SLOVENSKI
UČITELJ.
List za učitelje, odgojiteljc in solsko prijatelje.
Izhaja 1., 10. in 20. vsakemu meseca in velja 3 gld. za vso leto, l gld. 50 kr. za pol leta. Učiteljskim pripravnikom se daj a. za 2 gld., na leto. Spise, dopisu in naročnino sprejema Ivan Lapajne, nadučitelj v Ljutomeru na Štajerskem. Oznanila, reklamacije in druge administrativne reči naj se blagovolijo pošiljati »Narodni tlskarnici* v Mariboru v koroški ulici hiš. štev. 220.
Štev. 5. V Mariboru 10. februarja 1878. I. letnik.
Našim prijateljem in neprijateljem.
Marsikterim slovenskim učiteljem je znano, da smo se nekaj let že pred izdavanjem svojega šolskega lista javno bojevali za pravice slovenske šole in slovenskih učiteljev. Prepričani smo bili, da delujemo za sveto, blago reč, ki more na vsak način lc koristiti naši mili domovini, kajti ljubezen do domovine nas je vodila vsikdar pri zagovarjanji naše šole in naših učiteljev. O tem pa nismo bili popolnoma prepričani, ali tudi svet tako misli, ali tudi slovenski učitelji način našega delovanja v istiui odobrujejo, in ali so pripravljeni, v sili nas podpirati v dosego tega namena, namreč s povzdigo slovenskih šol in slovenskih učiteljev pospeševati blagostanje našega naroda. To prepričanje pa danes imamo, in sicer toliko, da nam bode dalje časa mogoče delovati v tem smislu, kakor smo obljubili v svojem 1. listu. Pri našem podvzetji smo namreč dobili dovelj materijalne podpore; pridobili smo si izmed slovenskih učiteljev mnogo naročnikov, in tudi nekteri domoljubi in ne ravno malo število duhovnikov nam je na pojnoč prišlo — znamenje, da se je tudi med slovenskimi neučitelji začelo daniti. Vsled te gmotuc, kakor tudi vslcd duševne podpore, vsled obilnega dopisovanja nam bode mogoče brez lastne škode mož beseda ostati, t. j. obljubljeno izpolniti.
Pri tej nizki naročnini, samo 3 gld., (drugi taki listi veljajo po 4 gld. Pad. Zeitschr. in listi, ki dvakrat na mesec izhajajo, veljajo po 3 gld., 2 gld. 75, 2.50 itd ) nam ic mop-n^ da bode list -<»-
X>
X
p
.a
e-
Pa vse to bodemo z veseljem storili, da le bodemo vstre-zali svojim prijateljem in delali za našo blago reč. Sprejmite toraj, dragi naši prijatelji, že sedaj pri začetku našega pod-vzetja pisrčno zahvalo za sedanjo podporo, ktere nam tudi v prihodnje ne odtegnite! Bodite pa tudi obenem zagotovljeni, da od svoje pričete poti ne bodemo odstopili, da nas marveč bode naše lastno prepričanje vedno vodilo!
Imamo pa še besede govoriti s svojimi neprijatelji, kterih se tudi nam ne manjka, kakor drugim listom ne. Ncpri-jetelje imamo med učiteljstvom in neučiteljstvom. Ncučitclji se ravno sedaj niso pokazali v veliki meri nam sovražni, zlasti pa tega javno storili niso. Zavoljo tega za danes te v miru pustimo. Druga pa je s našimi tovariši; med temi smo dobili nemške, nemškutarske in slovenske neprijatclje, ki so nas javno obrekovali, ne kritizirali. Omenimo najprvo graške „Pad. Zcit-schrift". Ta je sprejela dopis iz Ljubljane, v kterem nas nemškutarski učitelj iz Štajerskega obrekuje. Kar je 011 kvasil, ni vredno, da bi mi skušali ovrči, ker je to samo priprosta „šimfarija“ in prevračanje naših besedi, in ker znani „brezna-čajni“ učiteljček ni vreden, da bi sc z njim prepirali. Zameriti pa to moremo vredništvu „Pad. Zeitschr.“, da je ta dopis sprejelo, ko vrednik ne zna slovenski, ko ne pozna šolskih razmer po Slovenskem, in ko ne razume tega, kar mi pišemo ali 110 pišemo. Zameriti moramo to tem bolj, ker je vrednik pozneje sam spoznal, da je nam krivico storil, in obljubil, da jo hoče popraviti; pa do dan danes tega javno v svojem listu ni še storil. Tem bolj nas mora nevolja navdajati, ko čitamo na čelu tega lista, da ga izdava „Graško uč. društvo", in da je ta list organ štajerskega „Lohrcrbunda“. Slovenski učitelji bi se morali lepo zahvaliti za tak „hund“, ki jih po svojem organu graja in psuje; kajti večina slovenskih učiteljev na Štajerskem si je naročila na naš list, kar je toliko, da večina si je zbrala naš list za svojega zagovornika. In mi mislimo, da kdor zagovornika, zastopnika po krivičnem graja, da ta tudi podpira-teljev ne hvali.
