*"o*nvna piacana > gotovim i v ~:n:	jaat-^jitfMaatMU
$lar!toor, torek 12 novembra 1935
Sfev 257 Leto IX XVI t
MARIBORSKI
Cena 1 Din
VECERNIK
   __________________________________________________
(Zhaja razen nedelje in praznikov vsak dan ob 14. uri / Velja meseCno prejeman
v upravi ali po poiti 10 Din, dostavijen na dom 12 Din / Oglasi po ceniku ' Oglase	99
spreiema tudi oglasni oddelek ..Jutra” v Ljubljani r Poitnl čekovni račun it. 11.406
Uredništvo in uprava: Maribor, Gosposka ul. 11 / Telefon uredništva 2440, uprava 2455	UT	TUT	T	^	^
d v 1 fiC/m
Itallfaiske čele prodiralo dalie
Na severnem bojišču so Italijani nasedli mesto Antalo - Na juinem bojišču se naglo približujejo Džidiigi in Hararju - Le na vzhodu je akcifa Italijanov likvidirana - Kal bodo storili Abesinci?
Nadaljevanje pohoda na severu
LONDON, 12. novembra. O zavzetju Makale je sedaj dokončno ugotovljeno, da je padla brez vsakega abesinskega odpora. Vesti o krvavih bojih za to tne-sto so bila docela izmišljena. Vršili so se le manjši spopadi z abesinskimi čet-idškimi oddelki severno od mesta. Izgube so bile zaradi (ega na obeh straneh minimalne. Italijani se po zasedbi Makale, Itakor se je pričakovalo, niso ustavili, hupale prodirajo dalje ju so zasedli mesto Antalo. Desno krilo italijanske voj-ske 'e pa prodrlo do reke Takaze in usmerilo svoje prodiranje v pravcu Tankega jezera, ki leži nekaj 100 km južno °d sedanje fronte. »Timesov« dopisnik oroča, da so prednje čete prvega ita-janskega armadnega zbora dospele iuž-io od Makale do Celikona in Targabata. Napredovanje Italijanov je bilo tu zelo .ežavno, ker je ozemlje vulkansko. Itali-ani so pa takoj pričeli graditi ceste in Pripravljati nadaljnje prodiranje. Prodi-anje Italijanov na desnem krilu ograža everne postojanke rasa Sejuma, ki se odo morale najbrže umakniti, da ne bo-o obkoljene.
Proti BHldžigl in Mararju
LONDON. !2. novembra. Italijanska »fenziva na jugu se nadaljuje. Italijanske 'ete nadaljujejo svoj pohod iz Sasaba-uoha proti Džidžigi. Splošno se pričakuje, la bodo že v najkrajšem času trčile na ^beslnske čete, ki se bodo pred Džidžigo >i Hararjem gotovo postavile Italijanom v bran, ker ni verjetno, da bi Abesinci pustili Italijanom brez boja, da jim predejo karavanske ceste in železnico, ki 'h edina veže z morjem in jim omogoča gobavo orožja in mutacije s te strani, fesekanjc železniške proge bi pa omogočilo pri nadaljnjem razvoju tudi stik ^veme in južne italijanske vojske, dasi ’i morali v ta namen Italijani prevaliti 6 več sto kilometrov skrajno neugodja puščavskega ozemlja. Prav na -hodni fronti !>o pa Italijani v zadnjih ■aeh docela opustili vsako nadaljnjo ak-'šo. Italijanska vojska, štejoča okoli !LOOft mož, je silno oslabljena in izmu-cna zapustila abesinsko ozemlje in se rnila v Asab ob Rdečem moriu.
1LARIZ, 12. novembra. Po poročilih iz ''•hodne Afrike prodirajo Italijani na ju-11 dalje. Pričakuje se, da bodo v krat-e»n zavzeli tudi Džidžigo.
^zadovoljstvo v Abesiniji?
.1>AR1Z, 12. novembra. Preko Džibutija ir‘hajajo ves i o vedno večjem nezado-'°listvu, ki se loteva Abesincev zaradi ^gibanja pred spopadi z Italijani. Abe-'•Jskl vojaki zahtevajo odločno, da se e enkrat spuste v boi z italijanskimi Qtami, 1^,. ne ntorejo več mirno trpe.‘i, aho zasedajo Italijani brez bojev ogrotn-'e abesinske pokrajine. Nezadovoljstvo c Je pojavilo zlasti na jugu, kjer so po ^bradno nepotrjeni vesti nezadovoljni umorili rasa Naslbuja. Glede Severja boleča se pa poroča, da je omogo-n italijansko prodiranje proti Makall in
južno od nje nesoglasje, ki je nastalo med rasom Sejumum In rasom Kaso, ki je onemogočilo tudi pravočasni stik obeh armad. Položaj abesinskih vojsk je sploh skrajno nejasen in nihče ne ve, kje so zbrane in kaj nameravajo. Niti Italijanska letala, ki krožijo neprestano nad abesinskim ozemljem, si ne morejo ustvariti prave podobe.
V Adis Abebi so mirni
ADIS ABEBA, 12. novembra. Dasi se vrši v zadnjem času prodiranje Italija-
nov v Abesinijo zelo naglo, v tukajšnjih vladnih krogih vendarle ne kažejo nobene zaskrbljenosti. Z merodajnega mesta se zatrjuje, da je vse v redu In je umik abesinskih čet brez boja le izvrševanje ukazov po določenem načrtu in natanko ugotovljeni taktiki. Z druge strani se pa zatrjuje, da bodo abesinske čete v kratkem vendarle nastopile in se spoprijele z italijanskimi. To se bo pa najbrže zgodilo šele po 18. t. m., ko stopijo v veljavo sankcije proti Italiji.
Italijanska nota proti sankcijam
Italija je poslala Angliji, Franciji in Ameriki protestne note, v katerih grozi s prekinitvijo trgovinskih pogodb
da je zelo ostra in grozi, da bo Italija anulirala vse trgovinske in druge gospo-
LONDON, 12. novembra. Italijanski poslanik Grandi je izročil v angleškem zunanjem ministrstvu protestno noto proti uvedbi gospodarskih sankcij. Noto bodo tu pozorno proučili, a odgovorili najbrže ne bodo. »Daily Mail« poroča, da bo danes obiskal angleški poslanik sir Drummond Mussolinija in mu še enkrat obrazložil stališče Anglije. Uspeha pa od tega ne pričakujejo. Italijansko-angleški odnošaji se v zadnjih dneh ne le niso izboljšali, ampak še poslabšali.
PARIZ, 12. novembra. Italijanski poslanik Cerutti je izročil včeraj Lavalu protestno noto proti sankcijam, v kateri grozi Italija z razveljavljenjem trgovinske pogodbe.
WASHINGTON. 12. novembra. Italijanski poslanik je izročil tudi tu protestno noto proti sankcijam, vendar je pa besedilo te note Ameriki drugačno kot drugim državam, ker postopa Amerika enako proti Italiji kot proti Abesiniji.
RIM, 12. novembra. O vsebini italijanske note, izročene v Londonu, VVashing-tonu in Parizu proti sankcijam se izve,
darske pogodbe z vsemi državami, ki se pridružijo sankcijam. Nobenega dvoma ni, da bo iz tega nastala dalekosežna gospodarska vojna.
LONDON, 12. novembra. »Times« se bavijo na uvodnem mestu z abesinskim vprašanjem in pravijo, da je 50 držav sklenilo napraviti odločne korake za za-ključitev vojne. Italija ne sme pozabiti na sodelovanje s Francijo in Anglijo v svetovni vojni in na to, da je takratna velika skupna zmaga bila izvojevana zato, da se v bodočnosti prepreči vsako novo vojskovanje. Ako Italija ne bo spremenila svojega stališča, bo dobila odgovor prej, kakor pričakuje. Francija in Anglija sta danes res še pripravljeni najti v okviru Društva narodov možnost sporazuma, ki bi bil sprejemljiv tako za Italijo, kakor Abesinijo in Društvo narodov. Ako pa bi Italija to dobro voljo odklonila, bi mogli slediti dogodki, ki si jih ne želi nobena država, ki je prijateljica Italije.
Tekma za prifafeSSsfvo Nemile
Angleži ponujajo Nemčiji še večje koncesije kakor Italijani — Izročitev Avstrije in vrnitev kolonij?
