Glasilo krajevne skupnosti Kog
Srečno, zdravo in zadovoljno 2011! Št. 67	28.12.2010
Spoštovane Kogovčanke in Kogovčani!
Ob iztekajočem se letu 2010, vam želim lepe in doživete božične praznike v krogu najdražjih.
V letu, ki prihaja pa veliko zdravja, sreče in uspehov.
Obenem se vam zahvaljujem za vaše zaupanje, da smem še en mandat voditi občino Ormož. S spoštovanjem!
Alojz SOK, župan občine Ormož
NOVOLETNO VOŠČILO
Vsem krajankam in krajanom, ter vsem, ki prebirate Kogovske novice, želim v imenu sveta KS Kog in v svojem imenu USPEŠNO, ZADOVOLJNO IN ZDRAVO leto 2011.
Predsednik sveta KS Zdravko HLEBEC
BISERNA POROKA DANICE IN VINKA RATEK
22. oktobra 2010 sta Danica in Vinko s Koga 95, praznovala biserno poroko. Na matičnem uradu v Ormožu sta ob prisotnosti župana Alojza Soka in svojih najdražjih že tretjič izrekla svoj DA. Oba sta otroštvo preživela v Malem Brebrovniku in sta se pred 60. leti poročila v Ivanjkovcih. Na dan poroke je Vinko že imel poziv za služenje vojaškega roka. Odšel je že naslednji dan. Danica seje skupaj s tremi majhnimi otroki morala sama znajti tri leta. Življenje je bilo težko, a so se prebili in ko se je Vinko vrnil, so se preselili v Lahonce. Vinko je dobil službo skupinovodje v kmetijsko vinogradniški zadrugi. Leta 1961 je končal srednjo vinogradniško šolo v Mariboru in postal kmetijski tehnik. Dobil je novo službo, kot vodja enote vinogradništva, ki jo je opravljal vse do upokojitve leta 1988. Za dodatni zaslužek, pa tudi za svoje veselje, je Vinko igral na porokah. Gospodinjska opravila, delo na zemlji in v hlevu pri živini, predvsem pa otroci, pa so bili Daničina skrb. Zgradila sta tudi novo hišo. Danica se spominja, kako težko je bilo. Vsak dan je morala, poleg svojega vsakdanjega dela, skrbeti še za delavce. Bila je zelo utrujena in takrat je tudi zbolela.
Ob vsem trdnem delu in skrbi pa sta Danica in Vinko vse življenje aktivna v različnih pevskih zborih in folklornih skupinah. V okviru društva upokojencev sta tudi
pomembna kegljača, saj sta oba kapetana ekip. Vseh prireditev se zelo rada udeležujeta. Danici in Vinku se je rodilo 6 otrok :Boris, Zdenka, Marjan, Marija, Tanja in Vinko, ki je žal že pokojni. Zelo ponosna sta nanje in njihove družine, ki so sijih ustvarili. Najbolj se razveselita obiska desetih vnukov in šestih pravnukov.
Vedno sta živela skromno. Pravita, da je predvsem v tem skrivnost premagovati ovire, saj ni vedno vse lepo, a če si ne želiš preveč, če ne segaš za nemogočim, je lahko življenje lepo. Velikokrat pa je treba potrpeti, seveda. Pred 10 leti sta praznovala zlato poroko in računata na to, da se bosta poročila še četrtič. Ob jubileju jima želimo zdravja, medsebojnega razumevanja in še veliko skupnih srečnih trenutkov.
Irena ŽIBREK
ANTONOVANJE NA KOGU 2011
Okrog praznika sv. Antona Puščavnika, ki ga praznujemo 17. januarja, se bo tudi letos odvilo nekaj že tradicionalnih prireditev. Ker je svetnik zavetnik živine, še posebej prašičev, se bo večine prireditev odvijala v znamenju prašička in vsega, kar to panogo živinoreje vzpodbuja. Seveda pa ne bo manjkalo tudi nekaj že tradicionalnih dogodkov antonovanja na Kogu. Ker je obseg prireditev raznovrsten, je za organizacijo in promocijo praznika ustanovljeno Društvo »Antonovanje na Kogu«. Namen društva je celoletna promocija praznika in vseh kulinaričnih, turističnih, kulturnih in verskih aktivnosti ob prazniku. Prav tako člani vsak po svojih močeh pomagajo pri organizaciji in koordinaciji prireditev. Društvo je odprtega tipa, tako da ste povabljeni vsi, da se nam pridružite in včlanite. Vsaka ideja in vsaka pomoč pri organizaciji praznika pride še kako prav in le ob skupnem sodelovanju lahko kraj in samo čaščenje sv. Antona še bolj približamo našim bližnjim in daljnim sosedom. Predsednica društva Slavica Munda bo vesela vsakega klica podpore in vsi bomo veseli vsakega para rok. Več o društvu in urnik srečanj lahko preberete tudi na spletni strani www.antonovanje.si, preko katere bomo v prihodnje tudi obveščali o vsem, kar se dogaja za antonovo. Vabljeni vsi, da se nam pridružite!
Foto Ivan Škrlec
Za posebno doživetje so lani na Antonovo nedeljo poskrbeli mali in veliki: folklorna skupina OŠ Kog in Folklorna skupina Metla iz TKD Miklavž, ki so zaplesali med gostimi snežinkami.
LETOŠNJI PROGRAM PRIREDITEV ANTONOVANJE 2011: Sobota, 8.1.2011
Antonov turnir v malem nogometu (telovadnica OŠ Kog)
Petek, 14.1.2011
Odprta okrogla miza o problematiki v prašičereji in kmetijstvu
(telovadnica OŠ Kog)
Podelitev licence vzrejnim centrom (telovadnica OŠ Kog) (Združenje rejcev prašičev Slovenije, Priznana rejska organizacija, KGZ Slovenije)
17:00 - odprtje Razstave risb in fotografij na temo Reja prašičev v Prlekiji
(OŠ Kog)
17:30 - otroška delavnica in animacija (OŠ Kog)
18:00 - Predstavitev knjig in odprtje razstave patentov Rajka Topolovca
(OŠ Kog)
Sobota, 15.1.2011
09:00 - Antonovo kegljanje (dvorana KS Kog) 12:00 - Antonov kviz (telovadnica OŠ Kog)
14:00 - Čurkarijada - ocenjevanje čurk ob zabavnem programu (telovadnica OŠ Kog)
18:30 - Antonov koncert - Musica Sacra, Dunaj (Cerkev sv. Bolfenka)
Nedelja, 16.1.2011
10:00 - Antonovo žegnanje s sveto mašo (gost pater Ocvirk) 11:30 - folklorna predstavitev in antonova licitacija mesnih dobrot
(trg sv. Bolfenka) 11:30 - srečanje starodobnih vozil (parkirišče pred šolo)
Ves čas prireditev bodo odprte razstave Risb in fotografij ter razstava patentov. Prav tako bo raznovrstna ponudba na priložnostnih stojnicah, kjer se bo mogoče pogreti ob kuhanem vinu in poskusiti kakšno domačo dobroto.
Vse drobne spremembe v programu in vse dodatne opise bo možno spremljati na spletni strani vse dni pred in med prireditvijo.
Vabljeni vsi na antonovanje na Kogu!
Društvo »Antonovanje na Kogu« Zapisal Ivan ŠKRLEC
OBVESTILI
Vabimo vse zainteresirane, ki bi se želeli v času prireditev ob Antonovanju na Kogu kakorkoli predstaviti in ponuditi svoje izdelke ali dejavnosti na stojnicah, da to sporočijo Slavici Munda na tel. št. 041 474 936 ali na email.: slavica.munda@gmail.com do 9.1.2011.
V okviru Antonovanja 2011 bo letos potekala druga čurkarijada. Vse, ki bi želeli na čurkarijadi sodelovati prosimo, da to sporočite na tel.št. 031 284 702 ali na email.: slavko.perc@gmail.com do 9.1.2011
Predsednica Društva Antonovanje na Kogu
Slavica MUNDA
ZAKAJ SE VAM SPLAČA BITI DOBRE VOLJE?
Koristi smeha za vaše zdravje
Vsi poznamo pregovor, ki pravi, da je smeh pol zdravja. Malo manj ljudi pa v resnici verjame, da je to zelo močna resnica. Ljudje v današnjem času enostavno premalo vemo o sebi, da bi razumeli, kako nam smeh lahko koristi. Veliko več vemo o tem, kakšen bencin je treba tankati v naš avto, kaj se je dogajalo pri Velikem Bratu (big Brother), kaj seje dogajalo pred 2000 leti... in še mnoge druge nepomembnosti, ki nam jih naše okolje trosi v našo podzavest kot veter jeseni listje iz dreves.
Kaj bi morali vedeti o sebi?
Vemo, da človek ni samo fizično telo. Da tako kot vse v naravi tudi ljudje živimo na najmanj štirih ravneh bivanja.
1.	Fizična dimenzija - naša zunanjost
2.	Čustvena dimenzija - naša notranjost
3.	Mentalna dimenzija - naša notranjost
4.	Duhovna dimenzija ali naše pravo bistvo - naša notranjost
Vemo, daje naša fizična dimenzija samo odsev, kopija naše notranjosti. Naših misli, ki jih izbiramo zavestno. Ali pa se iz našega nezavednega dela naše mentalne dimenzije na osnovi privzetih vzorcev avtomatsko odzivamo na dogodke v svojem življenju. Vemo tudi to, da so naša čustva, kijih doživljamo, posledica naših misli in ne dogodkov iz okolja.
Foto Ivan Škrlec
Tudi to nam je jasno, da imamo ljudje v današnjem času največ težav ravno zaradi tega, ker večino časa ne preživimo v sedanjem trenutku.
V svojih mislih (mentalna dimenzija) smo zelo pogosto v preteklosti. Ko obsojamo sami sebe zaradi kakšnih svojih odločitev ali druge ljudi zaradi njihovih, če verjamemo da so nas prizadeli. Ali pa živimo v prihodnosti, ko nas skrbi, kako se bodo zasukali izzivi, s katerimi se soočamo v svojem življenju. Težava je v tem, ker takrat, ko smo s svojimi mislimi v preteklosti ali v prihodnosti, nimamo stika s svojo duhovno dimenzijo, s svojim resničnim, pravim bistvom.