Iz tega vidimo, da naši nemški kolegi v Gradcu nas bi le toliko časa radi imeli, dokler bi trobili v njih nemški (včasi tudi pruski) rog, hvalili njih kulturo, čitali njih pismo, govorili njih jezik, plačevali v njih — blagajnice. Kedar pa si hočemo osnovati svoja društva, govoriti in pisati v svojem jeziku, in denar rabiti za svoje domače potrebe,—potom je proč vse pri-•-*«i;otvn u-n.-.iitUvo — yC(j <emu li^tu nočemo odgovarjati
' 1 «e ie tudi nas
JLJn kriti kovanji ste Vi tudi jako nesramni, ste vi začetek pri razlaganji „fizike v narodni šoli“ prerešeto-vali, in stvar drugače vzeli, kakor je, to je ravno tako predrzno kakor če kdo samo „predgovor“ kake knjige bere, in potem vso knjigo odobri ali zavrže.*) Le ne uganjajte takih okornih šal, kterih se bote tako privadili, da bode Vas ostudno poslušati. — Na zadnje moremo še s „Tovaršem“ nekoliko spregovoriti. Če bi bil ta list še v rokah g. Praprotnika, ki ga je skozi dvanajst let modro in dosti nepristransko vredoval, ne bi nam bilo treba se z njim prepirati. Ali gosp. Močnik, ktere-mu je g. Praprotnik gotovo neprevidno odstopil „Tov.“ (6. Praprotnik bi bil moral naznaniti, da ni v nobeni zvezi več z listom), je pravi svetohlinec. Mož se dela, kakor bi nikomur krivice ne hotel storiti, in kakor bi čisto resnico goVoril. Ali komaj je prevzel vreduištvo „Tov.“, naznanja svetu, da bo »Tov." hodil po tisti poti, kakor v minolih 12 letih. To je enkrat laž. „Tov.“ je v minulih 2 letih večkrat krepko zagovarjal nove š. postave in grajal tiste duhovne, ki jim iu šoli nasprotujejo. Vi g. Močnik, ste pa velik sovražnik novih š. postav, želite šole zopet cerkvi in duhovnom izročiti in v tem sini -slu ste začeli „Tov.‘‘ vredovati. To resnico smo Vam zavoljo tega povedati morali, ker nam kot zagovorniku novih š. postav, nemškutarstvo očitate. Tisti porcdncž pa, ki pravi, da bi bili mi ljublj. učiteljem pisali: „Jaz sem Vi iu Vi ste jaz“ — tisti porcdnež ste najbrže Vi sami, ki ste si to izmislili.
Sedanje stanje narodnega šolstva na slovenskem Štajeru.
Mi smo velik prijatelj številk; zato naj se nam ne zameri, ako hočemo v tem spisu namesto obširnega opisovanja postaviti
*) Sicer je pa naša „fizika“ za narodnega učitelja bolj razumljiva, kakor pa vaš nemški „I)iinst“, itd.
I 11 I I I I I ! M I I II I - I I
M	►—‘	H-1	H*	►—‘	IO	IO
^ CD M tf*. o C H H a O O« C. tl* O' O -I Oi
I to
to H- LO b-L ►
• Cf H IO M U' W C ft- 05 H »I
HlO^CtOO^C£)OCia)Ol|f*>l^-lW03-lMCO
1 co -i I li m 4-s io at m o: ^ o w
5 razrt Skupaj nadučit. učitelj, poduč. učiteljic
o< GD<,
5’ s
Skupaj
Sedanja pomanj kanje učit.