PARIZ, 12. novembra. Italijanske ponudbe Nemčiji so sprožile novo živahno akcijo s strani Anglije in Francije, katere namen je prekrižati Italiji njene načrte in ustvariti novo četverozvezo med Anglijo, Francijo. Belgijo in Nemčijo. Akcijo vodi angleška diplomacija, ki ponuja Nemčiji mnogo večje koncesije, kakor Italija. Zdi se, da je tudi na zahodu Zvrope zmagalo prepričanje, da samostojnosti Avstrije ne bo mogoče ohraniti in je zaradi tega bolje, da se to vprašanje likvidira sporazumno in tako, da se Nemčija s tem naveže na zahodne velesile, Mimo tega je v ozadju tudi vprašanje vrnitve nekaterih nemških kolonij. Pričakuje se, da bo Hitlerjev odpo-
slanec von Ribbentrop prispel v kratkem v Pariz, da se osebno posvetuje z Lavalom in drugimi francoskimi državniki, na katere pritiskajo iz Londona z vso energijo, da sprejmejo londonske načrte. Anglija in Francija bi bili tudi pripravljeni omogočiti Nemčiji častno vrnitev v Društvo narodov, ki bi se v ta namen reorganiziralo. Vse kaže, da bo itrlijansko-abeslnski konflikt silno pospešil razvoj in razčišenje položaja v Evropi. V Nemčiji spremljajo te akcije z velikim zanimanjem, vendar pa premišljeno in rezervirano, ker se zavedajo, da je sedaj Nemčija potrebna prav tako Italiji, kakor Angliji in bo mogla Iz tega položaja izvleči zase največ koristi.
Zasonefnost abesinske bojne taktike
Italijansko prodiranje v Abesinijo je bilo doslej prav za prav le korakanje v kolonah brez resnega abesinskega odpora — Kaj nameravajo Abesinci?
Italijansko prodiranje v Abesinijo ne I do neke mere celo Italijane same. Ko so preseneča le svetovne javnosti, ampak 1 italijanske čete zasedle tri severna ti-
grejska mesta Adigrat, Oduo in Aksunt skoraj brez vsakih bojev, se je odločno zatrjevalo, da se bodo Abesinci južno od te črte, zlasti pa pri Makali postavili odločno v bran. Toda to se ni zgodilo. Tudi druga italijanska »ofenziva« ni naletela nikjer na resnejši odpor, zlasti pa se Italijani do danes še niti enkrat niso spopadli z rednimi in moderno izvežba-nimi ter oboroženimi abesinskimi četami. Tako so prodrli na severu do Antala, t. j. 140 km zračne črte globoko v Abesinijo in zasedli okoli 10.000 km" abesinskega ozemlja (Dravska banovina meri okoli 16.000 kina), z neverjetno lahkoto in uprav neznatnimi izgubami. Saj je več vojakov zbolelo, kakor jih je bilo ranjenih. Kjer so se pa ie vršili boji z abesinskimi četniki, so jih izbojevali skoraj izključno askarji, t. j. eritrejski domačinski vojaki, ne pravi Italijani iz Italije.
Skoraj čisto tako izgleda tudi italijansko prodiranje na jugu, iz Somalije. Italijanske — večinoma zopet somalske domačinske — čete so v zadnjih dneh zavzele Gorahej in Sasabaneh, kar pomeni, da so tu oddaljene od stare abesinsko-somalske meje že okoli 340 km zračne črte. Do Džidžige imajo tu le še okoli 190 km, do Hararja pa 235 km. 80 km nad Hararjem pa teče že železnica Dži-buti—Adis Abeba! Trdilo se je, da hoda Abesinci odločno branili Gorahej, v resnici so ga pa zapustili skoraj brez vsakega odpora. Prav tako ni bilo nikjer tiste protiofenzive rasa Nasibuja in rasa Doste, o kateri se je na jugu tolikokrat in toliko govorilo. Napovedovani večji boji se niso vršili. Abesinci so se umikali s položajev na položaje in je tako to italijansko prodiranje v Abesinijo na severu in na jugu — ako odštejemo klimatske in terenske težkočc — prav za prav prijeten sprehod v sovražnikovo deželo.
Kaj tiči za tem? Je to le abesinska taktika? Ali pa Abesinci za resne spopade z Italijani morda še niso pripravljeni zaradi še nedovršene koncentracije, odnosno pomanjkanja modernega orožja ter municije. Tretja možnost bi bila nesoglasja med posameznimi fevdalnimi poglavarji ir. armadnimi poveljniki. Resnice vsaj zaenkrat še ni mogoče dognati. Na vsak način pa je dejstvo, da je ozemlje med črto Aksum—Adua—Adigrat in Makalo tako, da bi se bili Abesinci prav lahko z uspehom postavili v bran italijanskemu prodiranju. Saj so tu Italijani prodirali večinoma kar po dolinah v pohodnih kolonah. Res pa je tudi. da se šele od Makale proti jugu pričenja ozemlje le dvigati in doseže v vrhu Ras Da-šan 4620 m v vrhu Abune Adagi pa 3411 m. Na jugu se pa pričenjajo gorski vzponi šele med Sasabanehom in Džidžigo. Čakajo Abesinci na spopad na severu ir. jugu v teh gorah? Hočejo ponoviti 1. 1896?
Toda takrat Italijani niso imeli letal, tankov in težkih topov in so bili v ogromni manjšini napram Abesincem. Mimo tega takrat za seboj niso gradili dovoznih cest. Vreči Italijane z enim sunkom nazaj, menda ne bi bilo sedaj tako lahko. Postopanje Abesincev je zaradi tega zagonetno. To zagonetko bodo razkrili šele prihodnji tedni.
MARIBORSKA GLASBENA MATICA.
G. dr. Ljudevit Poljanec je preklical svoj odstop in je zopet prevzel posle predsednika mariborske Glasbene Matice. S tem ie krize v matičnem vodstvu konec.
ikoMmu Miše meje
8Caj je z osnovno šolo v Ctrknici?
Ozkosrčno in pogreino naziranje nekaterih Sentiijčanov — Za novo ioio v Clrknici nujno govore vzgojni, nacionalni in socialni momenti
Koliko črnila se je že prelilo zaradi uboge naše severne meje! Koliko pa ga se bo še prelilo zaradi njenih perečih problemov. Sicer pa je vsa naša severna meja en sam velik problem, ki ga zaman rešujemo, dokler ne bo prišlo razumevanje od zgoraj. Mi sami naše severne meje ne bomo rešili in je vse naše na-rodno-obrambno prizadevanje Sisifovo delo. Čigava, če ne države dolžnost je, da gradi na meji trdne in odporne mejnike, ki naj v vseh časih odbijajo grabežljivost soseda, da gradi na meji domove kulture in prosvete, v katerih se vzgaja mladi rod prežet narodne samozavesti, dolžnost države je, da nacional-socialno in gospodarsko dviga obmejni narod, da mu pomaga na tako višino, s katere bo s ponosom gledal, na svojo moč in veličino ter s pomilovanjem zrl preko meje. Šele ko bo država storila svojo dolžnost bo rodilo naše narodno-o-brambno delo zaželjene uspehe.
Med neštetimi drugimi obmejnimi vprašanji je tudi vprašanje nove šole v čirknici. Že pred vojno je strupeni po-tujčevalec »Šulferajn« nabral okrog 25.000 gld in nameraval zgraditi v Cirk-nici potrebno šolo. Toda svetovna vojna je prekrižala njegove namene. 2e takrat je prevladovalo mnenje, da je šola v Cirknici nujno potrebna, ker imajo otroci predolgo pot v šentiljsko šolo. Šentiljski šolski okoliš obsega namreč pet bivših nekomasiran h občin, in sicer: Št. lij, Ceršak, Selnico, Cirknico in Zg. Dobrenje. Nad 7 km daleč imajo nekateri otroci do šentiljske šole.