Kadar pa nimamo tega stika, ne moremo živeti v radosti, ne moremo odpuščati, ne moremo biti hvaležni, imamo občutek nemoči, kot bi izgubili kompas svojega življenja. Kadar nismo v stiku s svojim pravim bistvom, smo kot barka brez krmarja na razburkanem morju življenja.
Smeh nas v trenutku prestavi v »tukaj in zdaj!
Največja korist smeha je v tem, ker nas smeh v trenutku poveže z našo duhovno dimenzijo. Ker takrat, ko se smejimo, ne moremo na nič misliti. Ko se smejimo, naša mentalna dimenzija miruje. In ko naše misli niso v preteklosti ali prihodnosti, smo »tukaj in zdaj«. V stiku s samim seboj. Ko se začnemo smejati, takoj začutimo radost - prijeten občutek v svojem telesu, občutek, ki je popolnoma podoben tistemu, ki ga doživimo takrat, ko smo močno hvaležni za karkoli.
Smeh v našem telesu sproži »koktajle radosti«
S smehom se v današnjem času zelo resno ukvarja precej zdravnikov. Narejenih je bilo že ogromno raziskav, ki so dokazale in potrdile koristi smeha za zdravje človeka. Ugotovljeno je bilo, da naše telo med smehom sprošča hormone radosti. Obenem pa zavira nastajanje stresnih hormonov. Zakaj? Za nastajanje stresnih hormonov je pomemben gradnik ogljikov dioksid, ki se nabere v našem telesu, kadar nepravilno dihamo. Kadar ne izdihamo vsega zraka iz naših pljuč. Med smehom pa popolnoma in v celoti izdihnemo ves zrak iz pljuč in šele nato vdihnemo svež zrak. Zato ni osnove za nastanek stresnih hormonov.
Koristni učinki smeha
Smeh hitro okrepi imunski sistem, saj se poviša raven anti-virusnih celic. Smeh poviša raven imunoglobulina A, ki naše telo brani pred virusnimi okužbami. Dr. Lee S. Berk (klinična raziskava leta 1989) je ugotovil, da smeh zniža vrednost nekaterih s stresom povezanih hormonov.
Poleg naštetega so bile ugotovljene še naslednje koristi:
•	uravnava krvni tlak
•	krepi mišice
•	izboljšuje prekrvavitev
•	zavira bolečino - poveča št. endorfinov
•	blaži bolezni dihal
•	odpravlja stres
•	z nasmeškom na ustih smo videti lepše
•	izboljša se spanec
•	daje obrazu sijaj in ga pomladi (brezplačno)
•	je aerobna vaja
•	na Stanfordski univerzi so ugotovili, da je 1 minuta smeha enaka 10 minutam na veslaški napravi.
Še ene ogromne koristi smeha ne smemo spregledati! S pomočjo smeha se povežemo z desno - instiktivno možgansko polovico. In tako sprostimo brezmejne potenciale, ki jih nosimo shranjene, skrite globoko v svoji notranjosti. Zato lahko doživimo po intenzivnem smehu pravi napad kreativnih idej, ki jih lahko s pridom uporabimo na poslovnem področju svojega življenja.
Smeh je dragoceno orodje!
V vsakodnevnem življenju poznamo in uporabljamo mnoga orodja. In s temi orodji si olajšamo življenje. Zelo. Avto je npr. naše orodje, ki nas skupaj z našim telesom popelje na kraj, ki ga izberemo. In tako porabimo manj časa. Smeh pa je orodje, s pomočjo katerega si lahko drastično spremenimo življenje. Na bolje, seveda. In v primerjavi z avtom ali katerimkoli orodjem, ki ga danes ljudje uporabljamo, je smeh zelo poceni. Zelo dragocen in brezplačen obenem. Ne rabi nobenega goriva niti servisa, ne zamenjave gum ali kaj podobnega.
Pa tako zelo veliko ljudi uporablja avtomobil, smeh pa tako zelo malo ljudi! Na srečo lahko vi to spremenite. Že danes. Takoj.
POVZETEK Z 2. REDNE SEJE SVETA KRAJEVNE SKUPNOSTI KOG
2.redna seja sveta Krajevne skupnosti Kog je bila 10.12.2010 na kateri so člani sveta sprejeli naslednja opozorila in sklepe:
-	opozorili na neustrezen trikotnik na javni poti ob Klumpi in predlagali modernizacijo javne poti Vuzmetinci Kutnjak (KS Miklavž)
-	potrebnost obnove hiše »Košarkino«
-	nedokončano stopnišče ob cerkvi, saj ni napravljena ograja in asfaltirana potka,
-	neurejeno lastništvo zaradi modernizacije lokalne ceste Vitan - Šalovci, neurejena prometna signalizacija in potrebnost avtobusnega postajališča na Vitanu,
-	na predlog predsednika je bil imenovan podpredsednik sveta KS Kog g. Milan Kolarič,
-	spominski dan na Kogu se pripravi v ponedeljek 27.12 ob 18,00 uri. Program pripravi TKD Kog,
Kar zdaj se nasmehnite!
Zvonko PUKŠIČ
-	Antonovanje v času od 14,01. do 16.01. pripravlja Društvo za antonovanjena na Kogu,
-	imenovani sta bili inventurni komisiji,
-	predlagano je bilo, da se celotno pokopališče gramozira s sekancem o čem bodo člani sveta odločili naknadno,
-	opozorili na potrebnost beljena vseh prostorov KS in opraviti prepotrebna manjša vzdrževalna dela,
-	za koordinatorja izvajanje zimske službe se pooblasti člana sveta g.Milana Gašpariča,
-	člani sveta pripravijo predloge za srednjeročni program dela in program vzdrževanja javnih poti,
-	Novice naj se izdajo pred božičem.
Pripravil sodelavec za KS Franci Trste nj a k
Foto Stanko Plemenič
Člani novoizvoljenega sveta KS Kog: Slavko Bedekovič-V/ian, Milan Gašparič-Kog, Zdravko Hlebec- Kog, Slavica Munda- Vodranci, Ivan Nemec- Gomila, Milan Kolarič- Lačaves in Dušan Prapotnik- Jastrebci, z županom občine Ormož Alojzom Sokom na prvi seji sveta KS Kog, ki je bila v ponedeljek 22.11.2010 in na kateri so bili potrjeni njihovi mandati in imenovan predsednik KS Kog Zdravko Hlebec.
KRAJEVNA SKUPNOST KOG
Kog 7, 2270 Kog telefon: 02 741 53 80 fax: 02 741 53 81 e-mail: ks.kog@siol.net
URADNE URE
PONEDELJEK: od 8.00 do 12.00 ure ČETRTEK: od 8.00 do 12.00 ure
Predsednik sveta KS Kog: Zdravko Hlebec, tel.: 041 394 146 Sodelavec za KS Kog: Franci Trstenjak, tel.: 041 365 351
Člani sveta KS Kog
•	Ivan Nemec - 041 905 279
•	Milan Gašparič - 041 420 518
•	Milan Kolarič - 031 516 562
•	Slavko Bedekovič - 041 212 250
•	Dušan Prapotnik - 031 577 257
•	Slavica Munda - 041 474 936
Izbrani izvajalci v KS Kog za leto 2011
•	vzdrževanje pokopališča, mrliške vežice, zelenic, centra Koga in prostorov KS: Dušan Prapotnik, Jastrebci 11, tel.: 031 577 257.
•	Izvajalec pogrebne dejavnosti: Dušan Bratuša, s.p., Križevci 8, tel.: 041 756 128
KRAJEVNI URAD KOG
Kog 7, 2276 Kog Tel.: 02 741 54 55
Uradne ure: vsak prvi in tretji četrtek v mesecu od 7.30 do 15.00 ure Matičarka: Zdenka Golob: 031 545 424
DELOVNO LETO V TURISTIČNEM IN KULTURNEM DRUŠTVU
Delovno leto v turističnem in kulturnem društvu je za nami. V štiridnevnem programu prireditev «Dnevi turizma 2010« smo letos okronali tudi drugo Kogovsko vinsko kraljico. Dosedanji prvi Kogovski vinski kraljici-Mateji Prapotnik s Koga je potekel dveletni mandat. Svojo nalogo predstavljati vinogradnike in vino s Koga je Mateja odlično opravila. Navezala je številne stike z drugimi vinskimi kraljicami, kar tudi pričajo vse tiste kraljice in vinski princi, ki so že drugič prišli na Kog. Vinski festival z vinsko degustacijo, domača kulinarična ponudba »babičine kuhinje«, ki jo je pripravila gospa Marta Hlebec s Koga in ponudila preko deset vrst domače hrane, v domači lončeni posodi, je bila prava paša za oči in je zadovoljila še tako izbirčne
poznavalce domače kulinarike. Mnogi posamezne hrane več sploh ne poznajo in so jo prav na Kogu na novo odkrili.
Festival so spremljali tudi vitezi vina s področja Ptuja in Ormoža. Vodil jih je vinski konzul dr. Korošec Vladimir, posebej pa smo bili ponosni tudi na našega kogovskega viteza vina, gospoda Slavka Prapotnik.
Vso to dogajanje je bilo le uvod v kronanje vinske kraljice, ki se je odvijalo na prostoru pred KS Kog, ob potomki najstarejše trte z mariborskega Lenta in ob prisotnosti številnih obiskovalcev. Druga kogovska vinska kraljica je postala Aleksandra Kelemina iz Vodranec. Oblečena v obleko prelepih jesenskih barv, okrašena z grozdki, simbolom naših goric, je vse navzoče osvojila s svojo prisrčnostjo in prijaznim nasmehom. Aleksandra Kelemina prihaja iz kmečke družine, kjer se ukvarjajo tudi z vinogradništvom. Obiskovalcem je ponudila kraljičino vino in sladico.Na njeni prvi predstavitveni poti pa sojo spremljali člani folklorne skupine iz Miklavža. Aleksandra je članica v številnih društvih in je absolventka glasbene pedagogike. Svojo nalogo je prevzela nadvse odgovorno. Imela je tudi že nekaj predstavitev po Sloveniji. Obljubila je, da se bo odzvala na vsa povabila in dostojno predstavljala Kog, občino Ormož in Slovenijo.
