem planiranju, regionalne spodbude. …« Ob pedagoškem in raziskovalnem delu je opravljal številne funkcije: od najvišjih vodstvenih na ravni Oddel- ka za geografijo, Filozofske fakultete, Univerze v Ljubljani ter v zvezah ge- ografov Slovenije in Jugoslavije, do upravnika Inštituta za raziskovanje krasa SAZU in Geografskega inšti- tuta Antona Melika SAZU. Za svoje pedagoško, znanstveno in strokovno delo je prejel vrsto domačih in med- narodnih prestižnih priznanj: bil je redni član Slovenske akademije zna- nosti in umetnosti (SAZU), zunanji član Poljske akademije znanosti, za- služni profesor Univerze v Ljubljani, častni doktor Univerze v Mariboru, častni član slovenskega, makedonske- ga, srbskega, poljskega, madžarskega Slika 1: Akademik prof. dr. Svetozar Ilešič (foto: Arhiv Oddelka za geografijo FF UL). GEOGRAFSKI OBZORNIK • 1-2/2024 | 7 SVETOZAR ILEŠIČ - SPOMINI S POTOVANJ IN IZLETOV in nemškega geografskega društva ter dopisni član italijanskega geografske- ga društva. Odlikovan je bil z Redom dela z zlatim vencem, Redom dela z rdečo zastavo, za življenjsko delo na področju geografije pa je prejel Kidri- čevo nagrado in najvišjo jugoslovan- sko nagrado AVNOJ-a. Spomini s potovanj in izletov Akademik Svetozar Ilešič je spomine na izlete, potovanja in planinske ture pisal na začetku študija geografije in zgodovine, med jesenjo 1925 in pole- tjem 1928. Popisal je štiri male črtaste zvezke s trdimi platnicami, v katerih je po 152 strani. Vsak zvezek je naslo- vljen Spomini s potovanj in izletov, s pripisom številke dnevnika (I. do IV.). Sklepamo, da so zvezki Spominov, razen morda zadnjega, nastali delno tudi na podlagi predhodnih zapiskov, saj je večinoma precejšnja časovna raz- lika med opravljenimi izleti in njiho- vimi opisi v Spominih. Poleg tega so zvezki enakega tipa in vzorno urejeni. Ilešič opisuje tudi številne podrobno- sti, ki gredo običajno hitro v pozabo. V prvih dveh zvezkih so opisani izleti iz otroških in dijaških let, v tretjem in četrtem pa iz »visokošolskih let«. Strani v zvezkih so tekoče oštevilčene od 1 do 552, s pripombo, da četrti zvezek ni popoln, saj v njem manjka zadnjih 22 listov, oziroma opisi treh izletov. V vsakem zvezku je opisanih okrog 10 izletov (preglednica 1), ki so navedeni v kazalu vsebine na koncu zvezkov. V naslovu kazal je zapisano tudi obdobje, v katerem so opisi iz- letov nastajali. Posamezna poglavja sestavljajo opisi izletov na eno desti- nacijo (na primer Prvič na Triglavu, V Banja luko, Polhograjski dolomiti), še pogosteje pa več izletov v določenem obdobju (na primer Jesen v planinah, Še enkrat Štajerska – Kamniško Sedlo – Kranj) ali opisi »tematskih« izletov (na primer V podzemnem svetu, Dež in vihar na Grmadi in v Iški – Solčni dnevi v slovenskih Alpah, Geografska ekskurzija v Bosno in Dalmacijo). Dnevniki so lični izdelki, oblikovno privlačni, pisava stilistično dovršena in berljiva. Pri branju hitro opazimo Ilešičev pisateljski talent in izpovedno moč. Jezikovno so neoporečni, dana- šnjega bralca utegne zmotiti le upora- ba nekaterih izrazov, ki dandanes niso več v rabi, in srbohrvatizmov. Zakaj je Ilešič gojil kulturo izletov in potovanj ter se odločil za pisanje spominov nanje, zvemo v prvem in drugem zvezku Spominov. V prvem zvezku, kjer opisuje izlete iz otroških, predvsem pa iz dijaških let, omenja, da že od prvih