Vprašanje nove šole v Cirknici pa je od leta do. leta postajalo nujnejše. Krajevna šolska odbora v Št. liju in Jare-nini sta o tem temeljito razpravljala na mnogih sejah in se zedinila v sklepih, da je nova šola v Cirknici potrebna, ker bi bili z novo šolo razbremenjeni šoli v Št. liju in Jarenini. Zaradi naraščajočega števila otrok bi se morali obe šoli povečati vsaj za en razred, toda namen ne bi bil dosežen. Zato je sklep krajevnega šolskega odbora v principu odobril tudi občinski odbor v Št. liju, s pripombo, da se zaradi nove šole v Cirknici ne srne preobremeniti občinski proračun. Zadevo je obravnava] tudi že banovinski šolski odbor in odločil, da je nova šola v Cirknici potrebna, da so dani vsi pogoji in naj se zato otvori.
Realizacija načrta pa niti ni zvezana
s prevelikimi stroški. Ob državni cesti Maribor—Št. Ilj blizu cirkniške postaje stoji znana Murčeva gostilna, ki bi se dala z manjšimi adaptacijami preurediti v šolsko poslopje. Stavba je enonadstropna in lepa. Ima dve južni sobi po 10 metrov dolgi, 6 široki in 3 in pol metra visoki. Za stavbo je prostorno dvorišče z lepim vrtom, drvarnico in drugimi objekti. Ker so temelji močni, bi se stavba tudi lahko pozneje nadzidala. V pritličju je velika kuhinia, ki bi služila kaj lahko gospodinjski-nadaljevalni šoli. Zaenkrat bi se lahko namestila v zgradbi dva, pa tudi trije razredi, v katerih bi bilo prostora za 120 otrok, ki bi prišli v poštev za novo šolo v Cirknici. Preureditveni stroški so preračunani na okroglo 30.000 dinarjev in je pripravljena banska uprava prispevati 10.000 Din. Stroški za realizacijo načrta za šolo v Cirknici niso torej nobena ovira. Naj še omenimo, da bi v novi šoli bilo tudi lepo dvosobno stanovanje za upravitelja in samska soba za učitelja ali učiteljico Kritje za pre-ureditvene stroške pa bi se našlo v bodočih proračunih.
Ko so dani tako vsi pogoji za novo šoli v Cirknici je zelo ozkosrčno in po-nacionalni, vzgojni in socialni momenti naše severne meje, pa so se našli ljudje, ki so pričeli rovariti proti načrtu. Ko je banska uprava poslala svojo odločbo, je o njej razpravljal šentiljski občinski odbor in sklenil poslati priziv proti odločbi ministrstvu. Stališče, ki ga je zavzel šentiljski občinski odbor proti novi Soli v Cirknici se zelo ozkosrčno in po-grešno. Na šentiljski šoli je okrog 500 otrok in bi bila šola z novo šolo v Cirknici zelo razbremenjena. Za novi cirkni-ški šolski okoliš bi prišle v poštev tri bivše nekomasirane občine, in sicer vsa Kaniža, nad polovico Cirknice, vse goril j Dobrenje in Stara gora s 120 otroki. Otroci iz teh krajev imajo po dve uri hoda v šentiljsko šolo in morajo pozimi še v temi z doma in pridejo v temi domov blatni in premraženi. Zaradi tega trpi zelo pouk, pa tudi izpostavljajo otroci svoje zdravje v veliko nevarnost. Na otroke, zaradi katerih je šola v Cirknici potrebna, naj bi merodajni činitelji pomislili preden se odločijo za kakšen sklep proti šoli. Uverjeni pa naj bodo, da se bodo zanamci čudili, ko bodo brali v šolski kroniki, da so se našli v 20. pro-svitljenem veku ljudje, ki so delali take sklepe.
HuUuem jmgkdi
Ustvarjanje nase glasbene kulture
Včeraj je predaval v Ljudski univerzi hrvatski skladatelj prof. Anton Dobronič o naši glasbi
Odlični in znani hrvatski skladatelj in glasbenik ter glasbeni vzgojitelj na zagrebškem konservatoriju prof. Anton Do-bronič je včeraj zvečer v Ljudski univerzi tolmačil vznik in razvoj naše glasbene kulture pred izbranim občinstvom V* krogov mariborskih glasbenih ljubiteljev. Predavatelj, v svoji stroki sloveč radi mojstrskega obvladovanja glasbene teorije in prakse, je v zgoščenem, logično in pregledno razpredenem podajanju razčlenil vse razvojne in bistvene elemente Jugoslovanske glasbene kulture In tvoril osti.
V smislu predavateljevih izvajanj ima vsak jezik svoje muzikalno oblikovanje in svojevrstno muzikalno dojemanje ter občutenje. Vse tiste cerkvene in necerkvene glasbene vrednote, ki so prihajale med naš narod bodisi iz vzhoda ali za-pada, so našle v poedinih delih naše jugoslovanske zemlje svoje lokalno prirejene in lokalno občutene ter prilagodene odmeve. V tem je pomenljiv pojav muzikalnega lokalizma v spevu in muziki. Predavatelj je navajal nekaj konkretnih primerov, ki so na prav zanimiv način podkrepljali te njegove trditve.
Značilno za Jugoslovansko in obče slo-
vansko glasbeno tvornost je, da je le-ta po markantnih predstaviteljih in tvorcih
vznikla šele z romantiko. Medtem, ko so
med latinskimi in germanskimi narodi glasbeni romantiki zaman stikali po muzikalnih dragocenostih ir. vrednotah, je
tedaj v vsem čaru muzikalnega bogastva privrela na dan tipično slovanska narodna glasba. Ti germanski in latinski narodno glasbeni rezervoarji so bili že dolgo sem usahli in izčrpani, dočim je šele
v romanticizmu iz nenačetih in še neodkritih vrelcev slovanske glasbene bogatije privrela elementarnost ir. sila slovanskega narodnega glasbenega občutenja s tem večjo silo na dan.
Do konca svetovne vojne imamo v ju goslovanskem glasbenem razvoju predvsem dve markantni osebnosti: Mokra-njac, ki je prisluškoval narodnemu spevu, in Lisinski, ki je stvarjal iz ilirske perspektive, pri nas Slovencih pa Foersterjev pojav. V vsem zamahu se je naša jugoslovanska glasbena tvornost razplo dila po prevratu v svobodni Jugoslaviji. V tem našem razvoju zasledimo pred vsem dve vodilni glasbeni struji: nacionalno kolektivistična in anaclonalno in-divkluelistična. Prva struja je pri Hrva-
tih zasidrana v Dobroniču — predavatelj je svoje ime preskromno zatajeval in v ozadje potiskal — ter njegovem krogu, pri Slovencih pa je navajal predavatelj kot tipične predstavnike te tvorno glasbene smeri Lajovica, Adamiča in Pre* lovca. Na drugi strani pa gre formulacija v smislu poudarka glasbenika'Širole pri mlajših hrvatskih glasbenikih v smislu ustvarjanja naše glasbe v kontaktu z ne-našo glasbeno tvornostjo. Papandopulo, Gotovac, Vrbovški in cela vrsta mlajših so značilni predstavniki mlajše generacije zagrebškega glasbenega kroga. Predavatelj naglaša, da so baš ti trije najproduktivnejši dočim so se ostali mlajši glasbeniki omejili na pičlejše ustvarjanje. V Ljubljani pa je razvojna struja stekla
k virom narodne pesmi in je akademski pevski zbor LiublJanSki utrl v tej smeri nova pota, za kar ma gre vse priznanje in pohvala.
Ob zaključku izvaja predavatelj, da ie baš Zagreb, ki je v središču glasbenih struj in vplivov, namenjeno važno poslanstvo v stvarjanju naše glasbene kulture bi izpopolnitvi ter okrepitvi naše glasbene tvornosti. Ravno tukaj ima nacionalno skupnostna smer svoje najmočnejše pozicije pri oblikovanju nepotvor-iene prave in resnične Jugoslovanske glasbe, ki bo použlla v sebi vse dragocene elemente našega vzhoda In zapada k posveženi jugoslovanski glasben? skupnosti in strnjenosti.