V turističnem in kulturnem društvu pa smo letos tudi opravili prvo javno trgatev potomke najstarejše trte, ki je letos obrodila kar nekaj lepih grozdov. Ko bo teh grozdov več, bomo z vseh zasajenih potomk na Kogu dobili že kar nekaj vina, ki bo lahko tudi namenjeno za promocijske namene društva.
To jesen smo v društvu tudi namenili del sredstev za posaditev novih sadik vrtnic pred krajevno skupnostjo in za zasaditev cvetličnih korit.
Ker je v zimskem času tudi več časa za razmišljanje, vabim vse, ki jim je v interesu, da se življenje na Kogu popestri, da pišejo na društvo in podajo predloge za pripravo programa »Dnevi turizma 2011« .
Vsem želimo lepe praznike, dobrega zdravja in iskrenega sodelovanja.
Za TKD KOG zapisala Anica PEVEC
DELOVANJE ZDRUŽENJA BORCEV ZA VREDNOTE NOB ORMOŽ KRAJEVNI ODBOR KOG
Člani krajevnega odbora združenja borcev za ohranjanje vrednot narodno osvobodilnega boja Kog, smo konec julija na občnem zboru ocenili svoje delo v preteklosti
Če je Karel Destovnik Kajuh med najhujšimi boji v II. svetovni vojni zapisal "Samo miljon nas je...!", potem lahko za našo organizacijo ugotovimo, da je nas, prvotnih članov današnje organizacije za ohranjanje vrednot NOB samo še 8.
Na žalost čas dela svoje in vsako leto nas je manj.
Če nam v naše vrste ne bi uspelo pritegniti množice mlajših članov, Kogovčanov, ki čutijo enako kot mi, potem bi počasi prenehali razlogi za obstoj Krajevnega odbora ZB tudi na Kogu.
Tako pa danes z veseljem ugotavljam, da smo Kogovčani iz veteranskega združenja postali prava organizacija z množico pridruženih članov, ki bodo lahko še dolgo prenašali vrednote NOB na mlajše rodove.
Pokazali smo, tako kot vedno doslej v preteklosti, da znamo, na katero stran se je potrebno postaviti, ko gre za obstoj naroda, in da visoko cenimo slovenski narodno osvobodilni boj.
V krajevno organizacijo ZB Kog je danes včlanjenih kar 68 posameznikov, kar je več, kot kdajkoli poprej.
Seveda to ni več tista prvotna organizacija ZB, saj se je vsebina dela te organizacije precej spremenila. Danes gre predvsem za ohranjanje vrednot narodno osvobodilnega boja in prenašanje filozofije odporništva na mlajše generacije. Rad bi povedal, da sem vesel, da sem lahko dolga leta vodil takšno organizacijo, ki je bila med najbolj aktivnimi v svojem kraju. Kogovčani smo tudi na raznih proslavah in drugih prireditvah bili vedno najbolj številčni, množično pa smo se udeleževali tudi srečanj borcev in domoljubov širom po Sloveniji.
Tako se vsako leto odpravimo na srečanja na Poljanah, na Limbuškem nabrežju in v Podljubelju. Bili smo tudi v Kumrovcu.
Upam in želim si, da boste tisti, ki nas bpste nasledili, to pozitivno vzdušje gojili še naprej, in da boste na mlajše generacije znali prenesti objektivno zgodovinsko resnico o tem, da je bil narodno osvobodilni boj v II. svetovni vojni temeljni kamen slovenske državnosti in narodovega obstoja.
Ob izteku leta 2010 se zahvaljujem vsem za dosedanje sodelovanje, vsem Kogovčanom pa želim obilo zdravja in ponosnih spominov na preteklost.
Vesele praznike in srečno novo leto!
Matija LUSKOVIČ - Rajko
DRUŠTVO UPOKOJENCEV ZARJA KOG
Že 30 let društvo samostojno deluje v naši krajevni skupnosti.
Pred letom 1980 so bili kogovski upokojenci včlanjeni v Društvo upokojencev Miklavž pri Ormožu, vendar je bil njihov interes ustanoviti samostojno društvo. To se je tudi zgodilo 3. julija 1980. Tako smo letošnjo okroglo obletnico obstoja obeležili s proslavo junija 2010. Ob prisotnosti župana seje zvrstilo več nastopajočih: upokojenski pevski zbor, učenci OŠ Kog s skečem in folklorna skupina, pevci iz Podgorcev, »Kokice« in Pepek z brega. Ob tej priložnosti smo podpisali tudi listino pobratenja z Društvom upokojencev Modra jesen-Dravski dvor.
To leto so bili zelo aktivni tudi kegljači, ki so se posebej potrudili ob otvoritvi prenovljenega kegljišča ob dvorani na Kogu. Postavljeno je bilo namreč dodatno, tretje kegljišče. Ta podvig jim je uspel ob pomoči sponzorjev.Gospod župnik pa je obnovljena kegljišča blagoslovil. Sicer so kogovski kegljači, tako ženska kot moška ekipa, uspešni tako doma kot zunaj naše krajevne skupnosti. To se odraža na prejetih pokalih za katere počasi ne bo več prostora. Doma so organizirali kegljanje ob Antonovem in v času Dnevov turizma.
Društvo je organiziralo tudi tradicionalni Dan ostarelih, kije bil obiskan kot ponavadi dokaj dobro. Za popestritev programa so poskrbele vaške pevke »Vrtnica« s Koga, ki spadajo pod okrilje društva in Folklorna skupina VDC Ormož. Vsem starejšim od 70 let, ki se niso mogli udeležiti druženja, smo praktična darila odnesli na dom, štiri člane pa smo obiskali tudi v Domu starejših občanov v Ormožu. V jesenskem času smo se udeležili kostanjevega piknika pri pobratenem društvu Dravski dvor.
Vaške pevke »Vrtnica« so v decembru pripravile samostojni koncert v Hotelu Delfin v Izoli.
Foto: Aleksandra Kelemina
In kaj načrtujemo za prihodnje leto?
Predsednik z upravnim odborom bo nadaljeval z aktivnostmi kot do sedaj. Poskušali bomo izpeljati izlete, obiskati pobrateno društvo, se udeleževati čim več kegljaških prireditev in organizirati tradicionalne prireditve. Pevci zbora in vaške pevke se bodo po svoje trudili na kulturnem področju.
Člani društva vas v soboto, 15. januarja 2011 vabijo na Antonovo kegljanje! In za konec še voščilo:
Vsem članicam in članom Društva upokojencev Zarja Kog ter ostalim krajanom v svojem imenu in v imenu upravnega odbora želim predvsem zdravja in sreče ter notranjega miru v letu 2011.
Predsednik: Milan GAŠPARIČ
DVE LETI STEYER-KLUBA KOG
Steyer klub je bil ustanovljen 14.8.2008 v Lačavesi, ko so ustanovni člani Milan Kolarič, Šef Jožef, Janko Kolarič, Rudi Kikl in Jože Panasov sprejeli statut kluba. Izvoljen je bil predsednik, upravni odbor, tajnik in blagajnik kluba. Za predsednika kluba je bil izvoljen Milan Kolarič, kije dobil pooblastila za registracijo kluba. Članstvo se je zelo hitro povečalo, tako nas je bilo na zaključku leta 2008, ki smo ga imeli v Lačavesi, že 23 članov. Člani so obnavljali svoje starodobnike, tako da smo v januarju 2009 na Antonovanju na Kogu že sodelovali s tremi traktorji znamke Steyer. Osnovni namen kluba je ohranjanje tehnične kulturne dediščine na podeželju in skrb za razvoj podeželja. Člani ohranjajo tradicijo starodobnih traktorjev znamke Steyer, ki so bili med prvimi traktorji v naših krajih. Z njimi so si ljudje olajšali trdo fizično delo. Nekateri so ostali ohranjeni do današnjih dni in še vedno delujejo pri manjših
opravilih.
Serijska proizvodnja Steyer traktorjev se začela leta 1948 v avstrijskem mestecu Linz. Starodobni traktorji so rdeče in zelene barve. Rdeči so bili za izvoz, zeleni pa za domači trg v Avstriji. Starodobniki so restavrirani in nerestavrirani. Restavrirani so obnovljeni v celoti, kar pomeni, da imajo zamenjane obrabljene dele z originalnimi deli, obnovljeno električno napeljavo in opravljena ličarsko kleparska dela. Tudi barva je originalna. Nerestavrirani so površinsko obnovljeni, vozni in prav tako registrirani. Večino dela so lastniki opravili sami. Strokovna pomoč je bila potrebna le pri zahtevnih delih. Člani kluba so iz vseh okolišev občin Ormož, Središče ob Dravi in Ljutomer. Klub sodeluje na raznih lokalnih turističnih in gospodarskih prireditvah. Prva predstavitev starodobnikov je bila na Antonovanju na Kogu, ki so se ga udeležili: Vičar Janko, Štampar Davorin, Janko Kolarič in Šef Jožef. V letu 2009 se je članstvo povečalo in
tako smo v maju organizirali izlet v Avstrijo. Ogledali smo si podeželski muzej pri Linzu in obiskali društvo starodobnih traktorjev v Stainzu. Udeležili smo se dneva odprtih vrat podjetja SAT v Ormožu, ki je zastopnik sodobnih kmetijskih traktorjev in opreme.
Še bolj aktivni smo bili v letu 2010. saj smo bili na izletu v GEOS centru Slovenije in na predstavitvi starodobne kmetijske mehanizacije v Jablah pri Ljubljani. Sejma Mesap v Nedelišču se je udeležilo 28 starodobnikov, Mednarodnega kmetijskega sejma v Gornji Radgoni pa 32 traktorjev znamke Steyer. Sodelovali smo na krajevnem prazniku Nova vas - Strelci. Na galopskih dirkah v Obrežu smo prikazali oranje s starodobniki. Izvedli smo tudi nočno trgatev v Gomili pri Ozmecu. Zadnjo prireditev smo pripravili kot Martinovo srečanje na Kogu, 13. novembra 2010, ko nas je obiskal »grof Gole« iz Markovcev. Velika želja članov je imeti svoje klubske prostore in razširiti aktivnosti na področju vinogradniško muzejske dejavnosti na Kogu.