dni, ki se jih zaveda, ob izletih in potovanjih čuti neizmer- no veselje, bolj kot pri vseh igrah in zabavah. »To veselje mi je ostalo, se- veda v popolnejši in razviti obliki do danes, ko pričenjam pisati te spomine, z namenom, da jih bom sam kdaj v težkih urah prebiral in obnavljal vso preživelo srečo in veselje, in pa da bodo služili v razvedrilo komu drugemu, ki jih bode slučajno dobil v roke« (Ilešič 1925–1927, 3). V drugem zvezku, v uvodu k Zimskim in pomladnim iz- prehodom po ljubljanski okolici (Ile- šič 1927, 175–178), beremo, da je do leta 1924 na izlete in v naravo hodil, ko se je za to ponudila priložnost in predvsem tedaj, ko so jih organizirali drugi. »V oni dobi se je v meni dogodila važna izprememba, ki se je pripravljala pač že dolgo prej, a do njene izpolnitve ni prišlo. /…/ Ko pa je dne 16. oktobra onega leta (1924) po dolgem trpljenju, uničujočem dušo in telo, preminula moja starejša sestra Milica, se je v na- šem domu še poglobila žalost, ki se je naselila že od nekdaj v njem. In tako je prišlo, da je srce pričelo hrepeneti po Slika 2: Ilešičevi dnevniki (foto: Darko Ogrin). 8 | GEOGRAFSKI OBZORNIK • 1-2/2024 SVETOZAR ILEŠIČ - SPOMINI S POTOVANJ IN IZLETOV Preglednica 1: Vsebina Ilešičevih dnevnikov. 1. ZVEZEK (pisano od novembra 1925 do 10. aprila 1927) stran Otroška leta 3 Dijaška leta: 1. Kamniško Sedlo~Bled~Zagreb~Celje 9 2. Vrbsko jezero 21 3. Bohinjsko jezero 29 4. Savinjska dolina~Slovenske Gorice~Prekmurje 35 5. Še enkrat Štajerska~Kamniško Sedlo~Kranj 55 6. Vesel izlet na Žalostno Goro in žalosten izlet na Golico~En teden pod Golico 63 7. Polhograjski Dolomiti 85 8. Zima na Barju in na Veliki Planini 109 9. Trije izleti po gorenjskih planinah: Vršič, Karavanke, Planica 119 10. »Ižanski Vintgar« in drugo (Bled~Peš izlet v Kamnik) 145 2. ZVEZEK (pisano od 11. aprila do 7. oktobra 1927) Dijaška leta (nadaljevanje): 11. Prvič v skalah (Savinjske Alpe) 153 12. Zimski in pomladni izprehodi po ljubljanski okolici 177 13. Po maloznanih krajih daljne ljubljanske okolice 191 14. Pomlad na Golici in Krvavcu~Prvi izlet po maturi 211 15. Križem Jugoslavije: I. Beograd 223 II. Preko zelene Bosne 231 III. Ob naši Adriji 248 16. Zopet na vršacih naših planin (Savinjske Alpe) 271 17. Prvič na Triglavu 285 3. ZVEZEK (pisano od 8. oktobra 1927 do 15. septembra 1928) Visokošolska leta: 1. Jesen v planinah I. Iz Bistrice v Logarsko dolino in nazaj 298 II. »Kozja luknja« 314 2. Zima in pomlad 1926 327 3. Pomlad v gorenjskih gorah (Krvavec~Konj~Begunjščica) 341 4. Dež in vihar na Grmadi in v Iški~Solčni dnevi v Savinjskih Alpah 355 5. Zima v avgustu (Po ovinkih na Triglav) 365 6. Geografska ekskurzija v Bosno in Dalmacijo: I. Plitvička Jezera 375 II. Bosna in Hercegovina 407 III. Preko Dalmacije domov 423 7. V podzemnem svetu (Jama na Lubniku~Križna Jama) 435 4. ZVEZEK (ni kazala, manjka zadnjih 22 listov) 8. Novi izleti v ljubljanski okolici (Vrhnika~Smlednik~Litijsko gričevje~Okolica Mokreca~Pasja Ravan) 443 9. Vsak mesec na Šmarni Gori~Ekskurzija v Rašico~Še Polhograjski Dolomiti) 469 10. V Banjaluko 485 11. Planjava in Skuta 491 12. Julijske Alpe I. Škrlatica-Triglav 501 II. Špik-Prisank-Križka Stena 511 13. Mrzla Gora in Kočna 526 14. Jesen na Krimu, Grintavcu in Grmadi 541 15. Izleti in ekskurzije v pomladi 1928 (Krka~Preko Barja~Kamna Gorica in Kropa~Pekel in