S-* tO I tO tO H* I tO 03 M I—* H I IO 05 1—‘ IO tO O
CD CD O- CD jf»* 00	*x>	05 -1	H-4 oi to	-l lO	-1	lO tO	CD	pi
<p -J bo H- Ib>	-1	05 O	05 05 *CD	bi h-4	b	^ C«	05	00 O
4*> O 05 H tO -1	»—•	W tv	►—1 - HO	CD M	IO	(X O'	lO	05 o
H (j* -I Oi O O'	C'	-l Ot	05 CC (J-'	CC	OJ	CC lO	C'	M o
Število
prebivalcev
O OI CO M 05 OD C1 'O M -o o; O M -l Oi	M to
CD to CD CD »4^ O ~t G* ►£* ►£*• CD O« CD ►£*« C« CD C« O« ^ h-*
MMMHMMMHtOMMtOHlOMI5 1C)HlOIO D	CC	^	CO	Oi	C5	-I 05	CO	Ui d'	‘I	O	CD	rf*	O	CO	Q'	m
O ►—*	~1	CD	CD	CD	►—	CD	05	CD	CTi	‘	O'	CD	CD	05	>j->	O'
05 -1	CD	O	CTi	~ I	O	CD tf-">	Ci	-d Š-*	O	CD	CD	-1	IO	IO	- I	LO
Število duš na enega učitelja
Število duš na eno solo
lOMtOtOtOIOMIOi|i.HMMtOMiP>.MMtOlOOl 9£	Z}	‘O	CD	4-	05	CD	0<	t-4	^	0»	O’	<Ji	IO	►—	4--
88888888888888888888
IO^tOtOIOtO>-a05a't-AIO»-*tOM-ll-‘tOtOIOC5
CD 05 O« CD t—4 -I 05 O« G' Ci IO CD Oi —I O CD O - I CC -1
12°/0 od prebivalstva za šolo ugodne mladino
Potrebno število učiteljev; 80 ' ' na 1 učit.
C|m HMMH	►—‘to	h-*	h-*	h-4	OSHHHHOI
CDl ■'l H to C» CC Ci H CD *D CD O H CO CD Oi H O O' IO IO
Poinanjknjoče število učiteljev
Pojasnilo. Ta spregled smo sestavili iz dat, ki smo jih ne dolgo prejeli naravnost od okrajnih šolskih nadzornikov; nek-tere smo posneli pa iz sporočila štajerskega deželnega odbora in druge v poslednjih treh predalih smo sami izračunih. Spregled ta nam najprvo kaže, da je na slovenskem Stajeru 121 euorazrednih, 51 dvorazrednih, 12 trirazrednih, 7 četverorazred-uih in 2 petrazrednih, skupaj 193 narodnih šol. Nadučiteljev in ob enem voditeljev dvo- in večrazreduih ljudskih šol je 09, učiteljev 129, podučiteljev 01, učiteljic samo 4, skupaj 263. Po-manjkuje pa sedaj 34 učiteljskih moči, med temi 3/.t podučiteljev.
Ta števila smo sestavili iz sporočil, ktere smo bili dobili v začetku tega leta od gg. okrajnih šolskih nadzornikov in ki so tedaj n a j nov ej š e. Opomniti pa moramo, da tu nimamo vštetih šol za silo, ampak samo postavno osnovane šole. Iz sporočila deželnega odbora vidimo, da je bilo lani konec šolskega leta na vsem »Štajerskem 571 šol; toraj spada na nemške okraje 378 šol; učiteljev je pa bilo 1166, od kterih je na nemškem Štajcru 903: t. j. primeroma za 126 več, kakor bi jih morali imeti glede na število Nemcev in Slovencev; ali bolje rečeno, »Slovence, imamo za 125 učiteljev premalo glede na to, da nas je dobra tre t-jina vsega štajerskega prebivalstva. Daljni predal nam kaže število ljudstva po poedinih okrajih. In šc druga števila, ktera smo povzeli iz že omenjenega sporočila, kažejo nam, koliko ljudi spada v posameznih okrajih poprek na enega učitelja in eno šolo. Pri vsakem okraju, razun dveh je to število nad 1000, kar je dosti preveč. Nad 700 ljudi ne bi nikdar ne spadalo na 1 učitelja; kajti pri 100ljudeh je uajmanje 12 za šolo ugodne mladine, pri 700 jih toraj 84, kar gotovo zadostuje za eno učiteljsko moč. V daljnih predalih smo računili 12°/0 od prebivalstva šolske mladine, kolikor je je na priliko v vsakem šolskem okraju. Pri soštevanji se je nazadnje pokazalo, da bi bilo na slov. Stajeru okolo 46.000 za šolo sposobnih otrok, kar odgovarja številu vseh takih otrok na Štajerskem, namreč 129.912; kajti tretjina od tega bi bilo 43.000. V poslednjih predalih smo računili, koliko učiteljev bi za vsaki okraj trebalo, če bi vsa deca v šolo hodila, in če bi učitelji imeli ravno po 80 otrok. Po tem računu bi toraj trebalo na slov. Štajcru 562 učiteljev, in ker jih že imamo 263, primanjkuje jih šc okolo 300, da govorimo z okroglimi števili.