Več o dosedanji aktivnosti steyercev bo objavljeno na www.steyer-klub.eu Vsem želimo vesele božične praznike in srečno novo leto 2011.
En lep »steyerski« pozdrav
Predsednik kluba Steyer Milan KOLARIČ
PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO VITAN KOG V LETU 2010
Prostovoljno gasilsko društvo Vitan Kog je v letošnjem letu delovalo na meji svojih zmožnosti, na kar smo tudi ponosni. Ob koncu prejšnjega leta smo si zadali naslednje naloge: prenova ostrešja gasilskega doma, nabava opreme, izobraževanje gasilskega kadra ter pomoč krajanom in društvom v naši krajevni skupnosti. Leto 2010 smo pričeli s pomočjo pri izvedbi prireditev ob Antonovanju na Kogu. Da bi nam bilo delo lažje in bolj v veselje, smo se zbrali, postavili svoj »štant« in obiskovalcem ponudili kuhano vino in žganje. Ker pa nas je premamila še partija kegljanja, smo sestavili ekipo in se preizkusili, ter se zraven še od srca nasmejali. Avgusta smo Turističnemu in kulturnemu društvu pomagali pri dnevih turizma, le da tokrat ni bilo tako veselo in smo le pomagali kolikor smo lahko in koliko nam je
dopuščal čas.
Za Martinovo pa smo še priskočili na pomoč tudi domačemu Steyer klubu, pri srečanju starodobnih vozil na Kogu.
Sodelovali smo tudi z Osnovno šolo Kog in pripravili vajo, ki jo izpeljemo vsako leto. Namen vaje je prikazati otrokom, kako reagirati in zapustiti šolo ob morebitnem požaru. Kogovski vrtec, pa smo povabili na obisk v gasilski dom. Čeprav nam je vreme malo kljubovalo, smo se vsi imeli lepo. Predstavili smo jim opremo, oblekli
vzgojiteljico v gasilsko obleko, malo pa smo morali tudi špricati in polivati, daje bilo bolj veselo. Ponudili smo jim čaj, da smo se malo pogreli, ter si izmenjali darove. Potem smo jih zapeljali nazaj do vrtca in jim spustili sireno v slovo. Narava je tudi letos poskrbela, da smo imeli veliko intervencij. Zaradi močnega deževja je voda marsikoga ogrozila. Imeli smo tudi dimniški požar na Kogu, a na srečo ni bilo nič hujšega in je ostalo le pri par iskrah v dimniku. Izvedli smo tudi dve vaji in tako malo preizkusili in izpopolnili svoje znanje.
Veliko poudarka smo namenili podobi gasilskega doma. S pomočjo donacij krajanov ter občine nam je uspelo prenoviti ostrešje doma. Zato se ob tej priložnosti zahvaljujem vsem, ki so kakorkoli pripomogli k temu.
Nabavili smo tudi kar precej opreme, ki nam bo v veliko pomoč in izobrazili svoj gasilski kader.
Gasilstvo je neprofitna organizacija, ki deluje kot ekipa prostovoljcev, ki se izobražujejo na področju gasilstva. Opravljamo naloge gašenja in reševanja ob požarih, druge, zlasti preventivne naloge varstva pred požarom, naloge zaščite in reševanja ljudi ter premoženja ob naravnih in drugih nesrečah! S tem bi radi poudarili, da smo društvo, ki deluje na svojem področju (gasilstvo) in da druga dela in pomoč, ki jo nudimo, niso naša dolžnost, ampak dobra volja do sokrajanov. Zato upamo na boljše razumevanje v bodoče!
Ob tej priložnosti pa Vsem skupaj želimo vesel božič, ter srečno novo leto!
Spoštovani člani in članice ŠD Kog, tersokrajani Koga. Zopet je leto naokrog in spet je čas, da strnemo dogajanje in aktivnosti našega društva v iztekajočem se letu. Kar se tiče statistike, se število članov povečuje in mislim da smo že presegli število 50 aktivnih članov. Starost članov je tudi zelo različna in veseli smo, da se veliko mladih vključuje v naše aktivnosti.
Kot prvo naj povemo, da smo bili letos prvič sami zadolženi za urejanje okolice ob igrišču in mislim, da nam je to tudi uspelo. Opravili smo tudi nekaj popravil na zaščitni ograji ob igrišču, ki je bila poškodovana in jo je bilo treba popraviti. Eden od dogodkov, ki smo jih uspešno izvedli, je bil že tradicionalni »Nočni turnir malega nogometa« v času dnevov turizma. Veseli smo velikega števila gledalcev in kljub temu, da nam je ponovno zagodlo vreme, smo vse uspešno zaključili. Pomagali smo tudi pri organizaciji kolesarjenja po »šiponovi poti«.
Takoj na samem začetku prihodnjega leta- 8. januarja 2011- bomo prvič organizirali turnir malega nogometa v telovadnici. Turnir bo potekal v sklopu prireditev«
Predsednik PGD Vitan Kog: Štrman Andrej
ŠPORTNO DRUŠTVO V LETU 2010
Antonovanje na Kogu«.Zato vljudno vabljeni tako igralci kot gledalci, da si malo popestrite popraznične dneve.
Še vedno dosegamo lepe rezultate na področju malega nogometa. Tako se lahko zahvalimo naši starejši ekipi za ponovno zmago na poletni ligi pri Miklavžu. Sedaj se odvija zimska liga v Ljutomeru, pri kateri poskušajo naši člani osvojiti kakšen dober rezultat.
Seveda ne smemo pozabiti, da je naše društvo aktivno tudi v zimskem času. Za rekreacijo je poskrbljeno v dveh terminih v telovadnici OŠ Kog in sicer ob torkih in petkih. Vabljeni ste vsi krajani, tako starejši kot mlajši, ki ste željni rekreiranja. Pridružite se nam, in sicer v torek med 19-20.30 uro in v petek med 18. in 19. uro najmlajši, vsi ostali pa od 19.-21. ure.
Za prihodnje leto pričakujemo, da nam bo uspel projekt izgradnje brunarice na igrišču. Za materialni del se lepo zahvaljujemo Krajevni skupnosti KOG za pomoč. Ob koncu Vam vsem zaželim mirne božične praznike in polno uspehov v letu 2011 v imenu našega športnega društva Kog.
Rojstvo Lovske družine Kog je bilo leta 1951. Takrat so kogovski zanesenjaki v okviru Lovske družine Miklavž sklenili ustanoviti lastno lovsko družino. Tako je nastala LD Kog. Uspešno smo na Kogu tudi praznovali 50 letnico. Takrat sem bil še »nekrščeni jager«. Vsa leta uspešnega dela so bila izraz sožitja lovcev in kmetov, krajanov in tudi širše. Pisalo se je leto 2004, ko je bil sprejet novi Zakon o divjadi in lovstvu. Kasneje leto 2008 spremembe tega istega zakona. Novi zakon je prinesel koncesijo in strogo zakonsko določbo, da lovišče dobi koncesijo le, če obsega najmanj 2000 ha lovne površine. Lovska družina Kog te površine ni imela, niti skupna površina ni dosegala te kvote. Podoben problem je imela takrat tudi Lovska družina Vinski vrhovi
Zavod za gozdove Slovenija OE Maribor je na podlagi strokovnih podlag (tukaj nismo sodelovali) pripravil nove meje lovišč in iz obeh dotedanjih lovišč naredil eno lovišče z imenom lovišče Kog-Vinski vrhovi. Takšno ime nosi lovišče še danes. Država je za vsa lovišča v Sloveniji leta 2009 razpisala koncesijo in na to lovišče smo se javili tako LD Kog kot tudi Vinski vrhovi. Zakon je predvideval tudi takšne situacije, kot je nastala med Kogom in Miklavžem. Zakon je določal, da dobi koncesijo tista lovska družina, ki ima več članov, ki bivajo na območju lovišča, več članov, ki imajo na območju lovišča svoje zemljišče. Tukaj je bila LD Vinski vrhovi v prednosti in to je bil tudi razlog, da je LD Vinski vrhovi dobila koncesijo. Za takšno odločitev, ki je bila
Predsednik društva Sašo KRESNIK
LOVSKA DRUŽINA
KOG Vitan 22, 2276 Kog
LOVSKA DRUŽINA KOG NEKOČ IN DANES
(Miklavž).
zakonsko korektna, ni imel nihče od članov ene ali druge lovske družine nobenega vpliva, kar je tudi pravno korektno.
Po podelitvi koncesije LD Vinski vrhovi je sedanja in prejšnja LD Kog ostala brez lovišča. Sklenila je, da člani podajo vloge v sosednjo lovsko družino, ki je postala upravljavka lovišča Kog-Vinski vrhovi, sami pa ohranimo LD Kog kot društvo, torej kot pravno osebo.
Lovska družina Kog je ohranila svoje ime in ima v tem trenutku 16 članov društva. Vsi prejšnji člani niso ostali tudi člani LD Kog ampak samo člani upravljavke lovišča LD Vinski vrhovi. Ker pravna oseba LD Kog ni prenehala delovati, pomeni, daje s tem ohranila in obdržala vse dosedanje premoženje. Premoženje društva se pač ne more deliti med člane društva, za odprodajo društva pa mora glasovati večina članov in podobno, da ne naštevam vseh zakonskih določb. Člani LD Kog smo v svoja nekoliko spremenjena pravila vnesli nekatere določbe, ki nam omogočajo širiti posamezne dejavnosti. Slednje je razumljivo, saj nimamo lovišča in lov izvajamo v okviru LD Vinski vrhovi katere člani smo. Sedanji Zakon o divjadi in lovu tudi omogoča lovcem, da so člani dveh ali več lovskih družin. In kaj bomo in kaj počnemo v okviru Lovske družine Kog? V znak dobrega sodelovanja smo posamezne objekte vnesli v lovsko informacijski sistem sedanjega upravljavca lovišča, čeprav vpis v ta sistem ne pomeni tudi lastninskega razmerja. Urejamo svoja zemljišča in objekte na Kogu, pri ribniku in v Jošovjaku. Pričeli bomo s organizacijo različnih tekmovanj za mlade, strelski krožek, dramski krožek, likovne dejavnosti in podobno. Ribnik bomo usposobili za ribolov, prostor okoli ribnika pa bomo priredili za piknike naših krajanov.