Slivnica) 549 GEOGRAFSKI OBZORNIK • 1-2/2024 | 9 SVETOZAR ILEŠIČ - SPOMINI S POTOVANJ IN IZLETOV študij geografije, poleg stare ljube- zni do izletov in potovanj, odločil- no 14-dnevno potovanje po tedanji skih izletov, ki jih je opravil med avgustoma 1924 in 1925. Kakor kaže, je bilo za Ilešičevo odločitev za prostih, mirnih urah v gozdu, na tratah ali v skalah in da si je razvijajoče se telo zaželelo svežega vzduha in jasnočiste- ga ozračja. Razen tega sem tisto jesen zašel v kremplje društvenega življenja. »Ujeli« so me v Preporod (organizacija in glasilo jugoslovanskih dijakov, opom- ba avtorjev), /…/ in tako sem zašel v povsem drugačno življenje, kot sem ga živel dotlej. Vsak, kdor je že izkusil, ve, koliko časa in energije požre društveno delovanje in kako močneje žene človeka na počitek v mirno naravo! Tako so tudi meni postali izprehodi in izleti, tudi najbližji, neobhodna duševna in telesna potreba.« K privlačni podobi dnevnikov veliko prispevajo originalne risbe s svinčni- kom, s katerimi so opremljeni posa- mezni opisi. Vsega skupaj jih je 37. Večina (25) jih prikazuje planinsko tematiko (koče, vrhovi) in pokrajine, 10 je risb naselij ali arhitektonskih detajlov. Ilešič je po virih narisal tudi zemljevid in geološki profil Plitviških jezer (preglednica 2). Prvi zvezek Spominov s potovanj in izletov je Ilešič pisal kot študent ge- ografije na Filozofski fakulteti Uni- verze v Ljubljani med novembrom 1925 in aprilom 1927. V njem je deset zapisov spominov na izlete, ki jih je s starši in sorodniki, pozneje pa tudi sam ali s svojo družbo v otro- ških in dijaških letih, opravil med letoma 1914 in 1924. Z opisom izletniških in popotniških izkušenj iz dijaških let nadaljuje v drugem zvezku (Ilešič 1927, 152–296), ki ga je pisal med aprilom in oktobrom leta 1927. V njem so zbrani opisi potovanja po Jugoslaviji in planin- Preglednica 2: Seznam risb v Ilešičevih dnevnikih. naslov dnevnik stran 1. Koča na Veliki planini s Planjavo I. 9 2. Zagreb: kamenita vrata I. 14 3. Razvaline starega gradu nad Celjem I. 21 4. Sv. Janez ob Bohinjskem jezeru I. 29 5. Kapela v Slovenskih goricah I. 35 6. Slatina Radenci: Zdravilni vrelec in kopališče I. 54 7. Spodnja koča (1581 m) in Kadilnikova koča (1835 m) na Golici I. 62 8. Sv. Katarina 730 m, Grmada 898 m – Tošč 1021m iz Polhograjskih Dolomitov I. 85 9. Polhograjski Dolomiti: Sv. Jakob na Brezovici (806 m) I. 109 10. Erjavčeva koča na Vršiču (1523 m) – Špik (2472 m) – Škrlatica (2738 m) I. 119 11. Prešernova koča (2193 m) na Stolu I. 145 12. Konj (1803 m) od Presedljaja (1610 m) II. 153 13. Pogled s Šmarne gore proti severu II. 177 14. Šmarna gora od Št. Vida II. 191 15. Kočna (2541 m), Grintovec (2558 m) in Greben (2224 m) izpred Doma na Krvavcu II. 211 16. Sarajevo – muslimansko predmestje Bendbaša II. 223 17. Češka koča na Dolenjih Ravneh (1543 m) II. 271 18. Staničeva koča (2332 m) – Triglav (2863 m) II. 285 19. Tillerjeva koča pri Piskerniku (797 m) v Logarski dolini III. 298 20. Zdravilišče Golnik na Gorenjskem III. 327 21. Begunjščica (2063 m) izpod Stola III. 341 22. Pogled izpred Frischaufovega doma na Okrešlju (1378 m) proti Ojstrici (2350 m) in Planjavi (2399 m) III. 355 23. Koča na Gozdu (1340 m) pod Prisankom III. 365 24. Plitvička jezera: Prošćansko jezero-Labudovac III. 375 25. Načrt Plitvičkih jezer (Po Franiću) III. 