Namesto šestih le ena skupnost
Javna razprava o samoupravni preobrazbi stanovanjskega gospodarstva v Ljubljani
Leta 1963 dana pobuda, da bi v Ljubljani imeli le eno sta-novanjsko skupnost, je dobila delegaisko podporo, ta Oas pa v vseh petih Ijubtjanskih obči-nah že teie javna razprava o njeni konkretni podobi. Raz-prava o pripravljalnem osnut-ku samoupravne preobrazbe stanovanjskega gospodarstva v Ljubljanl je v stanovanjskih skupnostih sicer že tekla, ven-dar je mestna konferenca SZDL ocenila, da je treba jav-no razpravo poglobiti in razši-riti v vse sredine samouprav-nega organiziranja, saj gre za življenjsko pomembna vpraša-nja gospodarjenja s stanova-nji, graditve, prenove, stano-vanjske vzajemnosti, solidar-nosti itd. Javna razprava se po-daljša na ves mesec septem-ber, skrb zanjo pa so prevzeli sindikat, sociaJistitna zveza in stanovanjske skupnosti.
V javni razpravi so: samou-pravn! sporazum o ustanovitvi samoupravne stanovanjske skupnosti Ijubljanskih obfiin, staiut in predlog sestave kon-ferenc delegacij porabnikov po občinah.
Do konca septembra bo te-kla razprava o osnutkih, v me-secu novembru pa o prediogih dokumentov. ki so dani v javno razpravo. Pristopanje udele-žencev k samoupravnemu sporazumu bo po sprejetem Tokovniku od 15. decembra do 15. februarja 1988. Ustanovna
skupščina samoupravne sta-novanjske skupnosti Ijubljan-skih občin pa bo predvidoma 30. marca 1988.
Razlogov za ustanovitev ene stanovanjske skupnosti je več. Prvi izhaja iz zakona o stano-vanjskem gospodarstvu, ki ne daje možnosti za delovanje Se-stih samoupravnih stanovanj-skih skupnosti v posebni druž-benopolitični skupnostl, kot je to primer Ljubljane. Drugi ra-zlog za ustanovitev ene samo-upravne stanovanjske skupno-sti je enotno obravnavanje vseh slanovanjskih vprašanj na območju Ljubljane, kar do sedaj ni bilo vselej pravilo. Pri-hajalo je do lokalnega zapira-nja in pretiranih ambicij na po-sameznih področjih graditve in gospodarjenja s stanovanji. Zelo pomemben in močan ra-zlog so tudi zahteve delegatov
po racionallzaciji in večji uCin-kovitosti delegatskega odloča-nja. Delegaii so obravnavali gradiva in sprejemal) sklepe v petih občinskih samoupravnih skupnostih. S teh sej so dele-gate deiegirali Se na sejo SIS mesta, kjer so o zadevah po-novno razpravljali in jih uskla-jevali, Takžen način samou-pravnega dogovarjanja in od-iočanja ni bil hiter in ne raci-onaien. Postopki ob sprejema-nju odločitev so bili dotgi in so vključevati veliko števito dele-gatov. Po sedanjem predlogu za samoupravno preobrazbo stanovanjskega gospodarstva ne bo več občinskih samou-pravnih stanovanjskih skupno-sti In bo namesto sedanjih šest skupSčln le ena. S tem se bo skrčilo Šievilo delegatskih mest v skupščinah od sedanjih 509 na 84. Prav tako bo občut-no manjše števifo odborov in komisij, ki so pri vsaki skupšči-NadBlJ- na udnfl strani
nt. Sedaj jih je 70, v prihodnje pa naj bi jift bllo 7 ali 10.
Seveda pa tudi predlagana samoupravna preobrazba sta-novanjskega gospodarstva ne bo že kar sama po sebi boljša, racionalnejša, kvalitetnejša In učinkovitrejša. Da bomo vse to dosegli se bo treba temeijito potrudili, Se posebej na nivoju temeljnih delegacij ter konfe-renc delegacij. Prav konferen-ca delegacij bodo najbolj ob-Čutljiv in odiočujoči člen v de-legalskt zgradbi predlagane bodoče stanovanjske skupno-sti Ljubljane. Ker jih bo na ob-močju obfiine manj {samo 12-5 vkrajevnih skupnostih in
7 v združenem delu) in bodo zato vključevale mnogo vefi te-mefjnih nosilcev delegacij kot doslej.
Temeljne delegacije bodo oslale kot smo jih izvollli na tanskih votitvah. Stališča te-meljnih delegacij bodo delega-ti prenesli v konferenco dele-gacij, kjer jih bodo uskladili Konference delegacij pa bodo delegata neposredno detegira-le v skupSČino stanovanjske skupnosti Ljubljana. V novih konfer&ncah čeiegacij se bo v prihodnje po novi organizira-nosti nekoliko združevala prejfinja funkctja konferenc in nekoliko funkcije občinske stanovanjske skupnosti. Prav zato bo treba v javni razpravi konference delegacij še pose-bej poudariti, se o njihovem združevanju in funkcioniranju dobro pogovoriii in se tudi v novi stanovanjski skupnosli za njihovo delo namensko orga-nizirati. Le tako bodo doseZeni cllji nove organiziranosti.
Oa bi se dogovorili o izvedbi javne razprave tn povzeli že oblikovana mnenja, slaliSČa tn vpraSanja ter odgovorili nanje, organizirata občinska konfe-renca SZDL in občinski svet Zveze sindikatov, skupaj s Sa-moupravno         stanovanjsko
skupnostjo Ljubljana Beži-grad, 16. septembra 1987 po-svet - javno razpravo o samo-upravni preobrazbi stanovanj-skega gospodarstva v Ljublja-ni. Na posvet - javno razpravo so vabljeni strokovni delavci organizacij združenega dela, predstavnlkt ozd, ki so predla-gane za nosilce konferenc de-legacij. predstavniki vseh kra-jevnih skupnosti ter predstav-niki mestne in obdinske stano-vaniske skupnosti.
S. G.