Standardno bomo izvajali lovske strelske tekme in usposabljanja za lovce in nelovce o čemer bomo širšo javnost obveščali preko spletne strani in preko krajevnega glasila - tudi širše.
Lovska družina Kog je ostala članica Območne lovske zveze Ptuj-Ormož in članica Lovske zveze Slovenije. Povedano po domače, delamo vse, razen upravljanje z loviščem ne delamo z naslova Lovske družine Kog, pač pa iz naslova upravljavke lovišča. Za nove člane po sekcijah bomo razpisali vpisne pogoje in jih objavili. Računamo na porast članstva. Smo suverena lovska družina in nadaljujemo s staro tradicijo kogovskih lovcev. Naši člani pač opravljajo naloge za upravljavko lovišča in tudi za LD Kog, nekateri izmed naših članov so tudi člani nič koliko drugih društev v
Mimogrede, v letu 2011 bomo zapisali 60 letnico svojega obstoja in zagotovo bomo to obletnico obeležili na dostojen način. Vsem krajanom Koga in ostalih krajev, ^bralcev Kogovskih novic, želimo vesele božične praznike in vse dobro v letu 2011, vsem »jagrom« pa dober pogled.
P.S: Nekoč smo skupaj skrbeli za nošo voljero (oboro) v Lačavesi, zima in premajhna skrb je naša prizadevanja uničila. Ali pa je bil zato zaslužen kdo drug. Bog mu odpusti.
za LD Kog mag. Srečko F. KROPE
kraju in izven njega. Pač zmorejo več.
PREGLED DELA SVETA KS KOG V LETU 2010
Skupaj s člani sveta KS Kog, županom, podžupanom, občinsko upravo, nam v letu 2010 ni uspelo uresničiti vseh zastavljenih ciljev. Uspeli pa smo:
-	dokončati parkirišče ob pokopališču
-	asfaltirati javne poti: mimo pokopališča, Jastrebci (Prapotnik), Kog (Bratuša), Vitan (Juršič), Gomila (Zabavnik in Kotar)
-	preplastiti lokalno cesto Gomila - AP Balažič in delno lokalno cesto Vitan.
-	zgraditi avtobusna postajališča Kog in Jastrebci. Krajani Lačavesi pa so si sami zgradili postajališče Lačaves.
-	redno smo vzdrževali javne poti: odtoke, grediranje, jarke in gramoziranje.
-	odpravljali smo škodo po neurju na javnih poteh
-	uredili prostor za dvorano in KS Kog
-	izvedli trifazni priključek na mrliški vežici.
-	namestili snegolove na mrliški vežici
Na sejah sveta smo obravnavali še vsa druga vprašanja povezana z delovanjem sveta in problematiko na področju naše krajevne skupnosti. Eden večjih programov, ki smo ga pripravili, je program revitalizacije vaškega jedra Koga. Občini Ormož smo predlagali, da pripravi zanj ustrezne projekte.
Na žalost zaradi problemov pri pridobivanju soglasij ni prišlo do izgradnje pločnika proti Čurinu. Občina tudi ni dokončala stopnišča pri cerkvi.
Opravljeno pa je bilo še vrsto drugih podrobnosti, ki ste jih lahko opazili ali pa tudi ne.
Zahvaljujem se vsem, ki ste pri tem pomagali in želim, da bi se tudi v letu 2011 trudili za lepši in prijaznejši Kog.
Predsednik sveta KS Zdravko HLEBEC
V	KOGOVSKEM VRTCU SE VEDNO KAJ DOGAJA ...
Smo skupina 20. polžkov, starih od 1,5 leta do 5 let. Osem polžkov počasi leze proti šolskim vratom, spremljamo pa jih tri vzgojiteljice: Stanka, Mateja in Milena. Prednostna naloga našega vrtca je: ZAČNIMO DAN Z NASMEHOM NA OBRAZU IN POZDRAVOM VSAKOGAR, KI GA SREČAMO.
V	vrtcu se vsi trudimo za vsakega otroka posebej, da ima takšne pogoje življenja , igre, dela in učenja, ki pozitivno vplivajo na razvoj njegovih otroških potencialov. Z vsebinami in dejavnostmi, ki pokrivajo zdravstveno - higiensko vzgojo, nego, prehranjevanje, počitek, spoznavanje narave, družbe, razvijanje govornih sposobnosti, umetnost, matematika in gibanje.
Letos smo še posebno veseli, ker smo dobili igrišče, ki spodbudno vpliva na razvoj otrok, svobodno in varno gibanje na prostem.
Pediatri in drugi strokovnjaki ugotavljajo pri otrocih preveliko telesno težo,veliko obolenj dihalnih organov, slabo držo, pomanjkanje kondicije in posledično tudi vrsto psihičnih in socialnih posledic: manj tovarištva, solidarnosti, inovativnosti, sposobnost za premagovanje osebnih kriz in podobno.
Zato v vrtcu vsakodnevno telovadimo v igralnici, v telovadnici in na igrišču. Ker smo že nekaj časa vključeni v mednarodni projekt FIT, uporabljamo FIT didaktične gibalne igre.
Izvajamo tudi projekt »UČIMO SE ZA ŽIVLJENJE«. V ta namen obeležimo nekaj pomembnih dni, ki so povezani z gibanjem in zdravim načinom življenja. Vrtci: Miklavž, Ivanjkovci in Kog - MIK, smo se v lanskem šolskem letu potegovali za naziv »naj športni vrtec«, ki smo si ga s športno prireditvijo pri Miklavžu tudi pridobili. Z aktivnostmi bomo nadaljevali tudi v letošnjem letu pod geslom »VELIKO SE GIBAMO ZDRAVO RASTEMO«.
Gibalno športne aktivnosti na prostem so pomembne za zdravje in razvoj predšolskih otrok.
"Dobra volja je najbolja..."
Prihaja praznični čas, ko se narava ovija v nežno belino, naši otroci pa si želijo toliko snega, da bi se sankali, valili kepe za snežaka z velikim rdečim nosom in metlo v rokah. Seveda si težko predstavljamo božične in novoletne praznike brez pravljičnih škratov, ki nas opazujejo v igralnici in nam krajšajo čas pričakovanja, ko prideta Božiček in Dedek Mraz.
Pred nami so zadnji dnevi leta 2010. Z marsičem smo bili zadovoljni, marsikatera želja pa se bo pridružila željam, ki bodo čakale svojo izpolnitev v naslednjem letu. Novo leto 2011 pa naj vam natrosi vsega dobrega, za kar si boste tudi sami z vsemi močmi prizadevali.
Vzgojiteljica: Stanka HORVAT
Kogovski kratkohlačniki ustvarjajo...
Prišel je Miklavž
Doživljajski spis
Vsako leto v noči nasesti december pride k nam Sveti Miklavž. S seboj ima tudi parklje in angelčke.
Tudi letos je prišel. Kot je že v navadi, si morava s sestro Sabino prej očistiti čevlje, kajti on vedno pogleda, če so čevlji čisti. Malo naju je bilo tisti večer strah, zato sva v dnevi sobi gledala televizijo. Ko sem šel na stranišče, pa sem pri najinih Čevljih zagledal dve vrečki. Poklical sem Sabino in pogledala sva, kaj sva
v
dobila. Oba sva bila zadovoljna z darilom. Se danes ne vem, zakaj letos nisva
trebala moliti, kajti do sedaj sva morala vsako leto. Mogoče pa sva bila skozi vse
leto pridna in nama parkelj zato ni nič zaropotal z verigami.
Tako sva se odločila, da bova tudi naslednje leto pridna in se ne bova tako bala
parkljev.
Aleš ŽGANJAR 5. b ,05 Kog
Veseli božič
Doživljajski spis
Vesela sem, saj danes je božič! Hitro sem pozajtrkovala in odšla h »kumici« Sonji.
Tam smo pospravljali ter postavili jelko. Ko smo vse to uredili, smo šli gor. Zaslišali smo ropot in šli hitro dol. Glej, Božiček je že prišel. Prinesel mi je
v
kamero. Bila sem zelo vesela. Doma mi je prinesel teleskop. Sli smo jest pico. Po
piči smo šli k polnoč ki.
Doma sem hitro zaspala. Bilo je »fajn«.
Ana LUCI 5. b ,05 Kog
SNEZAK
Bel snežen možak,
V	lica rdeč kakor mak. Tam na bregu se smeji, nobena stvar ga ne teži.
V	rokah metlo si drži, nanjo pa močno sneži.
Snežni mož se jezi: »Sneg mojo metlo moči mi!«
Potem pa pride spet pomlad,
snežni mož odšel je spat. Le kam se skril je, kje tiči?
V	mokro lužo se topi.
Aneja BOHINEC 5. b, 05 Kog
ZIMSKA NEDELJA
Doživljajski spis
Neko nedeljo sem se zbudila in odšla k mami in atu. Mama je naredila zajtrk in vsi smo pozajtrkovali. Vprašala sem ata, če se gre smučat. Rekel je, da še ne ve. Če ne bo preveč mrzlo.
Nekaj časa sem še bila v hiši in spet sem Šla vprašala ata, če se gre smučat. Vprašal me je, če je zunaj mrzlo. Rekla sem, da ne. Potem pa je rekel, da se bo šel smučat. Hitro sem si oblekla kombinezon, obula smučarske Čevlje in vzela smuči. Počakala sem ata in brata, da se gremo smučat. Hitro sem Še Šla vprašat mamo, če se gre smučat. Rekla je, da ne. Ata in brat sta se že oblekla in šli smo na
N	v
sosedovo njivo. Bila je zorana in nismo se mogli po njej peljati. Sli smo na naš breg in ni se mi dalo »tancati«. Vrgla sem se na sneg in ni se mi dalo naprej. Ata in brat sta bila že skoraj na vrhu, jaz pa sem zaostajala. Ko sem prišla na vrh, se je prvi peljal brat. Za njim sem šla jaz in spodaj sem tako padla, da mi je postalo slabo. Malo sem počakala in šla nazaj na vrh. Ko sem se peljala tretjič, sem spet padla.