382 26. Geološki profil Plitvičkih jezer (Po Ferdu Kochu) – A: Od Prošća do južnega Kozjaka, B: Od Sev. Kozjaka do Korane III. 401 27. Jajce z vodopadom Plive III. 407 28. Perast v Boki Kotorski III. 423 29. Škofja Loka z Lubnikom III. 434 30. Vrhnika IV. 443 31. Mengeš IV. 469 32. Banjaluka, motiv na Vrbasu IV. 485 33. Skuta (2532 m) in Rinka (2451 m) iznad Malih podov IV. 491 34. Škrlatica (2738 m) s Tominškove poti IV. 501 35. Mrzla gora (2202 m) IV. 527 36. Kočna (2539 m) in Grintovec (2558 m) iz Kokre IV. 541 37. Kropa IV. 549 10 | GEOGRAFSKI OBZORNIK • 1-2/2024 SVETOZAR ILEŠIČ - SPOMINI S POTOVANJ IN IZLETOV Jugoslaviji, ki se ga je udeležil takoj po maturi julija 1925 in ga podrob- no opisal v skoraj 50 strani dolgem potopisu Križem Jugoslavije. Izhodi- šče za potovanje je bila udeležba na kongresu dijaškega društva Preporod v Beogradu, ki ga je potem z drušči- no podaljšal s potovanjem po Bosni in Hercegovini, Črni gori in Dalma- ciji. V oceni tega potovanja beremo: »Bilanca tega mojega potovanja je bila proti pričakovanju ugodna. Takorekoč proti svoji volji sem videl toliko novih krajev od romantičnih vzhodnobosen- skih debri preko Sarajeva in Mostarja doli do solčne Dalmacije in nepopisno lepe Boke Kotorske ter vse glavne pote- ze naše obale! /…/ Skupno veselje do potovanja in do novih krajev pa naju je pozneje z Vojčetom Gnjezdom zdru- žilo v tesno prijateljstvo. In v nemali meri je baš to potovanje odločilo, da sva se pozneje oba posvetila študiju – geografije« (Ilešič 1927, 269–270). Potovanje je ob utrditvi prijateljstva z Vojčetom Gnjezdo, ki je na veliko Ile- šičevo žalost pozneje prehitro umrl, veliko prispevalo tudi k osebni rasti in potovalnim izkušnjam bodočega geografa, predvsem zaradi številnih zapletov, s katerimi se je druščina na poti ukvarjala, in nesporazumov, ki so iz tega izhajali. »Potovanje mi je bilo dobra šola tudi glede tovarišev. Spoznal sem, da morajo biti pri takem podjetju vsi udeleženci sorodnega značaja in v važnejših stvareh enodušni. Da ne sme- jo biti na slepo »skrpani« in da ne sme- jo delati načrtov med potjo! Da morajo biti medsebojno odkritosrčni in do goto- ve meje nesebični! /.../ Spoznal pa sem v teh dneh tudi precejšnjo število doslej neznanih mi napak svojega značaja, ki sem jih pozneje skušal v tovariški druž- bi vedno po možnosti udušiti. Končno je bilo to potovanje jako važen člen v verigi mojih potovalnih skušenj, saj sem se spet nekoliko utrdil proti nevarnosti takozvane »ljubavi do udobnosti« v teh štirinajst dnevih trdega ležišča in po- manjkljive hrane. Spoznal sem celo, da so taka »dijaška« potovanja, če ne pri- jetnejša, pa vsaj bolj »romantična« in nudijo krepkejše in dolgotrajnejše vtise, kot pa udobna »aristokratska« potova- nja« (Ilešič 1927, 269–270). Zadnji od opisov v drugem zvezku se nanaša na Ilešičev prvi vzpon na Triglav sredi avgusta 1925. Nanj se je povzpel v družinskem krogu. Pri opi- su večerne poti po dolini Triglavske Bistrice si je »privoščil« teto: »Dospeli smo do v skale vklesanih Galerij – glo- boko spodaj je bučala Bistrica. V strahu pred volkovi in medvedi, je teta jako hitela; nikakor ni hotela verjeti, da bi kaj takega pač moralo priti »od straže hrvaške« sem, kar pa ne gre tako hit- ro, posebno dokler se podobna zverjad ne poslužuje železnice, avtomobilov ali celo aeroplanov. Hitela je pa tako, da Slika 3: Pogled izpred Frischaufovega doma na Okrešlju (1378 m) proti Ojstrici (2350 m) in Planjavi (2399 m) (avtor: Svetozar Ilešič). GEOGRAFSKI OBZORNIK • 1-2/2024 | 11 SVETOZAR ILEŠIČ - SPOMINI S POTOVANJ IN IZLETOV kako se metne košara?