Da bi si slovenski Štajerci ta števila dobro zapomnili, ter vsaj po malem začeli nove šole napravljati, sedanje raz-širjevati, plače učiteljev zboljševati, da bi se potem te neugodne razmere predrugačile!
Učilni načrt o nauku domovinskem.
(Dalje.)
II. Šolska soba kot del šolskega poslopja.
Šolsko poslopje. Oznamba. Deli šole. Meje. Očitno (javno) — sreujsko, cesarsko, mestno itd. poslopje. Zakaj ? Zasebna poslopja in druge liišc. Izstop iz šolskega poslopja. Ceste. Oznamba. Ulice. Ceste med hišami. Povzetje vsega: hiša; očitna in zasebna poslopja, ulice in cesto skupaj ZZ dom ali prebivališče. Vas ali mesto, ltazlična znamenja obeh, deloma na način zidanja, deloma glede opravil prebivalcev. Odprto mesto — trdnjava — kupčijsko mesto — stolno mesto — glavno mesto
Trg ali tržišče ZZ vas s tržno pravico.
Farna vas — podružnica. Posamezni deli stanovališča: mlini, dvorišča, sela itd.
III. Dom — vas, trg ali mesto — posebno.
Načrt prebivališča. (Kratko ponavljanje vsega v pomanjšani meri.) Kjer učitelj nima načrta, naj ga s kredo na tabli (da začne pri šoli) narisa. Prehajanje v duhu skozi prebivališče. Spoznanje cest, njih začetek in njih konec. Njih lega po krajih neba. —
Planjava. Imena in posebna znamenja po njihovih znabit-nih namenih. (Sejmnišče; sejem; tržni dan itd.) Izhod iz prebivališča. Posamezna dela prebivališča in njih meje — konec. Javna poslopja: a) državna; b) soseskina. Število hiš. Prebivalci kraja po njihovem številu in opravilu. Pristojni uradi in naprave: a) državni; b) soseskini. Zasebna društva.
Zgodovinsko. Začetek ali ustanovljenjc prebivališča. Povck-šanjo ali pomaujšanje prebivališča. Naturni prigodki ali prikazni. Posebno znameniti kraji prebivališča. Odlikovaluc osebe. Premembo v cerkvenem ali drugem življenji.
IV.	Kraj zunaj prebivališča.
1.	Pota. Izstop iz prebivališča skozi kteri koli njegov del. Na plani. Vrti, njive in travniki. Med njimi vežejo steze in ceste prebivališče z sosednimi kraji in prebivališči.
Pota: steza, peš pot in vozna pot, oziroma njih rabe in koristi; prave (naravne) in umetno narejene poti, oziroma njih začetka; t. j. a) velika ali deželna cesta in razgon ali kolovoz;
b)	umetno narejena in c) iz železnih šin sestavljena cesta.
Najvažnejše o teh cestah. Naprava umetnih cest; jarek ali rov; sadišče; mlinski kameni: cestokaz; čuvaji na velikih cestah; njih stražne hišice zapornice (šrange). Imenovanje cest.
Njih lega po 'krajih neba. Poiskovanje in imenovanje raznih cest zunaj prebivališča.
2.	Podoba zemljine površine.
a) Ravnina “ kraj brez globin in povišeb (hribcev). Primerjenje s tlemi šolske sobo. Ravnina v okolici.
b) Povišbe. Breg ali hribec — mala povišba na zemljini površini. — Vrsta hribov hribec za hribcom. Gora ~ veči povišba na zemljini površini. Gorovje ali hribovje — gora za goro. Hribci in gore v okolici.
Ogledovanje posamezne gore. Kjer se gora zemlje drži ali dotika ” podnožje gore. Strani gore ~ rebra ali brežine, je strma — navpična, ali polagoma se vzdigajoča. Najbolj zgornji del gore: vrh ali sleme.
c) Globine. Dolina “ kraj med gorami; — struga, grapa ali soteska “ prav ozka dolina. Klanec ali preduli := pot od dveh strani z visocimi rebri zaprta.
d) Gorovje. Ako je na kakem kraju veliko gora in dolin skupaj stisnjenih, je pogorje ali gorovje. Posamezne gore od pogorja so dostokrat z večnim snegom pokrite. Ledeniki. Plazovi. Ncktere gore bljuvajo ogenj in pepel “ ognjeniki ali vulkani.
e) Planina. Dospevši iz jako nizkega kraja na visocega, kjer se tla ne spuščajo v globino in so tedaj ravna, zovemo planino.
f) Nizka planinica “ je jako nizko ležeča in na vse strani ravna zemlja ali tla.