JUtrishe MovUe
Odkritje starokrščanske bazfi’ke pri Ptuju
Poročali smo že, da je vršilo pred kratkim Muzejsko društvo v Ptuju odkopavanja na Hajdini pri Ptuju, ki jih je vodil univerzitetni profesor dr. Valter Schmid, kateremu se ie tudi posrečilo odkriti jedro Peotovije, mestno hišo (Forum) s širokim hodnikom (Porticus), velik tlakovani tržni prostor s prodajalno, več sosednih poslopij, ter razne druge znamenitosti velikega pomena. V neposredni bližini foruma in sicer na vzhodni strani so nepričakovano naleteli na zidovje. ki se je v splošno presenečenje izkazalo kot ostanki starokrščanske bazilike. Za to govori tloris in dobro ohranjena polkrožna apsida. V zidovju je vzidana večja množina razbitih oltarjev boga Jupitra in Mitre. Posebno lepi so ostanki Mitrovega oltarja, ki je najbrž prej stal že pred več leti odkritem Mi-trovim svetiščem na Sp. Hajdini. Ta oltar je okrašen z različnimi prizori iz Mitrovega življenja. Zelo zanimivi so tudi tanki polstebri. ki so vsi prepreženi z bršlinovim listjem. Pod starokrščansko cerkvijo so naleteli na porušeno zidovje svetišča, ki je bilo. kakor se vidi, namenoma porušeno, ko se je zidala starokrščanska cerkev. To svetišče je iz I. stoletja neznanega božanstva (najbrž boga Iside). Kako so prišli v zidovje sta-
rokrščanske cerkve razbiti oltarji boga Jupitra, Mitre in drugih, je razlaga sledeča: Po ediktu cesarja Konštantina leta 313, s katerim je bilo krščanstvo pri* znano kot državna vera, so se kristjani s posebno vnemo lotili razdiranja in opustošenja raznih poganskih, predvsem Mi-trovih svetišč, ki so jim bila zaradi reli-gijozne sličnosti in tekme hudo osovražena. Razbili so njihove oltarje ir. jih vzidali v zidove krščanskih cerkva, ter s tem hoteli pokazati svojo zmago in premoč nad najbolj osovraženo religijo. Odkritje starokrščanske bazilike pri Ptuju je tem večje važnosti, ker poznamo iz zgodovine imena štirih škofov, med katerimi je najodličnejši škof Victorin. ki je pod cesarjem Dioklecijanom radi svojega krščanskega prepričanja moral umreti mučeniške smrti.
Na ta način se odkriva zgodovina starega Peotovija, ki se prične koncem bronaste dobe (1000 pr. Kr.) z obširnim grobiščem na Sp. Hajdini, ki se nadaljuje s keltskim grobiščem pri Skorbi in pride v starorimsko naselbino Mitreja do gotskih in hunskih navalov. Za nepričakovano velike uspehe pri odkopavanji zasluži tako Muzejsko društvo v Ptuju-kakor univerzitetni profesor dr. Valter Schmid posebno priznanje in zahvalo.
Obrtno gibanje v Mariboru
V mesecu oktobru 1935 so bile izdane sledeče obrtne pravice: Schell Marija, trgovina s tekstilnim blagom na drobno, Koroška 24; Weiler Ferdinand, trgovina s cveticami na drobno, Gosposka 26; Kac Josip, krojač. Kopališka 2; Stergar Alfonz (pod imenom »M. Berdajs nasL Alfonz Stergar«), trgovina z mešanim blagom na drobno, Vetrinjska 30; Vinko Ignac, krojač, Vetrinjska 30; Schell Josip, ključavničar, Koroška 20; Krklec Janko, dimnikar, Slovenska 34; tvrdka »Viniumfructus«, družba z o. z., trgovina z alkoholnimi pijačami in deželnimi pridelki na debelo, Mesarska 5. — Izbrisane so pa bile sledeče: Rozman Dragotina, branjarija, Taborska 2; Gregorc Peter, čevljar (II. obratovališče), Glavni trg 18; Stropnik Josipina, modistinja, Dvoakova 10; Weiler Berta, trgovina s cveticami. Gosposka 26; Živic Ivan, trgovina z apnom, cementom, opeko in peskom, Smetanova 33; Golob Josip, mesar, Gosposka 40; Blašič Adolf, trgovina z mešanim blagom na drobno, Tržaška 2; Philipp Gustav, soboslikar, pleskar, črkoslikar in pozlatar, Vetrinjska ul. 11; Debeljak Rudolf, mesar (podružnica), Aleksandrova 53; Skopal Frančišek. postavljanje strelovodov, Cvetlična ul. 27; Knapič Ana, trgovina z bučnim oljem, sadjem, jajci, maslom, zelenjavo, smetano, sirom in južnim sadjem, Glavni trg (stojnica); Knapič Ana, pečenje kostanjev, Glavni trg; Ogrizek Elizabeta, trgovina s sadjem, zelenjavo, sirom, sirovim maslom, perutnino, cveticami in pecivom, Glavni trg (stojnica); Ogrizek Elizabeta, sejmarstvo, Kraljeviča Marka ulica; Gselman Konrad, mizar, Ulica X. oktobra 5; Korent Franjo, pisarna za posredovanje nepremičnin, Smetanova 48 in Juričko Jakob, nadaljevanje po vdovi Mariji, dimnikarski obrt, Slovenska 34.
Iz zadružnega gibanja. Na novo se je vpisala v zadružni register gospodarska zadruga v Kovačevcih, ki bo nabavljala svojim članom vse gospodarske in go* spodinjske potrebščine. Nadalje se je vpi' sala Obrtna hranilnica in posojilnica v Celju. Vsak zadružnik jamči s svojim de' ležem in petkratnim zneskom.
fHafoaede&iske novice
Zadnja pot Mimike Malekove. Pretekli petek smo spremili pri nas k zadnje' mu počitku našo mlado Mimiko Malčkovo, ki je umrla za posledicami nesrečnega padca s kolesa. Pokojnica je stopil v sokolske vrste takoj ob ustanovita* Sokolske čete v Mali Nedelji ter ves čas marljivo sodelovala pri telovadbi, peti0 in gledaliških igrah. Pri pogrebu, katerega se je udeležila velika množica liu' di in na pokopališču sta igrali turobn® žalostinke godba Ehrlichove tovarne 'z Maribora in domača Sokolska godba-Ob grobu tega mladega življenja ostalo suho nobeno oko. Blag ji bod> spomin! Preostalim naše iskreno soža-Ije!	_
Dohodki državne filmske centrale.
Minister za trgovino in industrijo J® izdal uredbo o opravljanju vseh dohod' kov državne filmske centrale za Ju£°' slavijo. Nova uredba je že stopila v vC ljavo.
Filmske zvezde imajo svojo policij0.
Filmske zvezde v Hollywoodu, ki ^ stalno v veliki nevarnosti pred raznl0. napadalci in roparji, so sklenile osn vati lastno policijo. V ta namen so P’ klicale slovitega čikaškega detek ’ Melvina Pulvisa, da bi organiziral nji« vo telesno stražo. Pulvis se je odz vabilu filmskih zvezd in se mudi ze n kaj dni v Hollywoodu, kjer se posve z raznimi varnostnimi oblasti.
tuje
ttmlimske m Mtliske Mouite
g*e«n       . ..................■umil im mm 
TovariSa brez povoda zaklal
S kuhinjskim nožem je zadal smrtnonosen zabodl|aj posestniški sin Jože Mlakar svojemu tovarišu Alojziju bpecu — Duhaprisotnost hrabrega dekleta preprečila nove žrtve Ubijalca so našli orožniki skritega na podstrešju
23letni posestniški sin Jože Mlakar iz Hošnice pri Studenicah je včera ponoči v Pijanosti brez kakšnega vzroka ali po-
.r.aeai uti m
voda s kuhinjskim nožem zabodel 211et-nega Alojzija Špeca iz Križeče vasi. Čez dan «:ta skupaj vasovala in se zabavala. Pjoti večeru sta se podala k nekemu črnemu« vinotoču in popila tam precej žarnice. Tudi drugi fantje so bili tamkaj, vmes dekleta, tako da je zavladala splošna Židana volja. Nič ni bilo običajne razprtije in pričkanja, razigran nasmeh se je razlegal daleč naokoli Le Mlakar •'e gledal nekam mrko predse in z mrač-n'm pogledom motril družbo, sredi katere je sedel. Okrog 21. ure se je družba podala k nekemu posestniku, kjer so pili ln jedli ter bili dobre volje. Nato so kre-nili proti domu. Bila je svetla, mesečna. Prava fantovska noč. Spredaj sta korakala roko v roki Mlakar in Špec, za rviima pa ostala družba. Tedaj je v nepričakovanem trenutku in brez vsakega Najmanjšega povoda stopil Mlakar pred $Peca. V mesečni noči se je zasvetila ^strina kuhinjskega noža, s katerim je Jjllakar zamahnil proti svojemu tovarišu. Spec se je brez besede zgrudil na tla, °blila ga je kri in nekaj minut zatem je mrtev.