« ni bilo hujših posledic. Ugodna posledica pa je bil – gromek smeh celokupnega občinstva v vozu« (Ilešič 1928, 376–377). Terenski ogled za potrebe referata iz kraške hidrografije Opisi izletov in planinskih tur iz študentskih let se nadaljujejo v četr- tem zvezku, kjer so zbrani izleti od decembra 1926 do (verjetno) jeseni 1928. Zadnji še ohranjeni opis se nanaša na terenski ogled 11. aprila 1928, ko je Ilešič obhodil pokrajino na profilu Grosuplje–Radensko pol- je–izvir Krke: »V poletnem semestru (študijskega leta 1927/28, opomba avtorjev) sem dobil v geografskem seminarju (pod vodstvom prof. dr. A. Melika) v referat snov, ki me je že od prej jako zanimala in si- cer iz kraške hidrografije: »Hidrografija grosupeljske kotline z Račno«. Zato je bilo treba seveda že takoj za ta prvi re- ferat malo pogledati na teren, posebno v sektor vzhodno od Račne same, kjer si Liko potovali do Knina in po ozko- tirni progi do Jajca. Sledila je vožnja z »državno železnico« do Sarajeva. Od tu so odpotovali v Hercegovino in naprej do Črnogorskega primorja. Po vožnji s »parobrodom Morava« po Boki Kotorski so obiskali še Dubrov- nik in Split in se od tam vrnili domov. Ilešič s strokovno platjo ekskurzije ni bil najbolj zadovoljen, pogrešal je več geografskih strokovnih razlag. Ozna- čil jo je za prijetno, v vsakem oziru uspelo »Lustreise«. Ekskurzija tudi ni minila brez smešnih »katastrof«, kakršna je bila tista na vlaku nekje med Karlovcem in Ogulinom: »Na polici nad klopjo, ki sva na njej sedela g. profesor in jaz, je ležal moj kovčeg – košara. Pa očividno ni ležal, oziroma stal na trdnih nogah; kajti ko je nek zagrebški fič-firič odprl bližnja vrata, so slednja izvolila butniti moj kovčeg v rebra, ta pa je zletel v elegantnem loku g. profesorju – na nos! Razen lah- kih poškodb na profesorjevem nosu in fič-firičeve lekcije v stilu »Kaj ne znate, smo jo jedva dohajali; tega pa smo bili seveda prav veseli in smo si le želeli, da bi tudi drugi dan pri vzpenjanju na Triglav bili medvedi in volkovi tako prijazni, da bi razburkali tetino do- mišljijo« (Ilešič 1927, 286). Tretji zvezek (str. 297–442) je pisal med 8. oktobrom 1927 in 15. sep- tembrom 1928. V njem so planin- ska in popotniška doživetja iz »viso- košolskih« let, tudi opis 14-dnevne študentske geografske ekskurzije v Bosno in Dalmacijo. Večinoma so potovali z vlaki, tudi po ozkotirnih progah, nekaj malega s poštnim av- tobusom, tramvajem in parnikom. Od učiteljskega kadra sta se ekskur- zije udeležila prof. Artur Gavazzi (1861‒1944), prvi predavatelj ge- ografije na Univerzi v Ljubljani, in asistent Ivan Rakovec (1899‒1985), od študentov pa Dobovšek in Ilešič. Na Plitvicah se jim je pridružil še kolega Luetić iz Šibenika. Ogledali so si Plitviška jezera, od koder so čez Slika 4: Perast v Boki Kotorski (avtor: Svetozar Ilešič). 