V.	1'oscbuo ogledovanje gora.
Vrste gora, dolin itd. v okolici; njih velikost; oddaljeuje od stojališča; posebna znamenja itd.
Razne novice in drobtine.
(O stanji štajerskega šolstva) povzamemo iz sporočila deželnega odbora od lanskega leta so to: Zavolj pomanjkanja učiteljev je 109 most razpisanih, I '18 mest pa samo začasno podeljenih. V osmih mesecih je bilo 118 prememb v učiteljskem osobji. 65 šol so je na novo osnovalo ali za javne izreklo. 51 novih razredov dovolilo. Deželni šolski svčt. si je zavoljo podeljeno deželne podpore pridobil pravico imenovanja že za 358 učiteljskih mest. Toraj centralizacija tudi pri šolstvu napreduje. Da to ne bo koristilo, smo že enkrat dokazali.
(Naznanilo.) Okrajno učiteljsko društvo za Brežice, Kozje in Sevnico bode imelo v čotertek, 27. feb. zbor v Kozjem ob 10. uri dopoldne v šolskem poslopji.	Odbor.
Razpisi učiteljskih služeb po Slovenskem.
Na Štajerskem. Podučiteljska služba v Črcšnovcih (Kerscbbach), <>-kraj Slov. Bistrice s 400 gld., 50 gld. doklade, stanovanjem in vžitkom zemljišča v velikosti t orala in 940°. Prošnjo v 4 tednih (od ‘20. jan.) na krajni šolski svet.
P od uči tel j ski službi pri Kapeli (okraj Gornja Radgona) in sv Križu pri Ljutomeru z 240 gld., GO gld. osobno doklade in stanovanjem. Prošnje na okrajne šolski svčt.
Pod učitelj ski službi pri sv. Miklavži pri Ormužu in pri Mali-nedelji z enakimi dohodki.
Podučitcljska služba v Reiehenburgu s 300 gld. GO gld., doklade in stanovanjem. Prošnje do 20. f. na krajni šolski svčt.
Na Koroškem. Učiteljska služba s 400 gld. in podučiteljska s 300 gld. pri zelezni Kapli do 11. fubr. Prošnje na okrajno šolski svet v Velikovcu.
Na Goriškem: Učiteljska služba v Ajdovščini s 500 gld. Prošnje na okrajni šolski svet v Gorici. Podučiteljska služba na c. kr. vadnici v Gorici z GOO gld in 20% draginjske doklade. Prošnje do 15. t. m. na deželni š. svčt v Gorici. Zahteva se slovenski, italijanski in nemški jezik.
Prernembe v učiteljskem stanu po Slovenskem.
Na Kranjskem, g. Henrik Vizjak iz Kamnegorice za učitelja na Bordoni; g. Leup. Zupin iz Vipave za učitelja v Kamnogorico.
Na Štajerskem. G. Valentin Jarc za učitelja v Arvež (Arnfels); g. Iv. ltožker za podučitelja pri sv. Magdaleni pri Mariboru; g. Iv. Kunstič potrjen za podučitelja v Brežicah; Andrej Simonič potrjen za podučitelja pri sv. Petru (Gornja Radgona); g. G. Potočnik za učitelja v Petrovčih pri Colji; g. 1. Bobisiul za nadučitelja dekliške šole v Colji; g. Mat. Kresnik za poduč. dečke šole v Colji; gospodični V. Miheljak za učiteljico in Ida Vipavec za podučiteljico v Celji; g. Franjo Podobnik, bivši učitelj v Rci-chenburgu za učitelja v Kalsdorf pri Gradcu.
Listnica vredništva. Gosp. Grebencu, učitelju v Ratečah na Gorenjskem: Vaš dopis jo preobširen; preveč prostora bi nam vzel, ako bi ga natisnili. Sicer so v njem cerkveni prepiri, ktere imate v zadevi orglarstva in mežnarstva z Vašim fajmoštrom, g. Dre moljem. Mi Vam svetujemo, da se iz Rateč na kako drugo boljšo službo preselite, ktorih jo raspi-sano mnogo po vseh slovenskih deželah. S tem se najprej rešite nadležnega človeka, ktorega Vi presneto slabo opisujete. Sicer pa Vaš dopis očitno kaže, da je zadnji čas, da se učitelji ločijo od podložnost.i duhovnikov, kteri bi z učitelji še vodno radi tako ravnali kakor s hlapci.
Založtdk J. Lapajne.
Za vredništvo odgovoren F. Breier, — Tisk „Narodnc tiskarne11 v Mariboru.