Kar sem naredil, sem naredil.
Takoj so ostali, ki so korakali za obe-^a, priskočili. Mlakar pa je stal pred niinii, popolnoma miren. »Kaj hočete, kar Sew naredil, sem naredil.« Le golemu jjaključju je pripisati, da ni prišlo po tem. *ar ie sledilo, še do novih žrtev. Eden °d fantov, ki je bil v družbi, ga je nam-
dajal po 4.50, polbeli po 4 in čuni po 3.50 dinarjev.
Jagode sred! novembra. Lep šopek krasno rdečih jagod je prinesla v naše uredništvo gospa Pretnarjeva. Nabrala jih je na posestvu g. M. Oseta na Pohorju nad Bistrico.
Preselitev tezenske orožniške postale. Včeraj se je preselila tezenska orožniška postaja iz dosedanjih prostorov v prostore tfezenske šole.
Zveza mladih intelektualcev se zahvaljuje vsem cenjenim podjetjem, ki so razobesili v izložbe naš propagandni letak.
reč od zadaj zagrabil in mu hotel vzeti nož. Toda naenkrat sta se pograbila, kajti Mlakar, je hot«l: navaliti na njega.
Na tleh sta se ruvala in bogve kaj bi se
bilo zgodilo, če ne bi priskočila dotični-)2j cjrg_ uslužbencev za darovano kurivo, kova sestra, ki se ji je posrečilo iztrgati Mlakarju nož, ki ga je vrgla nato na bližnjo njivo, kjer so ga orožniki našli.:
Telefon 22-16
««
Do vključno srede najboljši in najlepši Greta Garbo iilm
Pisani paiiol&n“
v nemškem jeziku. Velefilm za katerega vlada prav ogromen interes in prosimo, da ga nikdo ne zamudi, ker se predvajanje filma ne more podaljšati. — Od četrtka dalje pride ponovno v naš kino prav velika senzacija
„Kražaiii“
Več milijonsko veledelo v nemškem jeziku._
Kino Union. Danes najpopularnejša o-I pereta »Ptičar«, pravi liudski komad od
Iskreno se zahvaljujemo podjetju inž. | Kar,a Ze!|er_ja Fj,m po]n zabave> glas5e Jelenec m Šlajmer ter Nabavljata} zadru- in petja_ y g]< vlogah Lj, Dagover> Wolf
Četrtek, 14. novembra nb 19. uri začne v šoli v Cankarjevi ulici nadaljevalni esperantski tečaj. Vhod iz Razlagove ulice. Esperantski tečaj za začetnike se vrši | vsako sredo in petek ob pol 21. do pol i
Albach Retty in Marija Andergast.
Po dogodku je stopil Mlakar še v neko -i*««««**	u	,-
hišo, kjer je povedal, kaj je storil in
vprašal za svet, kaj bi bilo ukreniti. Zju- j ,,	.	^ .	, . .	Tr „	•,
traj se je nameraval sodišču javiti sim> >-2-uji v Dejavski zbornici II. nadstropje. | Torek, 12. novembra ob 20. uri: »Be-
Pozneje se je skril doma na podstrešju, kjer so ga orožniki tudi prijeli. Pri za-' sliševanju se ni hotel spuščati v podrobnosti. Izgovarjal se je s pijanostjo.
Kuhinjski nož si je prisvojil v hiši, kjer so jedli in pili, tako da ni tega nihče opazil. Morda sta imela i. pokojnim Spečem kako staro sovraštvo. Vendar ta dan tega ni bilo opaziti. Sicer pa je imel ubijalec že večkrat opravka z varnostnimi organi radi pretepov. Nekoč se je spretno skriva! nekaj mesecev, predno se je dal.zapreti. Sedaj je zaenkrat na varnem.
Popoldne se je vršila obdukcija Špe-cevega trupla, ki leži v mrtvašnici v Studenicah pri Poljčanah. Ugotovili so 20 cm globoko rano. V hipu so bile Špecu prerezane glavne žile, nakar je izkrvavel. Pokojnik se je nameraval v kratkem času poročiti. Smrt mu je prekrižala račune. Da se odvrnejo slični primeri, bi bilo treba posvečati več pažnje zlasti takozvanim »Črnim« vinotočom, iztrebiti pa bi kazalo popolnoma tudi zloglasno šmarnico.
Vhod v Sodni ulici
neška noč«. Red B.
Smrt pod konjskimi kopiti
V nedeljo popoldne je gnal 351etni posestnik Jožef Jug od Sv. Barbare v Slov. Doricah dva vola na sejem. Nedaleč od Sv. Barbare sta se vola splašil?. Nasproti te pripeljal dvovprežni voz in nesrečni *ug je padel prav pod konjska kopita. Konja s.ta mu popolnoma zmečkala trebuh in prsr.i koš, nato pa mu še s kopiti sMa lobanjo. Napol mrtvega Juga so ^Čera.i dopoldne pripeljali v mariborsko ®°lnišnico, kjer so ga takoj položili na °Peraciisko mizo. Kljub takojšnji operami pa je Jug ob 11.30 včeraj podlegel trtnim poškodbam.
Poziv radiotelegrafistom
.Vojaškim oblastem so potrebni podat-I* o vseh sposobnih radiotelegrafistih od do 50. leta starosti, ne oziraje se 1,3 to. ali so naši ali tuji državljani. Za-tega se pozivajo vsi v Mariboru *j'vajoči radiotelegrafisti, da se nerau-;0lna, a najkasneje do 1. decembra t. 1. J®vij0 v vojaškem uradu mestnega po-pvarstva v Mariboru na Slomškovem rSu 1). Opozarjamo, da je to prijav-v korist vsakega radiotelegrafi-sta- ker se bo po teh prijavah uredila 'jiiliova vojaška služba, odnosno vojaška °delitev. Kdor se ne bi utegnil iz katerakoli vzroka prijaviti, naj pošlje pijano. nekolkovano prijavo, ki naj vse-sledeče podatke: Rodbinsko in i stao ime in ime očeta, rojstne podat-?’ Pristojno občino,. srez in vojaško > r°Žje, poklic in kraj stanovanja, dr-JHianstvo in narodnost, kake radio-^effrafske šole. kje in kdaj absolvirane. ^Poslenost kot radiotelegrafist, kje in J1*0 dolgo, hitrost prejema in oddaje ti”r.zejevih' znakov v minuti, ali ima do-^ ni svoj radioaparat in da-Ii je sposo-za sprejem in za kake valovne dol-tene>, katere ■ jezike govori dobroin ka-i re dobro piše ter končno eventuelne Vojaški obvezniki, ki so odslužil? j,0! rok kot radiotelegrafisti, naj se prl-Vo)'!0 S Svojo vojaško izkaznico (izpra-
ku'* Furjan je okreval. Zdravstveno sta-Sledališkega igralca M. Furjana, ki
Teniški odsek 1SSK Maribora poziva Sreda 13 novembra. Zaprto. svoje člane, da dvignejo v sredo in če- , Cclrtok> 14. n0Vembra ob 20. uri: »Med-trtek med pol 14. in 15. uro svoje stvari j ve{|., pleS<< Red A
v garderobi.	Petek, 15. novembra: Zaprto.
Sreda 13. novembra Svengali Velika	\nu~r
kavarna.	‘	Sobota, 16. novembra ob 20. uri: »Vihar
Nočno lekarniško službo imata danes v torek Konigova in Albaneževa, jutri v sredo Vidmarjeva in Savostova lekarna.
se mu je pripetila v soboto popoldne na Aleksandrovi cesti nezgoda, se je toliko zboljšalo, da je lahko zapustil splošno bolnišnico.
Razprava proti R. Tumpe]u in tovarišem. Za proces v zadevi tožbe 35 železničarjev proti železniškemu uradniku R. Tumpeju, TuŠeku in Prevolšku radi znane »Črne liste« vzbuja v Mariboru ogromno zanimanje. Včeraj je bila na št. 84 že druga obravnava, h kateri je prišlo toliko ljudi, da je bila sicer velika dvorana nabito polna. Razen treh obtožencev so se zaslišali med drugim po-stajenačelnik Perme, podnačelnik Gajšek, višji kontrolor Plantan iz Ljubljane* tajnik UJNŽB Zore. Tajnik Zore je izpovedal, da je komisija iz Beograda imela prepis seznama, original pa so našli v arhivu mariborske organizacije UJNŽB in je bil sestavljen v času, ko so obtoženci vodili organizacijo. Ker še ni izjave beograjske generalne direkcije, je sodnik dr. Germovšek preložil razpravo na 9. december t. 1.