12 | GEOGRAFSKI OBZORNIK • 1-2/2024 SVETOZAR ILEŠIČ - SPOMINI S POTOVANJ IN IZLETOV gozdnato hribovje. V dnu kotline leži mična vasica Luče, tako tipična do- lenjsko-kraška naselbina. Luče so v hidrografskem oziru zani- miv pojav. Vas je namreč brez tekoče vode; samo po dolgotrajnem deževju pridere voda iz velike podzemne jame zapadno od vasi, katere izbrušeno in izprano žrelo sem si ogledal, in teče po dolini navzdol. Često naraste vi- soko in poplavi spodnji del Luč, da jo morajo odvažati z vozovi… Prof. dr. Rus mi je celo pripovedoval, da imajo v vasi v neki hiši gibljiv pod, ki ga voda dvigne, kadar narašča. Koliko je resnice na trditvi, da pri- teka ta voda iz Radenskega polja, še ni sigurno dognano. Domačini zatr- jujejo, da zavzemajo poplave mnogo večji obseg, odkar so v Račni razširili in izčistili Zatočino, v katero se iz- gublja Šica. Nad Mlačevim se železnica vzpne preko prevala v drugo, mnogo manjšo kraško uvalo pri Žalni. Tu sem izsto- pil. Vas Žalno sem pustil za seboj in krenil med njivami na vzhodni rob kotline, kjer stoji vas Velika Loka. Zanimal me je potok z imenom Breg (to je splošno ime za potoke v tem oko- lišu), ki ponikne pod vasjo pri nekem mlinu med naplavinami. Ob visoki vodi poplavlja okolico. Povpraševal sem domačine za njih mnenje, kam se potok odteka in vsi so soglašali, da gre v Krko. V svoji sigurnosti so pač bolj srečni kot geografi, ki si belimo glave z Grundovo teorijo o talni vodi. Iz Vel. Loke sem krenil proti jugu na planoto, pokrito s plitvimi, rodovitni- mi kraškimi uvalami, pač vsled manj propustne podlage. Kmalu sem dospel na cesto in po njej nad dolgo kotlino, na vseh straneh vklenjeno med visoko v nekaterih stvareh nisem bil na jasnem in ki mi je zanj v predloženem materja- lu nedostajalo nekaj podatkov, predvsem kar se tiče Žalne in porečja Višenjce. 11. aprila sem se odpeljal z jutranjim dolenjskim vlakom. Od Šmarja naprej sem bil ves čas pri oknu opazujoč kotli- no, ki je bila pravzaprav središče mojega zanimanja. Njen gornji del prepregajo v neštetih meandrih potočki Poljanšica, Bičje in Stari Breg, ki se končno zdru- žijo v Dobravo, ki se vije pod starim Boštanjskim gradom, ter se preliva v spodnji del kotline Radensko polje, kjer pa ob normalnem stanju blizu Zagrad- ca izgine pod zemljo. Skozi vas Račno tekoča Šica pa zbira podzemnim potom vodovje iz Turjaškega in Velikolaškega hribovja in ob robu polja tudi ponik- ne. Voda obeh potokov prihaja na dan, daleč doli pri izviru Krke, kakor je to z barvanjem dognal inž. Pick. Slika 5: Priljubljen in zelo pogost cilj Ilešičevih izletov je bilo hribovje v okolici Ljubljane. Na sliki je Vrhnika z okolico (avtor: Svetozar Ilešič). GEOGRAFSKI OBZORNIK • 1-2/2024 | 13 SVETOZAR ILEŠIČ - SPOMINI S POTOVANJ IN IZLETOV prehrani kot prenočitvenih zmoglji- vostih. Bralec dnevnikov dobi vtis, da so bile le povezave z vlaki bistveno bolj razvite kakor dandanes, zato je bil vlak izletnikom glavno prevozno sredstvo. Mlajši bralec bo zagotovo presenečen, kako dolge razdalje so izletniki (pa tudi ostali) ob skromni prehrani in opremi premagovali peš. Pa ne samo odrasli, tudi šolska mla- dina in študenti. Dnevniki so tudi dragocen vir za zgodovino slovenske geografije. Skozi zapise spoznamo dozorevanje mladega Ilešiča, njego- vo odločitev za geografijo in nekaj utrinkov o začetkih študija geografije na Univerzi v Ljubljani. Iz zapisa- nega tudi lažje razumemo pomen, ki ga je pozneje dr. Svetozar Ilešič kot univerzitetni profesor pripiso- val terenskemu delu in ekskurzijam. Navdušenje nad to obliko študija je znal prenesti na svoje učence in na- slednike, zato