IZ KOMUNALNEGA ŽIVLJENJA SLOVENSKIH MEST PREIMENOVANJE ULIC V LJUBLJANI Mestni svet je na svoji seji dne 12. februarja 1937 sprejel sklep, ki vsebuje načela, po katerih naj se izvrši novo preimenovanje ulic v Ljubljani. Ker so se mestu priključile okoliške občine in so imele ne katere ulice teh občin enaka imena kot ulice v mestu, je nastala nujna potreba, da se imenovanje ulic velike Ljubljane enotno uredi. Govore pa za to preimeno vanje še mnogi drugi razlogi zgodovinskega, narod nostnega značaja itd. Zato je kulturni odbor mestnega sveta sestavil v ta namen predlog, ki določa za enkrat samo načela, po katerih naj se preimenovanje ulic izvrši. Sprejeti predlog je: Razlikujejo naj se trije pasovi: 1. staro mesto, 2. novo mesto, 3. periferija. Staro mesto je oni del mesta, ki je bil nekoč obdan z obzidjem, s svojo ožjo okolico in glavnimi, vanje se stekajočimi komunikacijami. Novo mesto obsega izven tega jedra vse ozemlje Ljubljane do zadnje razširitve v veliko Ljubljano. Periferija se krije z novo priključenimi bivšimi oko liškimi občinami. Načela imenovanja ulic v teh treh pasovih morajo biti nujno različna. Za staro mesto naj velja kot prvo načelo načelo ohranjevanja starih imen, ker tvorijo »harmonično enoto z zgodovinsko zunanjostjo« (Baš) in ker so dragoceni zgodovinski in jezikovni spomeniki, ki jih zato ne kaže uničevati, kakor tudi drugih spomenikov ne uničujemo (Jugosl. akademija znanosti in umet nosti v Zagrebu). Posebne razmere v ljubljanskem starem mestu in njegovi nomenklaturi so posledica dolgotrajnih, za Slovence kot narod častnih bojev za slovenski značaj ponemčene mestne zunanjosti, kar se je javljalo po sebno v uličnih napisih, in je tako vso ljubljansko nomenklaturo od Fr. Levstika do borbene akcije Iva na Hribarja bolj ali manj do 1909 imeti za zgodo vinski spomenik (VI. Fabjančič), čeprav je narodna gorečnost včasih segla preko spomeniško obzirne meje. Zato prihaja glede starega mesta v Ljubljani danes nedvomno v poštev tudi načelo: »Stara imena, ki so bila šele v novejši dobi odstranjena, naj se zo pet dvignejo do časti in veljave« (J. Rus po Kuns- wartu). Potreba revizije imenovanj ulic in trgov tudi v starem mestu je nedvomno dana. Postopati pa bo treba invidiualno in v vsakem primeru najprej ugo toviti, »koliko si je kako novejše ime pridobilo zgo dovinske veljave, da sme zahtevati varstvo« in kje je potreba, da odstranjena stara imena ožive v prvotni obliki (J. Rus po Kunswartu). Za bodočnost mora glede starega mesta obveljati načelo, da zgodovinskih ulic ni mogoče imenovati z imeni zaslužnih oseb iz novejše zgodovine. V novem mestu je treba deloma razlikovati med bivšimi predmestnimi naselbinami in resnično novimi, na novih tlorisnih osnovah nastalimi deli mesta. Glede prvih veljajo deloma zgodovinska načela, ker je nji hova stara nomenklatura logično dopolnilo one v starem mestu. Iz čisto praktičnih vidikov bo treba ugotoviti predvsem tudi med prebivalci že ukoreni njena, spontano nastala imena, dalje važnejša, po sebno zgodovinsko pričcvalna katastralna in zemlje pisna imena, v tretji vrsti pa ne bo mogoče prezirati imenovanj po glavnih komunikacijah z okolico ali po važnih poslopij, kakor so kolodvor, univerza, cerkve, pomembna šolska poslopja, gledališča, muzeji in po dobno, ker so taka imena za tujca zelo nazorna in olajšujejo orientacijo (Konservatorski urad v Splitu). V veliki meri pa se bo lahko v novem mestu že raz mahnilo smotrno imenovanje po čisto novih, po ute meljenih vidikih, izbranih za mesto, narod ali kulturo zaslužnih osebah, zgodovinsko pomembnih dogodkih in krajih. Načelo pa naj bo, da bodi tudi nova Ljub ljana kot kulturno središče Slovencev in kot upravno središče jugoslovanske banovine eno telo in ena duša tudi po svojih imenih, torej po licu svoje sodobnosti to, kar nam je stara kot zgodovinski pojav. Zato naj bo pri izbiri na prvem mestu zakladnica z Ljubljano zgodovinsko