Za revne krčevinske otroke. Krajevni odbor Rdečega križa v Krčevini je priredil preteklo soboto zvečer v Berar.i čevi gostilni na Aleksandrovi cesti tradicionalno martinovanje, katerega čisti dobiček je bil namenjen za revne krčevinske otroke. Prireditev sta organizirala požrtvovalna javna delavca šolski upravitelj g. Fran Cvetko in ga. Terezija Švarčeva. Vse navzoče je toplo pozdravil predsednik odbora RK g. Cvetko ter omenjal, da bo krčevinski Rdeči križ ka kor prejšnja leta tudi letos pripravil za revne učence božičnico. Apeliral je na usmiljena srca. r.aj se tudi letos spomnijo ubogih otrok, ki napol goli in bosi prihajajo v šolo in naj jim vsaj za Božič pripravijo malo veselja. Pri prireditvi je sodelovala tudi požrtvovalna »Luna«. Pod vodstvom pevovodje g. Laha so Lu-naši zapeli več lepih narodnih pesmi in tako dvignili vso prireditev. Za njihovo požrtvovalnost naj bo izrečena javna zahvala.
Cene kruhu bodo zvišali? Na svojem zborovanju pri Emeršiču so sklenili mariborski peki, da bodo zvišali cene kruhu , za 50 para. Beli kruh se bo odslej pro<
Radi krivega pričevanja je bil pred mariborskim malim kazenskim senatom, ki mu je predsedoval sos. dr. Tombak, obsojen na 4 mesece strogega zapora in dvoletno izgubo častnih državljanskih pravic 491etni ekonom Josip Pavličič iz Vuzmetincev.
Napad iz zasede. Ko se je vračal včeraj že precej pozno ponoči 521etni posestnik Franc Januš iz Maribora v Spodnji Duplek, ga je že blizu doma napadel neznanec, ki je planil nanj iz zasede in mu s sekiro zadal tri zelo nevarne poškodbe na glavi. Prepeljali so ga v tukajšnjo bolnišnico.
Hudi prometni nesreči. Včeraj je okoli poldneva prišlo na križišču Tomšičeve ulice in Aleksandrove ceste do hude prometne nesreče. Na tovornem avtomobilu se je peljal poleg drugih delavcev tudi 301etni Ivan Dokl. Zaradi nenadnega sun-ca je Dokla na križišču vrglo z avtomobila in priletel je tako nesrečno na tlak, da je zadobil nevarne poškodbe na glavi in močan pretres možganov. Nekoliko časa po tej nesreči pa je v Jezdarski ulici zavozil 15letni Josip Weixl od Device Marije v Brezju v neki gramozni kup, loteč se izogniti avtomobilu. Pri padcu si je fant glavo zelo občutno poškodoval. Oba ponesrečenca so mariborski reševalci prepeljali v bolnišnico.
Vlomllčeva smola. V noči na 11. novembra je doslej še neizsledeni vlomilec s silo vdrl v klet trgovke Marije Kagro-ve na Masarykovi cesti 24, kjer se je nadejal bogatega plena. Toda baš, ko je začel stikati po zabojih, je zaslišal sto-
v kozarcu«. Premiera. Poslovilna predstava in štlrideFe fetni jubilej Štefke Dragutiuovičeve. Izven.
Slavje Šteike Dragutinovičeve. Po več
ko štiridesetih letih uspešnega in požrtvovalnega odrskega delovanja, ki je bilo po veliki večini darovano slovenskim gledališčem (Trst, Ljubljana in največ Maribor), je stopila pred meseci priljubljena članica mariborskega gledališča Štefa Dragutinovičeva v zasluženi pokoj. Njena poslovilna predstava, zvezana z jubilejem štiridesetletnega umetniškega delovanja, bo v soboto 16. t. m. Ob tej priliki bo premiera Frankove veseloigre »Vihar v kozarcu«, kjer igra slavljenka glavno žensko ulogo. Vse mariborsko kulturno občinstvo se vabi, da se proslave udeleži polnoštevilno.
pinje in vlomilec je moral brez vsega oditi.
O treh »novinarjih«. V zadevni notici v naši včerajšnji notici pripominjamo, da je tukajšnja policija predvedla k zaslišanju omenjene tri osebe, da izkažejo svojo identiteto. Potem ko so se izkazali z legitimacijami takozvane »stručne štam-pe«, jih je policija izpustila.
Vse kradejo. Čevljarskemu pomočniku Karlu Ritonji je nekdo ukradel med avtomobilsko vožnjo v Sv. Lenart do 300 dinarjev vreden plašč. Policiji se je posrečilo tatu že aretirati. Hlapcu Ljudevitu Ferku je neznani uzmovič ukradel v njegovem stanovanju na Pristanu več perila in posteljnine. Strojnemu ključavničarju Francu Holcmanu so zmanjkale nove gojzerce, delavcu Francu Dobniku pa je neznanec odpeljal izpred hiše v Radvanju 121 kolo »Puch« s štev. 52279.
Ljubezenska tragedija
Te dni je obiskal sedlarski delavec Anton Stohanzi v Pragi svojo bivšo ljubico, prodajalko v bufetu Boženo To-mičkovo. Dekle pa ni hotelo govoriti s fantom, ker se ga je zaradi sirovosti balo in zbežalo je v svojo sobo. Stohanzi je potrkal na sosedna vrata in odprla mu je sostanovalka Tomičkove Božena Jonaševada, da je prišel v stanovanje. Potem je nekaj časa govoril v kuhinji s Tomičkovo, nakar ji je začel groziti z nožem. Dekle je zbežalo nazaj v svojo sobo in zaklenilo vrata. Stohanzi je na vrata vlomil in navalil na dekleta z nožem v roki. Zabodel jo je -večkrat v hrbet in vrat. Ko je pa njena sostanovalka vsa prestrašena odhitela po pomoč in ko je videl svojo žrtev okrvavljeno, je odvrgel nož in skočil skozi okno tretjega nadstropja na ulico. Padel je na streho pred hišo stoječega avtomobila, prebil je streho in obležal v avtomobilu nezavesten. Skupaj s težko ranjeno To-mičko so ga odpeljali v bolnišnico. Stohanzi ima tako težke notranje poškodbe, da bo najbrž umrl.
Sandali večerna toaleta.
V Berlinu, ne pri nas, so pokrenile mlade Berlinčanke akcijo, naj bi nosile vse mlade in stare dame pri večernih
toaletah sandale. Proti tej akciji pa so nastopili nemški nacionalisti, ki smatrajo, da so sandali židovskega 'zvora. Berlinčanke pa so se postavile po robu in trde, da so sandale nosili že Grki in Rimljani. Izgleda, da bodo zmagale.
Abesinsko poslaništvo v Egiptu.
Te dni je abesinski cesar podpisal ukaz o ustanovitvi abesinskega poslaništva v Kairu. Za poslanika je cesar imenoval nekega svojega dobrega prijatelja. Prijateljstvo torej tudi pri abesinskem cesarju nekaj velja.
Iz filmskega sveta.
Na mednarodnem filmskem kongresu, ki se je vršil letos v Berlinu in ki se ga je udeležila tudi delegacija jugoslovanskih kinopodjetnikov, je bilo sklenjeno, da se bo osnovala mednarodna filmska zbornica s sedežem v Berlinu. Zbornica je bila te dni ustanovljena in so v njej zastopane vse evropske države, iz-vzemši Anglije, Nizozemske in Sovjetske Rusije. Za predsednika mednarodne filmske zbornice je bil izvoljen dr. Schei-ermann iz Berlina, za podpredsednike pa Šved Anderson, Francoz Gander in Italijan Roncoroni.