Ata je rekel, da se Še enkrat pelje, potem pa gre nazaj v hišo in da se bo še
v
pozneje malo smučal. Cez nekaj časa sem šla vprašat ata, ce se že gre smučat ali Še ne. Hitro sem še šla k mami in tudi ona je rekla, da ne. Mi smo že odšli ven in za
nekaj Časa je mama prišla za nami. Peljali smo se trikrat ali Štirikrat, potem pa se je začelo mračiti.
Odšli smo v hišo in postala sem lačna. Naredila sem si jesti in Šla pred televizor. Ura je bila osem, gledala sem en dober film. Ob devetih sem se umila in odšla spat. Ta nedelja mi je bila zelo všeč, ker sem se prvič v tem letu smučala.
Amalija OZMEC 5.b, 05 Kog
NOVO AVTOBUSNO POSTAJALIŠČE V LAČAVESI
Z ozirom na zelo slabo stanje avtobusne postaje v Lačavesi, smo se vaščani odločili, da si postavimo novo. To nam je s skupnimi močmi tudi uspelo. Postavitev smo, izvzemši podlago, sfinancirali povsem sami. S tem smo še enkrat dokazali, da smo s skupnimi močmi močnejši. Vsem, ki so pri postavitvi aktivno sodelovali ali kakorkoli pomagali, se še enkrat zahvaljujem.
Po uspešno opravljenem delu, se prileže malo razvedrila...
Milan LUKMAN
OCENA TRENUTNEGA STANJA V KMETIJSKI PRIDELAVI
Kmetijska svetovalna služba Ormož s svojim delovanjem pokriva območje vseh treh občin, ki so pred štirimi leti nastale z razdružitvijo bivše skupne občine Ormož, tako da tudi ta prispevek o problematiki v kmetijski pridelavi povzema stanje kmetijstva za celotno območje, in čeprav sicer obstajajo nekatere lokalne značilnosti, se večina podatkov, analiz in napovedi nanaša tudi na celotno območje Podravja in Prlekije. V gospodarstvu občine Ormož se ustvarja pomemben delež prav v kmetijski proizvodnji, kar pomeni, daje celotno območje še vedno tudi izrazito kmetijsko. To kmetijsko naravnanost opredeljuje predvsem delež kmetijskega prebivalstva, prav tako pa tudi udeležba kmetijske pridelave v družbenem bruto proizvodu občine, ki se glede na nekatere demografske kriterije uvršča med:
•	območja, kjer je delež kmečkega prebivalstva za več kot 20% večji od državnega povprečja,
•	območja s posebnimi razvojnimi problemi,
•	obmejna območja in
•	območja s strukturnimi problemi, v katerih stopnja registrirane brezposelnosti pomembno presega državno povprečje.
Z vidika naravnih, ekonomskih, proizvodno - tehnoloških razmer ter zaradi izrazite reliefne razčlenjenosti, je večji del območja opredeljen kot manj primeren za kmetijsko pridelavo. Glede samih pridelovalnih razmer pa kar 2/3 kmetij na tem območju gospodari v razmerah, kjer so proizvodne možnosti zaradi različnih naravnih in družbenih dejavnikov omejene.
Ob relativno visokem deležu kmečkega prebivalstva, ki po statističnih podatkih in nekaterih ocenah kmetijske svetovalne službe znaša 23%, se v kmetijski pridelavi srečujemo tudi z velikim številom majhnih, parcelno razdrobljenih kmetij ter neugodno starostno strukturo lastnikov kmetij. Oboje skupaj pa s slabim ekonomskim stanjem kmetij neugodno vpliva na racionalno zaposlenost delovne sile, produktivnost, intenzivnost ter naravnanost kmetijske pridelave. Zaradi izrazito neizenačenih naravnih, ekonomskih, proizvodno - tehnoloških možnosti za kmetovanje, beležimo na območju občine Ormož manjše število specializiranih kmetij, kot je povprečje na nivoju celotne države. Občasno strukturno neskladje v specifični kmetijski pridelavi na tem pridelovalnem območju ima sicer več vzrokov, največkrat pa je v tesni povezavi z tipom in velikostjo posameznega obrata. Za intenzivno poljedelsko pridelavo večina kmetij nima izrazitih možnosti, saj so glede na potreben obseg pridelave tržnih poljščin, kot so posamezne industrijske rastline, oljnice in žitarice, nekonkurenčne predvsem zaradi pomanjkanja večjih kompleksov ustreznih njivskih površin. Podatki in ocene za rastlinsko pridelavo kažejo, da se površina obdelovalnih kmetijskih zemljišč v uporabi v tem letu ni pomembneje spremenila, opazne pa so določeni premiki v sami setveni strukturi. Zbrani podatki namreč kažejo, da se površine oljnic povečujejo, medtem ko so se zmanjšale površine z žiti. Že tretje leto zapored pa so se zmanjšale tudi površine krompirja in stročnic. Zaradi težavnega ekonomskega položaja v specializirani poljedelski proizvodnji, se povečuje število kmetijskih gospodarstev v trajnem oziroma začasnem prestrukturiranju kmetijske pridelave. Nekaj manjših poljedelskih kmetij, ki imajo ustrezne pogoje, se preusmerja v delovno intenzivno pridelavo zelenjave, drugi del manjših govedorejskih kmetij, pa ob opuščanju nekoč intenzivne govedorejske pridelave, v ekstenzivno rejo krav dojilj. To velja predvsem za kmetije, ki so imele v reji manjše število krav molznic, ob tem pa tudi kakšno plemensko svinjo s kombinirano rejo lastnih prašičev pitancev. Večje govedorejske kmetije še vedno intenzivirajo pridelavo mleka, delno tudi s povečevanjem števila krav v reji. Ocene za leto 2010 kažejo, da se bo skupni obseg živinorejske proizvodnje po dveh letih stagnacije sicer rahlo povečal, bo pa v primerjavi s petletnim povprečjem 2005-2009 še vedno zaostajal za več kot 4%. Vinogradništvo je za kmetijstvo tega območja vsaj tako pomembna kmetijska dejavnosti, kot sta poljedelstvo in živinoreja. Vinorodni predel občine Ormož sodi med najbolj znana vinorodna območja v Sloveniji. Večji del razpoložljivih absolutnih vinogradniških leg je zasajenih z intenzivnimi vinogradniškimi nasadi. Vinogradniška in tudi vinarska pridelava je na kar precej visokem strokovno - tehnološkem nivoju. Število profesionalnih vinogradniških kmetij seje nekako ustalilo, prav tako tudi trend večjih pridelovalcev grozdja za polnitev in prodajo svojih vin pod lastno blagovno znamko. V proizvodnem smislu je moteče dejstvo, da je povprečna velikost
vinogradniške parcele še vedno zelo daleč od evropskega povprečja, večletna cenovna nevzdržnost pri odkupu grozdja, pa je napeljala številne manjše vinogradnike v pomisleke in že konkretne namere o trajni izkrčitvi vinogradov na absolutnih vrhunskih vinogradniških legah. V zadnjih treh letih tako opažamo zmanjšan interes za obnove vinogradov ter povečan interes za trajno izkrčitev nasadov. Po količinsko in kakovostno solidni letini grozdja v lanskem letu, so bila tudi pričakovanja vinogradnikov za letošnji letnik do samega začetka trgatve zelo visoka. Izjemno slabe vremenske razmere neposredno pred trgatvijo in v času trgatve, pa so se negativno odrazile tako na količino kot tudi na kakovost pridelanega grozdja. Prve ocene sicer kažejo, da bo letina zadovoljiva, vendar bo skupna količina vina pomembno manjša.
Za razvoj intenzivnega sadjarstva je še veliko neizkoriščenih možnosti, saj so številne absolutne sadjarske lege namenjene senožetnim sadovnjakom in slabo izkoriščenim travnim površinam. Največji oviri za razvoj sadjarstva sta visoka predračunska vrednost nasada in slaba ekonomska moč kmetij. V sadjarski pridelavi se po večletni stagnaciji še vedno ne izkazuje kakšen večji interes redkih zasebnih sadjarjev za obnove sadovnjakov na absolutnih sadjarskih legah. Po ocenah sadjarjev je skupni pridelek sadja v letu 2010 za 10% večji kot v letu prej.
Razvojna strategija slovenskega kmetijstva je zasnovana na ekosocialnem principu in dolgoročno v smeri razvoja družinskih kmetij. Po oceni je več kot 50% takšnih kmečkih gospodinjstev, ki se preživljajo še z dodatno, nekmetijsko dejavnostjo. Eden izmed poglavitnih problemov za pereče stanje v kmetijski pridelavi je že omenjena premajhna in razdrobljena posestna struktura, kot posledica nekdanje neustrezne kmetijske politike. Drug velik problem, ki vedno bolj pridobiva na pomenu, pa je povezan s porazno cenovno politiko kmetijskih pridelkov, v povezavi z neugodno strukturo pridelave, kar se kaže predvsem v zapletih ob stikih s trgom. Prav zaradi tega imajo velike težave pri zagotavljanju paritetnega dohodka iz kmetijske pridelave pravzaprav skoraj vsi proizvodni tipi kmetij (nizke odkupne cene mleka in mesa, klavnih prašičev, nesprejemljive cene žitaric, izpad pridelave sladkorne pese, problemi pri odkupu grozdja, sadja, vina, vrtnin.. ). Iz trenda upadanja števila kmetij drugod po svetu je mogoče sklepati, da bo trend upadanja tudi pri nas počasen in dolgoročen. Zato ne pričakujemo hitrih pomembnejših sprememb v posestni strukturi, da bi dosegli vsaj spodnji prag velikosti družinske kmetije s povprečno 30 do 35 ha kmetijskih zemljišč, ki bi zagotavljala primerno gospodarnost. Zaradi tega je potrebno
iskati druge možne rešitve za večjo prirejo in gospodarnost na kmetijskih gospodarstvih, predvsem na organizacijskem pristopu, ki mora zajemati celovit kompleks iskanja možnih optimalnih tehnoloških rešitev za konkretne posamezne kmetije, s poudarkom na gospodarnosti in ekonomiki ter uvajanju racionalnih tehnologij kmetijske pridelave, v nadaljevanju pa tudi predelave (dopolnilne dejavnosti). Ukrepi kmetijske politike, med katere štejemo predvsem t.i. subvencije (neposredna plačila - plačilne pravice, izravnalna plačila - OMD, okoljska plačila -KOP in proizvodno vezana plačila - premije) pa bodo po vsej verjetnosti tudi v bodoče pomembno lajšala slab ekonomski položaj naših kmetij, in samo upamo lahko, da v novem programskem obdobju Programa razvoja podeželja 2014 -2020 ne bo kakšnih večjih neprijetnih sprememb v skupni kmetijski politiki EU.