zvezanih imen, na drugem vsa slovensko pomembna imena, na tretjem našega mesta in na šega naroda jugoslovanska skupnost. Ulicam in tr gom pa naj bi se načeloma ne dajala imena živih oseb (Konservatorski urad v Splitu), naj bi bile nji hove zasluge še tako velike za mesto in narod. Iz jemno mogoče le v čisto izrednih primerih, ko gre za imena vladarjev ali za usodo naroda naravnost revolucionarno pomembnih oseb. Drugo načelo naj bo, da ne izbirajmo imen mehanično po znanstveni literaturi, ampak po tem, koliko so vsaj v inteligenčnih krogih živa in pomembna. (Konserv. urad v Splitu.) Izbor naj se ozira predvsem na to, da bodo imena tudi v kaki idejni zvezi z ulico ali trgom ali vsaj ti stim mestom (načelo zagrebškega imenovanja ulic) posebno pa, če so ulice nastale ali se razvile kot po sledica njihovega delovanja (Baš). Periferija, ki po večini še sploh nima urejene no menklature, bo nudila krstitelju novih ulic zopet či sto drugačen problem in mu dopuščala veliko več svobode. Tu se bo njegova domišljija naravnost krea tivno udejstvovala. Vendar naj bi tudi tu dajal osnovo genius loči: Ugotove naj se event. zgodovinsko po membna katastrska in geografska imena ter imena, ki so med ljudstvom že udomačena, čeprav še nimajo legalizacije. Za glavne prometne žile, ki vodijo skozi periferijo iz mesta v okolico, bomo ohranili skupna imena, druge bomo imenovali po smereh iz bližnje okolice. Sicer pa bo treba razen pri imenih, ki so 58 KRONIKA kakorkoli združena s postankom in zgodovino do- tičnih delov periferije, ustvariti skupine imen, ki jih bo treba osredotočiti po skupinah ulic ali celih bivših naselbin. To namreč olajšuje orientacijo. V severnih in zahodnih delih mesta bo treba misliti na neodre- šene brate v sosednjih državah, nekje, mogoče v do slej amerikansko označeni Rožni dolini, pa koncen trirati naše zveze z Ameriko itd. Glede Rožne doline je treba sprejeti načelno sta lišče, da se mora njen numerični sistem imenovanja ulic, sedaj, ko je vključena v Veliko Ljubljano, pri lagoditi večini in dobiti imena po istem načinu, kakor je udomačen v ostalem mestu. Za postopek pri reševanju tega važnega vprašanja naj bi veljal tale načrt: 1. Občinski svet odobri najprej gornja načela, ki se objavijo v listih. 2. Vse korporacije in privatni interesenti naj se javno pozovejo, da v določenem roku javijo mestne mu magistratu svoje želje glede preimenovanja ali novega imenovanja. 3. Vsa akcija se osredotoči v kulturnem odseku, ki naj mu tehnično pomaga gradbeni urad. 4. Delo imenovanja samo naj se izvrši po nasled njem vrstnem redu: a) Revizija dvojnih imen v veliki Ljubljani in od ločitev o tem, katera ostanejo v starem, oziroma no vem delu mesta, oziroma katera naj se odstopijo predmestjem. b) Novo imenovanje in preimenovanje na peri feriji. c) Revizija obstoječih imen v novem mestu. d) Novo imenovanje in preimenovanje v novem mestu. e) Po potrebi rehabilitacija starih, v zadnjih deset letjih odstranjenih imen v starem in novem mestu. K OMUNALNE VESTI Na seji mestnega sveta je poročal župan dr. Adlešič o stanju Mestne hranilnice ljubljanske, ki je po delni opro stitvi vlog z dne 1. decembra 1936 takšno: od 29.000 vla gateljev, katerih vloge so popolnoma proste, je dvignilo v času od 1. decembra 1936 do 10. februarja 1937 svoje vloge 1218 vlagateljev v skupni višini Din 2,364.650'—. — Pogajanja, ki so jih vodili zastopniki mestne občine s po sestniki zemljišč pri Sv. Križu, ki bi prišla v poštev za odkup v namenu, da se na njih postavi mrtvaška veža oziroma uredi Vrt vseh svetnikov, so toliko napredovala, da se je znižala cena za svet od Din 100'—, odnosno 150'— na povprečno Din 46'— za kvadratni meter. Odkupljenih bo 5268 ma sveta za ceno Din 274.665'—, in ker je SUZOR že obljubil v ta namen posojilo 2 milijonov dinarjev, je zidava mrtvaške veže zagotovljena. — Nadalje je bila spre jeta tale resolucija za ljubljansko univerzo: »Ker