»Čuvajte Jugoslavijo"
M A R IJ S KALAN
ROMAN
Sida Sikhova
»Vsak človek pripada najprej samemu sebi,« je razlagal Petrovčič, nato svoji rodbini, potem narodu in po vrsti rasnemu sorodstvu, celinstvu ter človeštvu kot celoti.«
»Cisto točno,« je dejal dr. Kasjak. »Zaradi tega je tudi vsak Slovenec najprej človek, nato Član družine, potem svojega naroda, slovanstva, evropstva in človeštva.«
»Katerega svojega naroda?« ga je prekinil sodnik.
»Slovenskega, ker slovanskega naroda ni, ampak so le slovanski narodi. Zaradi tega tudi ne more biti slovanskega nacionalizma, ne v celoti ne v manjših skupinah, ampak je lahko le slovanska skupnostna zavest.«	/
»To se pravi, da negiraš tudi možnost obstoja jugoslovanskega nacionalizma? Čemu slepomišiš? Na dan z besedo!«
»Kdo slepomiši?« se je razburil Branko. »Hočeš jasno definicijo mojega prepričanja?«
»Hočem.«
< »Torej: Izpovedovanje pripadnosti k etnični narodnosti je...«
»Nacionalizem.«
, »Izpoveduje pripadnosti k politični narodnosti.«
»Patriotizem.«
»Nacionalizem je tedaj lahko le etničnega izvora, nikoli državnopolitičnega, ako etična in politična narodnost nista i-dentični;«
»Jasneje! Kaj hočeš s tem?« je silil sodnik.
»To, da jugoslovanskega naroda v etničnem smislu ni, ampak obstoja le v dravnopolitičnem. Zato tudi ne more biti jugoslovanskega nacionalizma, marveč je lahko le jugoslovanski patriotizem.«
»To je miselnost blagopokojne cesar-sko-kraljeve Avstrije,« je planil sodnik. »Nekoč si me zmerjal z mladim starcem, sedaj si pa dokazal, da tičiš sam Še dlje v preteklosti, kar v prejšnjem stoletju. Vas bi ozdravilo samo novo suženjstvo. Treba bi vam bilo le nekaj tednov fašističnega gospodarstva, kakršno čutimo na Primorskem, ali pa režima, kakor je na Koroškem, pa bi videli, kako jugoslo vanski nacionalizem ni samo mogoč, ampak je tudi edina odrešitev.«
»Natolcevanje in oguljeni argumenti, s katerimi ne spraviš s sveta problema, ki obstoja in bo obstojal, dokler ne bo
»In kako naj bi se rešil?«
»Kako? Združitev dveh ali več etničnih enot ustvari ob ohranitvi etničnih individualnosti lahko samo enotno dr-žavnopolitično narodnost, nikoli pa ne etnične. Država, ki je torej ustvarjena iz dveh ali več etničnih enot in noče biti last le ene same, se more urediti samo na temeljili popolne avtonomije etničnih enot. Ako se ne uredi tako, to ni skupnost etničnih individualnosti, ampak domena ene same, vladajoče, ki je nava dno številčno ali kako drugače močnejša od drugih. V stran potisnjene enote postanejo ipso facto narodne manjšine. Cilj take vladavine ni sožitje enakopravnih, ampak hegemoniziranje vladajočih. To je teorija, iz nje pa izhaja tudi že sama po sebi tudi praksa. Ni to logično?«
»Logično je, a vsa ta logika je nepotrebna, ker je zasnovana na napačnem izhodišču,« je dokazoval sodnik. »Tvoje izhodišče je zanikanje obstoja etnične skupnosti našega državnega naroda. Tega zanikanja pa ne moreš opravičiti z argumenti, ki bi bili nesporni. Na taki podlagi bi lahko odrekal etnično homogenost tudi Nemcem, Italijanom, Špancem, ali komrkoli. Dejstvo, ki ga vse tvoje argumentiranje in logiziranje ne spravi s sveta, je, da smo Jugoslovani vsaj toliko etnično homogeni, kakor navedeni narodi, ali pa v marsikaterem o-ziru še bolj; razlika je lc v tem, da je
pri njih zavest zlitja v enoto že izkristalizirana, pri nas pa še ni.«
»Zakaj ni? Ker ne more biti.«
»Nikakor, pač pa zato, ker so v nas še žive razdiralne sile, katere so nam vcepili nekoč umetno naši tuji gospodarji Nemci, Madžari, Turki in ne vem še kdo vse, v katerih življenjskem interesu je bilo, da ne nastane med Solunom in stom homogena etnična in po tej politična enota. Trobiti v svet tvoje stališče, pomeni zaradi tega služiti interesom tistih, ki komaj čakajo, da bi nas spet zasužnjili. Potem bi pa seveda spet priznavali etnično homogenost Slovencev, Hrvatov in Srbov. Ako obstoja še v čem kako vprašanje, v tem gotovo ne obstoja, pač pa obstoja v pravilni ureditvi notranje uprave, ki bo spoštovala pozitivne dobrine obstoječih delov, a jih obenem usmerjala v višjo skupnost erclne bodočnosti. V tem je več problem.«
»To sta dve stališči,« se je vmešal dr. Frangež. Izražata se že vsa ta leta v vsem našem političnem življenju, in bodimo odkriti, na škodo prvemu kakor drugemu. Ne strinjam se z nobenim ekstremizmom, moram pa odkrito priznati' da te razdvojenosti nikoli ne bi bilo. ali vsaj ne v taki prenapeti meri, ako se pri nas ne bi bile storile tolike nepotrebne napake, v prvi vrsti upravne. In še nekaj: bali smo se in se še bojimo odkritega in dokončnega razčiščenja pojmov-
7e Utitjotja iu sveta
Italijanom preti v primeru kolonizacije nevarnost poabesinjenja
Zanimiva izvajanja angleškega jezikoslovca J. T. Haringtona
V zvezi z italijanskim prodiranjem v Abesinijo se pišejo te dni vse mogoče razprave. O tem, kaj čaka Italijane, če bi zmagali v Abesiniji, piše jezikoslovec J. T. Harrington, ki je dolga leta proučeval Abesinijo, njene jezike in psihološke pogoje in razvoje abesinske kulture. Na vprašanje, kako bo z abesinskim jezikom in z abesinskim prebivalstvom če postane Abesinija italijanska kolonija, je dr. Harrington odgovoril:
Recimo, da se bodo Italijani v Abesiniji razširili tako, da pošljejo tja toliko svojih kolonistov, kolikor je Abesincev samih. Vemo, da je v Abesiniji zdaj 10 milijonov ljudi in da so antropološko vzeto sicer neenotni, vendar pa enotne barve, teninožolto rujave. Po izkušnjah s Portugalci v Afriki in tudi iz vse zgodovine človeštva lahko zanesljivo sklepamo, da bi se Italijani in Abesinci krvno popolnoma zmešali. Navzlic vsem družabnim, verskim in krajevnim razlikam bi bilo to samo vprašanje časa in jekega dne bi imel vsak potomec prvotnih italijanskih kolonistov s svojih žilah vsaj del abesinske krvi.
: in ker bi bilo novo prebivalstvo Abe-vinije del prebivalstva velike Italije ter ■)i imelo na razpolago vsa moderna prometna sredstva med italijanskim poloto-kor in italijanskimi, gorami v Afriki, bi se začelo vračati deloma nazaj v domovino in zanašati tja abesinsko kri. Gotovo lahko trdimo, da bi se tudi Italijani v Evropi pomešali. Po krvi bi Abesinci končno zmagali nad svojimi gospodarji prav tako kakor so pred mnogimi sto-etji zmagali Italijani po krvi nad plavolasimi in modrookimi Goti, ko so gotski '»ralji uvrstili Italijo v venec svojih dr-;.av. Zmaga po krvi je počasnejša, toda i.igurnejša in slednjič tudi popolnejša od miage z orožjem.
Zakaj pa se to ni zgodilo v tako po-lolni meri v Južni Afriki? Zato, ker so am čisto drugačni pogoji, pravi dr. Har-ington. V Afriki je bilo domačega prebivalstva zelo malo. In ko so ga Buri in tngleži premagali, je imelo domače prebivalstvo mnogo prostora, kamor se je ahko umaknilo. Poleg tega so Holandci n Angleži v svoji kolonialni politiki in f. svojem razmerju do domačih ras čisto Irugačni od Italijanov in latinskih naro-;ov sploh Holandci in Angleži se rnno-o, pomešajo, oni imajo ostro tendenco
nadvlade in znajo tudi vztrajno držati ostro mejo med seboj in domačini. Latinski narodi pa tega ne znajo. Tam, kjer so kolonizirali Afriko, ne da bi se pomešali, je bilo to samo zato, ker so bile kolonije nezdrave in se ni moglo v njih trajno naseliti. Morali so se tam pogosto menjavati in to jih je rešilo, da se niso pomešali z domačini. Drugod zopet postavi temu mejo vera, posebno islam. Mohamedanci se vsakemu mešanju z neverniki trdovratno in uspešno branijo.