Bojan MLAKAR
AMBROZIJA - NOVA NADLOGA V KMETIJSTVU
Zadnja leta marsikdo ob cestah in na kmetijskih površinah opaža pojav plevela, oziroma rastline, ki je v preteklosti pri nas ni bilo. Gre za pojav pelinolistne ambrozije (Ambrosia artemisiifolia), ki predstavlja velik problem za kmetijstvo in zdravje ljudi. Kot plevel v kmetijstvu povzroča dodatne stroške in lahko močno zmanjšuje pridelek kulturnih rastlin, v zdravstvu pa kot rastlina povzročiteljica alergij na cvetni prah ogroža zdravje številnim ljudem.
Rastlina se je v Evropo razširila iz Severne Amerike, k nam pa iz sosednjih držav kjer se z njo srečujejo že več časa. Je enoletna rastlina, ki lahko zraste v višino tudi do 2m in se razširja izključno s semenom. Njeno zatiranje pa ni povsem preprosto, saj se nezadostno poškodovane rastline ponovno obrastejo in tvorijo semena. Številna semena, ki jih rastlina naredi v enem letu in njihova visoka in večletna kaljivost ji pomagajo pri hitrem širjenju.
Vsa strategija zatiranja te rastline temelji na preprečevanju cvetenja, s čemer preprečimo njen alergeni vpliv in na preprečitvi tvorbe kaljivih semen, s čemer preprečujemo njeno širjenje.
Maja 2010 je z zakonom o zdravstvenem varstvu rastlin bila pelinolistna ambrozija opredeljena kot škodljiva rastlina, ki jo je potrebno zatirati.
Natančnejše ukrepe za preprečevanje širjenja in zatiranje določa odredba
ministra za kmetijstvo gozdarstvo in prehrano, ki je bila izdana avgusta letos. Po tej odredbi so vsi lastniki zemljišč dolžni na svojih površinah zatirati to škodljivo rastlino. Zatiranje je potrebno izvajati tako, da rastlini preprečimo cvetenje in tvorbo semena. To lahko dosežemo s pravočasno košnjo, puljenjem, mulčenjem, oranjem ali kemičnim zatiranjem. Te ukrepe je nujno potrebno izvesti pred cvetenjem rastline.
Nadzor nad izvajanjem teh ukrepov izvaja fitosanitarna inšpekcija.
Za uspešno zatiranje te škodljive rastline bodo morali sodelovati resnično vsi lastniki zemljišč, saj bomo le na ta način zmanjšali populacijo te rastline in preprečili težave alergikom in kmetijskim pridelovalcem.
STATISTIČNA KRONIKA ZA MATIČNO OBMOČJE KOG - 2010
Milan LUKMAN
Pripravili smo nekaj statističnih podatkov, ki veljajo za območje Krajevne skupnosti Kog.
Vsi navedeni podatki veljajo za obdobje od 01.01.2010 do 16.12.2010
Krajani KS Kog po spolu in naseljih
Naselje Gomila pri Kogu Jastrebci
ženske moški skupaj
82	86	168
82	85	167 114	135	249
62	74	136
49	44	93
83	65	148 472	489	961
Kog
Lačaves Vitan
Vodranci SKUPAJ:
ROJENI V LETU 2010 NA OBMOČJU MO KOG
1.	PUKLAVEC Sara
2.	PLEMENIČAnej
3.	MIKLINŽiva
4.	GOLOB ŠULEK Mark
roj. 06.05.2010	Jastrebci	61
24.06.2010	Kog	91
07.07.2010	Jastrebci	18
05.11.2010	Gomila	35
ženske : 2
moški
2
UMRLI V LETU 2010 NA OBMOČJU MO KOG
1.	VNUK	Peter	Jastrebci	12
2.	OBRETAN	Henrik	Kog	61
3.	VESELKO	Ana	Kog	73
4.	IVANUŠA	Vincenc	Kog	40
5.	VIČAR	Monika	Lačaves	60
6.	BORKO	Angela	Vitan	6
7.	ZABAVNIK	Neža	Vodranci	19
8.	MIKLOŽIČ	Mirko	Kog	53
9.	RAJ H	Marija	Jastrebci	1
10	. ŽIVKO	Katarina	Jastrebci	6
11	.KEČEK	Andrej	Vitan	12
PRIJAVE STALNEGA PREBIVALIŠČA
V	letu 2010 je stalno prebivališče prijavilo v KS Kog iz drugih KS , občin ali tujine 4 osebe:
- 2 ženski in 2 moška PRIJAVE ZAČASNEGA PREBIVALIŠČA
V	letu 2010 seje na območje KS Kog začasno prijavilo 18 oseb:
- 9 žensk in 9 moških
Najstarejša krajana Krajevne skupnosti Kog sta:
1.	RITLOP Veronika , Vodranci 2, ki je dopolnila 91 let,roj. 29.12.1919
2.	LUSKOVIČ Matija, Lačaves 17, kije dopolnil 89 let,roj. 11.02.1921
V LETU 2010 SE IZ KS KOG NI POROČIL NOBEN PAR!
Vodja KU Kog: Zdenka GOLOB
KAM Z ODPADKI?
Odpadki nastajajo vedno in povsod - v gospodinjstvu, na vrtu, v proizvodnjah,... skratka povsod, kjer delamo in bivamo, proizvajamo in porabljamo. Problematika z odpadki postaja pereč problem ne samo v svetu, ampak tudi v Sloveniji, v vsakem kraju ter nenazadnje v vsaki hiši. Vsak med nami je v preteklem letu proizvedel približno 430 kg odpadkov. Glavni problem pri tem je, kaj naj naredimo z njimi. Večina odlagališč je namreč zasičenih, novih pa si nihče ne želi v svoji okolici. Poleg tega se količina odpadkov iz leta v leto povečuje, zato je koš za smeti poln že v nekaj dneh.
Vendar pa odpadki niso le smeti, ampak predstavljajo pomemben del surovin za nove izdelke. Pri procesu predelave odpadkov moramo sodelovati prav vsi in sicer tako, da ločeno zbiramo odpadke. Na običajna odlagališča tako pridejo le odpadki, ki jih zaenkrat še ni mogoče predelati ali koristno uporabiti. Ločeno zbiranje odpadkov pomeni skrbno in premišljeno ravnanje z odpadki, ki jih zbiramo na posebnih zbirnih mestih ali ekoloških otokih. Taki ekološki otoki so že v vsaki vasi in iz leta v leto postajajo številčnejši in tako vsakomur dostopni.
Pri nas se ločeno zbirajo odpadni papir, plastika, kovina in steklo. Zabojniki za posamezne kategorije so barvno razpoznavni in opremljeni z nalepkami. Najenostavneje je omenjene odpadke presortirati kar doma, na kraju samem. V hiši na mestu, kjer običajno odlagamo smeti, postavimo poseben predeljen koš za ločene odpadke. Takega lahko kupimo ali pa si ga enostavno izdelamo sami. Večjo kartonasto škatlo ali kak drug zaboj enostavno predelimo na predelke in vsakega ustrezno označimo. Vsak predelek nato polnimo s smetmi ustreznih kategorij. Te nato začasno skladiščimo doma v kakem kotu garaže ali drugega prostora in jih občasno odpeljemo do ekološkega otoka, kjer jih odložimo v ustrezen zabojnik. Posebna kategorija odpadkov pa so tudi biološki odpadki (gnilo sadje in zelenjava, olupki, odpadlo listje in veje, trava, pepel...). Te enostavno odložimo na kompostni kup ali kar na gnoj, saj bomo od tega imeli korist mi oz. naše rastline.
K odpadnemu papirju tako sodijo vedno številnejše reklame in prospekti, časopisi in revije, kuverte, pisma, kartonaste škatle, papirnate vrečke... Večje škatle bodisi raztrgamo ali stisnemo, da s tem zmanjšamo prostor, ki ga zasedejo. Papir, ki je prevlečen s plastiko ali drugimi snovmi (npr. embalaža od mleka), pa ne sodi sem. Enako velja za vreča, ki so »onesnažena« z apnom, cementom ali drugimi substancami.
Odpadni kozarci, steklenice in druge steklene posode sodijo k odpadnemu steklu. Steklenice in kozarci morajo biti prazni (brez vsebine) in čisti. Zato umazane kozarce predhodno umijemo in šele nato odvržemo. Zelo pomembno pa je, da s kozarcev in steklenic odstranimo pokrove in zamaške ter jih odložimo v drugo ustrezno kategorijo. Spočetka se nam bo to ravnanje zdelo zamudno, vendar se na to kaj kmalu navadimo.