terensko delo vse do današnjih dni ostaja zaščitni znak slovenske geografije. Krke z imenom Polterca. Ta je pravi kontrast prvemu: živahen potoček izvira izpod skal in odžubori naprej med trav- niki in njivami. Odtod pa uzreš tudi širen, strm »cirk« nad izvori Krke, ki te v mirni, položni deželi Dolenjski iznenadi s svojo divjo slikovitostjo, obenem pa te spomni, da si še vedno na krasu« (Ilešič 1928, 549–552). Sklep Ilešičevi Spomini s potovanj in izle- tov, ki so nastali pred skoraj 100 leti, to je v obdobju Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, so dragocen dokument tedanjega časa. Ponuja- jo nam drobce iz družbenih razmer tistega časa, predvsem pa odličen vpogled v organizacijo in izpeljavo izletov, planinskih tur in potovanj med svetovnima vojnama, ko ta na- čin preživljanja prostega časa še ni bil zelo razširjen; temu primerni sta bili tudi podporna infrastruktura in oprema. Skupni imenovalec je skro- mnost, tako pri osebni opremi in Iz Luč sem krenil mimo lične cerkvice Sv. Ožbalta, kjer je v bližini glavni, umetno razširjeni ponor in dalje po dolini med neštetimi vrtačami in sko- zi tihe gozdove do zaključka strmega pobočja, kakršno je karakteristično za sklepe slepih kraških dolin. Tu sem se po- vzpel strmo gori na cesto in nadaljeval pot po planoti, kjer me je močil lahen dež. Kmalu sem dospel na rob planote in cesta je v ostrem ovinku zavila na desno po pobočju navzdol. Pod sabo pa sem uzrl izvorno kotlino Krke, zeleno, mirno, sanjavo dolenjsko pokrajino s čednimi vasicami, ki jim prednjači Vi- dem. Ubral sem bližnjico in kmalu stal nad severnim, pravim izvirom Krke, ki nosi tudi že njeno ime. Miren, ta- jinstven tolmun pod skalovjem, skrit v vodno rastlinje, ga predstavlja. Iz njega se počasi odteka voda preko polja naprej. Visoko nad njim v pobočju je Krška Jama, nekdanji izhod Krke iz podzem- nega sveta; z njo smo že v svetu Jurčiče- vih junakov (Jurij Kozjak!). Skozi vas Gradiček sem dospel do drugega izvira Viri in literatura 1. Gams, I. 1967: Svetozar Ilešič – šestdesetletnik. Geografski vestnik 39. 2. Gams, I. 1977: Sedemdesetletnica Svetozarja Ilešiča. Geografski vestnik 49. 3. Gams, I. 1996: Ob desetletnici smrti prof. dr. Svetozarja Ilešiča. Geografija v šoli 5‒2. 4. Gams, I. 1999: Govor ob odkritju spominske plošče profesorju Svetozarju Ilešiču, Ljubljana, Trstenjakova ulica 9. Geografski vestnik 71. 5. Ilc Klun, M. 2007: 100 letnica rojstva dr. Svetozarja Ilešiča. Geografski obzornik 54‒ 2. 6. Ilešič, S. 1925‒1927: Spomini s potovanj in izletov I. (rokopisni vir). 7. Ilešič, S. 1927: Spomini s potovanj in izletov II. (rokopisni vir). 8. Ilešič, S. 1927–1928: Spomini s potovanj in izletov III. (rokopisni vir). 9. Ilešič, S. 1928: Spomini s potovanj in izletov IV. (rokopisni vir). 10. Ilešič, S. 1950: Sistemi poljske razdelitve na Slovenskem. Dela 2, Ljubljana. 11. Ilešič, S. 1979: Pogledi na geografijo, teoretsko-metodološki prispevki. Ljubljana. 12. Kunaver, J. 1999: Profesor Svetozar Ilešič kot pedagog. Geografski vestnik 71.. 13. Kunaver, J.‒E. 2019: Malo nostalgije, spomini na študijska leta in na zaposlitev. Razvoj geografije na Slovenskem, 100 let študija geografije na Univerzi v Ljubljani. Ljubljana. 14. Vrišer, I. 1999: Odprtje razstave o akademiku in univerzitetnem profesorju dr. Svetozarju Ilešiču. Geografski vestnik 71.