Toda v Abesiniji so razmere čisto drugačne, in sicer v prilog popolnemu mešanju. Po mnenju dr. Harringtona bi prišli tu v poštev zlasti naslednji činitelji: Abesinske gorske kraje bi lahko napravili tako zdrave kakor Švicarske Alpe. Znaten del abesinskega prebivalstva je krščanske vere. Domačini bi se branili do zadnje kaplje krvi, če bi jih hotel kdo pregnati iz njihove zemlje, kjer žive žc skozi tisočletja. To niso nomadi, kakor so bili recimo prebivalci južne Afrike. Vse to bi torej podpiralo nastanek mešane rase, v kateri bi zunanji znaki Abesincev, zlasti črna barva kože, kodrasti lasje, način kretenj, govorice itd. najbrž prevladali.
vendar ga je pa močno inspiriral siamski zakonik iz leta 1908. Leta 1932 je bil s cesarsko naredbo končno definitivno urejen sistem kazenskega postopka. Spore med tujci obravnavajo konzularna sodišča. Spore med Abesinci in tujci obravnava posebno sodišče, obstoječe iz abesinskega sodnika in konzula države, iz katere je dotični tujec. Proti razsodbi tega sodišča je mogoča pritožba na cesar':'..
skorajšnjo smrt. Poleg tega, pravi lord Moynihan v utemeljitvi svojega predloga, širši javnosti ni znano veliko števil0 samomorov neozdravljivo bolnih ljudi-Marsikdo se odloči za usodni skok v neznano večnost, čeprav bi bil lahko rešen. samo zato. ker se boji, da m'1 zdravnik noče povedati resnice. Zanašanje na zdravnikovo iskrenost v vse-'1 primerih bi izključilo take tragedije 'n rešilo življenje bolnikom, ki jih je tn°' goče ozdraviti.
Abesinsko sodstvo
Cesar predseduje vrhovnemu sodišču kot afa neguš, sodnik krone. Enako tudi generali predsedujejo sodiščem svojih okrajev. V tem primeru pa gre samo za veliko sodišče, kajti sicer si stranke večinoma same izvolijo razsodnike, recimo eno izmed prič primera, ki je vir spora, če izrečene razsodbe ta ali or.a stranka ne sprejme, privede razsodnik obtoženca in tožnika pred sodnika I. stopnje in zastopa tam glavno pričo. Proti razsodbi tega uradnika se lahko stranka pritoži na višjega uradnika in tako dalje do cesarja. Tako je nedavno odločal cesar v sporu, kjer je tožnik zahteval tolar odškodnine in obresti za proso, ki ga je na njegovem polju pojedel bik, last rasa Kase, vladarja Šoe in Vaguemdera. Abesinsko pravo je bilo zadnjič kondificira-uo v Fatha-Negaši (slava kralju). Še vedno je pa v veljavi krajevno običajno ustno pravo, ki često izpodrine tudi ofi-cijelni zakonik po načelu »kralj ima proti sebi običajno pravo dežele«. Leta 1932 je izšel novi kazenski zakonik, ki je sicer notranje izviral iz prejšnjih zakonikov,
Smrtna injekcija
Skupina angleških zdravnikov pod vodstvom predsednika Društva narodov za legalizacijo evtanazije lorda Moynihana je pripravila osnutek zakona, s katerim bi bilo dovoljeno rešiti neozdravljivo bolne ljudi trpljenja s smrtno injekcijo. Lord Moynihan predlaga uvedbo uradnega formularja na pacientovo izjavo, da hoče biti s smrtjo rešen dolge mučne agonije. Lord Moy-nihan pravi, da se zaveda odgovornosti	metrov,
zdravnika pri zavedni pospešitvi bolnikove smrti in razlogov, ki se dajo našteti proti tej temeljiti formi zdravništva. Nasprotno je pa prava muka za vestnega zdravnika zavest, da stoji brez moči ob postelji neozdravljivo bolnega človeka, kjer mora mirno gledati, kako trpi bolnik najhujše muke, ne da bi mu mogel pomagati ali preprečiti njegovo
Otroci so zgradili železnico.
V parku v Tiflisu na Kavkazu je speljana majhna železnica, dolga 400 me' trov, široka pa 75 cm. Progo, lokomotivo in tri vagone so zgradili otroci pod ■■odstvom svojih učiteljev. Z gradnjo !e bilo zaposlenih okrog 500 otrok nad tri mesece. Ker je promet na železnici zelo živahen, nameravajo otroci podaljšaj1 progo za 600 me*	<’'■	bo	do'(Y'
Brezposelnost v Angliji.
Število brezposelnih v Angliji je tflr šalo L novembra 1.828.000. Na zimo P se bo število brezposelnih še pove&" ’ Veliko skrbi z brezpolnimi ima torej tlP Veliko skrbi z brezposelnimi ima t°rC’ tudi bogata Anglija.
Razno
brez
ROBAUS-SUHOR
konkurence.
5075
BLAZINE AtONTIRAMO
po najnižji ceni. Predtiskari-ja C. Nifergal. Koroška c. 1. 5170
MALEGA OTROKA
sprejmem v oskrbo. Naslov v upravi lista.	5164
Posest
OKOLI 5 ORALOV GOZDA
z malim travnikom. 1 'A ure od Maribora. blizu banov, ceste, na prodaj. Izve sc v šoli v Sv. Marjeti ob Pesnici 5156
Prodam
AFRIK, ŽIMA,
vata, žimnice, otomane, kance, naslonjače v veliki izbiri nudi najceneje Novak, Vec trinjska 7, Koroška 8.	4285
INSTRUMENTI
za godbo na pihala, notna stojalca, bluze in čepice za godce po ceni na prodaj. Vprašati v šoli v Krčevini. 5155
KOLJE
za sadna drevesa prodaja Gnilšek, Razlagova ulica 25. 5175
3-SOBNO STAN0'
LEPO
VANJE
se odda s 1. decembrom
Kupim
KUPIM KNJIŽICE
Mestne hranilnice v Mariboru ca. Din 25.000 proti takojšnjemu plačilu. Ponudbe pod »Takoj plačilo« na upravo »Vcčernika«.	5088
KUPIM STARO KOLO.
Studenci, Aleksandrova ce,-sta 17. Šef.	5163
Sobo odda
Oddam opremljeno ali prazno, popolnoma separirano SOBO,
mirno ob »parku. Vrazova ul. 9-Ii, levo.	5124
ODDAM SOBO
in kuhinjo z nekaj vrta. Me-sečno Din 270.—. Zrkovska cesta 3, Pobrežje. 5169
Stanovanje
LEPO TRISOBNO STANO VANJE
ob parku oddam s 1. decembrom. Ciril-Metodovn 18. vra ta 9.	5149
1. jan. 1936. Vprašati ščeva 8, Hlebš.
Službo
pomo^'
VEČ KROJAŠKIH NIKOV
za veliko delo, z I3 strojem imajo prednost * sprejme takoj »Adam [s(i leur«, Gosposka 44. sprejme boljšega vajene 5172
MEST,
DVE URADNIŠKI se
sta na razpolago. Jav*1 j. pri Borzi dela za >ntellSc;i67 ne poklice, Grad.
Službo
PEKOVSKI POMOČNIK
‘vojaščine prost, brez sredstev, išče mesto nika. Naslov v upravi černika«.	v
pon'1
oČ'
»Ve-
51^
Pouk
POSEBNE URE
daje v vseh predmetih :^0. šolec. Vprašati v traTiK roška
Izdaja kottzo*cijj »Jratoa« v Bjubljam;,, t»e<ie*a*wwk izdajatelja In urednik: RA Dl VOJ REHAR v
SfEANKO DETELA v Mariboru*
Ma-dboroi. Tiska-Mftriborska tiskarna d. d., predstavnik
1.