Čedalje pogosteje pa se srečamo z različnimi oblikami plastičnih embalaž. Plastika se razkraja stoletja, zato je še pomembneje, da jo predelajo. Tako med odpadno plastiko sodijo različne plastične vrečke, plastične folije in ovoji na različnih izdelkih, plastenke, plastični kozarci, jogurtovi lončki, plastični zamaškl... Zelo pomembno je, da je ta plastična embalaža čista in brez vsebine. Zato jo po potrebi tudi umijemo (npr. lončki od jogurta, sladoleda...) in šele nato odvržemo. Plastenke stisnemo, večje plastične posode pa razrežemo, da jih lažje stlačimo v zabojnik. V kolikor je plastika preveč umazana (npr. folija od bal) jo odvržemo v koš za ostale odpadke in ne v domačo peč ali v sežig na prostem. To ni le kaznivo, ampak tudi škodljivo nam samim in ljudem okrog nas. Med gorenjem plastičnih odpadkov se namreč sproščajo nevarne spojine(dioksini, freoni...), ki dokazano povečujejo tveganja za različne rakaste in pljučne bolezni ter povzročajo okvare zarodkov.
V zadnjo kategorijo, odpadne kovine, pa sodijo prav tako očiščene in prazne konzerve ter pločevinke pijač in hrane ter manjši kovinski odpadki iz gospodinjstva (aluminijaste folije, žeblji, vijaki...).
Vse ostale odpadke, ki jih ne moremo razvrstiti v nobeno od omenjenih kategorij pa odložimo v koš za ostale odpadke. Izjema so nevarne snovi (zdravila, čistila, fitofarmacevtska sredstva, baterije, razna olja,...). Ti odpadki namreč ne sodijo na običajna odlagališča.
Enkrat ali dvakrat letno je zato organizirano tudi zbiranje tovrstnih odpadkov. V kolikor pa se jih želimo znebiti prej, jih sami odpeljemo na deponijo oz. zbirni center Dobrava pri Ormožu. Enako velja za večje kosovne odpadke. Odpadno embalažo fitofarmacevtskih sredstev, pa vrnemo prodajalcem v trgovini, kjer jo označijo in oddajo v ustrezno predelavo.
Slika: Ekološki otok v Gomili na Bajzeku (Foto: Andrej Pokrivač)
Z omenjenim načinom zmanjšamo količino odpadkov iz gospodinjstva za več kot polovico ter tako bistveno prispevamo k razbremenitvi odlagališč. Tako naš koš za ostale odpadke ne bo poln v nekaj dnevih, ampak ga tudi v dveh tednih stežka napolnimo. Spočetka se nam bo tako ravnanje z odpadki zdelo zamudno in
nenazadnje neumno. Vendar ob vsakodnevnem temeljitem sortiranju in po potrebi tudi umivanju tovrstnih odpadkov, to zagotovo postane rutina. Pri tem je pomembno, da sodelujejo vsi družinski člani in tudi tisti najmlajši. Vsak med nami namreč stremi k temu, da bi živel v zdravem naravnem okolju. Kot tako ga želimo ohraniti tudi za naše otroke in prihodnje generacije. Zavedati se moramo, da narave ne varujemo zaradi nje same, ampak predvsem zaradi sebe, saj smo neposredno odvisni od nje.
Andrej POKRIVAČ in Mateja EPŠEK
KITAJSKA MANUALNA TERAPIJA Blanka Ružman s.p., tuinologinja
Gomila pri Kogu 51 b, 2276 Kog
tel.: 031-623-858 ; e-mail: blanka.ruzman@siol.net
Obdelava stopal kot oblika zdravljenja se je uporabljala že pred več tisočletji na Kitajskem, kjer seje razvila v masažno tehniko, imenovano refleksna masaža stopal. To je oblika masaže, kjer s pritiskanjem in masiranjem refleksnih področij na stopalih vplivamo na sproščanje in ravnovesje celotnega telesa. Je naravna tehnika zdravljenja, ki spodbuja krvni obtok in endokrini sistem ter aktivira ali umiri organske funkcije. Učinkovita je predvsem pri težavah stopal in nog, pri prebavnih in ženskih težavah, pri stresu in migrenskih glavobolih.
Tui-na je veščina zdravljenja, ki prav tako izhaja iz Kitajske in je zelo pomemben člen tradicionalne kitajske medicine. Ko v telesu pride do neravnovesja, se to manifestira kot bolezen. Kadar smo zdravi, je pretok chi (izg.:"či") energije nemoten. Chi se pretaka po meridianih, ki se nahajajo na površju našega telesa, pri tem pa vsak notranji organ pripada določenemu meridianu. Na meridianih se nahajajo akupresurne točke, preko katerih lahko refleksno vplivamo na energetsko stanje pripadajočega organa. Prednosti tui-na terapije so v tem, da lahko s pomočjo diagnostičnih metod zelo zgodaj odkrijemo energetsko neravnovesje v telesu in na ta način preprečimo hujši razvoj bolezni. Tui-na je ustrezno preventivno sredstvo, krepi imunski sistem, izboljšuje prekrvavitev, uravnava krvni pritisk ter telesu vrača prožnost in gibčnost. Zelo dobre rezultate ima pri funkcionalnih okvarah in težavah gibalnega aparata (hrbtenica, kite, vezi, mišice).
Terapije so Vam na voljo že od 18 € naprej! Možnost nakupa darilnih bonov. Želim Vam še predstaviti novost, ki jo ponujam v svojem salonu. Verjamem, da se večina strinja z mano, da je zdravje naše največje bogastvo. Žal se prevečkrat zgodi, da se tega zavemo šele takrat, ko je že prepozno. Z velikim veseljem Vam sporočam, da imam aparat, s katerim lahko izmerim koliko je Vaše telo dejansko zdravo od znotraj. Aparat izmeri vrednost antioksidantov (vitaminov, mineralov), za katere je znano, da so najpomembnejši kazalec v boju proti prostim radikalom. Na podlagi meritve lahko ugotovimo ali smo odporni proti civilizacijskim boleznim kot so infarkt, rak, sladkorna bolezen, Alzheimerjeva bolezen itd. oziroma, če lahko v prihodnje pričakujemo tovrstne bolezni. Izvemo lahko tudi kako kakovostno (z vidika zdravja) bomo preživeli prihodnja leta, desetletja. Mogoče se je kdo na tem mestu ustrašil, da utegne njegov rezultat biti slab, vendar naj Vas pomirim, da obstaja rešitev oz. pot, da zelo izboljšamo svoje zdravje, zmanjšamo količino tablet in
postanemo zdravi in polni energije kot v mladosti. Meritev je popolnoma neboleča, primerna je za vse generacije; poteka pa tako, da za 2 minuti položimo dlan na aparat in že dobimo rezultat. Sliši se neverjetno, vendar je to mogoče zato, ker je v ta aparat vgrajena edinstvena laserska tehnologija, ki jo poleg nas uporabljajo še v fiziki in astronomiji. Kot zanimivost naj povem, da NASA na ta način meri sestavo planetov.
Meritev stane samo 8 €, zato Vas vabim, da me čimprej pokličete in se naročite. Z aparatom pridem tudi na dom, če se bodo merile vsaj 4 osebe. Želim Vam obilo zdravja in dobrega počutja v letu 2011!
Blanka RUŽMAN
•Lita tu/ .v^nuio.v/i žiiljenja, ¿aradii katere je vredno ¿neti, je ta, da imaš al j, l{i je vreifeii t nt da m da ¡¡a vztrajno uresničuje.i
('Mei (krt Ca^oii}
Žtifitno vam lepe Božične prazni^, v prihajajočem letu pa velifo uresničenih te tja.
®
PRA- VinO
Čurin-Pra potnik
FLAJŠAKER-HLEBEC d.o.o.
■	^mmmm » ^^	m » ■ ^fc MRK W	p p IM MRHMP	P ^BB^ P ^BB^ 9
>o
V decembru 2010 za ves odpiramo-
CENTER OČESNE OPTIKE
FLAJŠAKER
Slomškova 43-, 9000 Murska Sobota 041439'858'Petra Hlebec
. nudimo vam vie vrste korekcijskih očal .sončnih očal .kontaktnih leč.okulistične preglsds,ter vam svetujemo na podlagi dolgoletnih iikulenj in strokovnosti...
V letu 2011, vam želimo obilo sreče v vaših življenjih, ter se veselimo VaSega obiska. ... NAJ BODO VAŠE OČI NAŠA SKRB.,,
B F
CtEODFBZP
10% popust
Kupen lahke likeristite Je kanca marca 2011
Cenjenim strankam in poslovnim partnerjem želimo vesel Božič ter srečno, zdravo in
uspehov polno novo leto. Zahvaljujemo se jim za izkazano zaupanje in se priporočamo tudi v prihodnje.
TTS
FAn Milan PEVEC, s.p.
lVVJVj Lačaves 15, 2276 KOG
V APARTMA .L
T Kog T
www.apartma-kog.si E-mail:kogtts@gmail.com
v i
VtSOL
> in smim mi vam žili
Marijana Čeh 031 558 854 marijana.ceh@gmail.com www.kvackanje.si
rokodelstvo
CL "8§t JVE»
Ročno kvačkani izdelki
ier /astcv^e jnej&dijv...
031-479-612 - Romana 031-284-702 - Slavko E-mail: slavko.perc@gmail.com
Vodranci 27 obrat Kog 44, 2276 Kog
Vsem našim strankam,poslovnim partnerjem,prijateljem in sovaščanom .želimo mirne in
blagoslovljene Božične praznike ter vesel skok v Novo leto . Zahvaljujemo se vam za izkazano zaupanje in se s svojimi dobrotami priporočamo tudi v prihodnje.Hkrati pa vas še naprej vabimo v naš obrat ob ponedeljkih in petkih od 9-16 ure, kjer si lahko z našimi izdelki popestrite vsakdanji in praznični jedilnik.
Naj prazniki minevajo v harmoniji družinske sreče!
NOVICE - GLASILO KRAJEVNE SKUPNOSTI KOG
Naslovnica: Foto Sonja Kamplet - Rotar » Novice« so bile ustanovljene na skupni seji KK SZDL Kog, dne 1.12.1978
Prva številka je izšla 5.12.1978 Odgovorna urednica: Slavica Munda Uredniški odbor: Katja Čurin, Andrej Pokrivač, Milena Orešnik, Danica Zoreč in Irena
Žibrek. Naklada: 320 izvodov