univer za kralja Aleksandra v Ljubljani od svojega začetka v letu 1919. do današnjega dne samo gostuje v banovinskih prostorih in nima zato nobene možnosti, da bi se kot najvišji in najpotrebnejši slovenski znanstveni zavod mogla svojemu kulturnemu namenu primerno razviti, na drugi strani pa se je že od vsega začetka posestvo Kosler- jevih dedičev .Cekinov grad' imelo in se še vedno ima za primerno zemljišče, kjer bi se mogla univerza raz mahniti, poziva mestni svet ljubljanski, naj bi kraljev ska vlada, ki je nedavno beograjski univerzi zagotovila obširen kompleks zemljišč, to v mestu Ljubljani samem edino še primerno posestvo za univerzo kralja Aleksandra v Ljubljani kupila in za to potrebni znesek vstavila v proračun za leto 1937/38.« — Sprejeta so bila obširna na čela, po katerih se bo izvršilo imenovanje in preimeno vanje ulic, cest in trgov v Ljubljani. KRAJEVNI DOGODKI Dne 17. januarja je prispel v Ljubljano na povabilo in kot gost župana dr. Adlešiča dr. Peter Zenkl, sloveči češki socialni organizator in praški komunalni politik, da v predavanju pove o socialni politiki, ki jo vodi mesto Praga. Na postaji so ga sprejeli zastopniki oblasti Ju- goslovansko-češkoslovenske lige. Odlični gost je ves čas svojega bivanja posvetil ne samo glavnemu namenu svo jega obiska pri nas, ampak je njegov poset poglobil tudi vzajemno delo Jugoslovansko - češkoslovenske lige. Zlasti pa je omeniti njegovo predavanje, ki se je vršilo dne 18. januarja in se ponovilo naslednji dan, obakrat v unionski dvorani, ki so jo zastopniki oblasti ter občinstvo vseh slojev napolnili do zadnjega kotička. Predavatelj je živo opisal eminentno socialno delo mestne občine praške in ga nazorno pokazal s filmom. Za predavanje ga je pu blika nagradila z dolgotrajnim aplavzom. Ostali prosti čas je porabil za ogled mestnih in drugih zasebnih socialnih ustanov, tu hvalil, tam kazal hibe, povsod pa pripomnil, kako je ta ali ona stvar v Pragi. Večer pred odhodom je bila njemu na čast prirejena na češkoslovaškem konzu latu svečana recepcija, ki so se je udeležili tudi zastop niki oblasti, 20. januarja pa je odpotoval dalje v Maribor. Z novim letom se je vidno poživilo gibanje za zidavo prepotrebne bolnice in medicinske klinike v Ljubljani, prav tako pa tudi za popolno slovensko univerzo. Prav na dan sv. Save, ko so bile na univerzi razdeljene sveto- savske nagrade, je zvečer priredila Akademska akcija za izpopolnitev univerze v Trgovskem domu veliko zboro vanje, ki so se ga udeležili zastopniki oblasti, univerze, kulturnih društev ter številni akademiki. Na zborovanju je bila odločno postavljena in podprta z zgovornimi argu menti zahteva po popolni univerzi. — In kakor da bi stiska ne bila že dosti velika, je 4. februarja zjutraj začelo goreti v poslopju tehnične fakultete v Aškerčevi ulici. Ogenj je nastal v natrpanem kabinetu univ. prof. Kav čiča. Materialna škoda ni ravno tolika, tem večja, skoraj neprecenljiva pa je škoda, ki jo je napravil ogenj z uni čenjem tehničnega in znanstvenega gradiva. Dne 31. januarja, en teden po velikem dogodku samem, je Ljubljana slovesno proslavila podpis prijateljske po godbe med Jugoslavijo in Bolgarijo. V mično okrašeni dvorani Trgovskega doma so se zbrali zastopniki oblasti, nacionalnih in kulturnih društev ter veliko občinstva, da manifestirajo ob tem radostnem, dolgo zaželenem do godku. Po slavnostnem govoru predsednika Jugoslovan- sko-bolgarske lige Rasta Pustoslemška so bile z navduše njem sprejete in odposlane brzojavke vladarjema obeh držav, ministru Dimu Kazasovu in drugim odličnim Bol garom, ki so tako vneto delovali za zbližanje. 18. februarja je bila v magistratni dvorani prisrčna slavnost. V prisotnosti divizionarja Toniča, večjega šte vila višjih in nižjih oficirjev, zastopnikov dobrovoljcev in drugih nacionalnih organizacij je župan dr. Adlešič pripel Jožefi Kumljevi, materi padlega dobrovoljca, kra ljevo odlikovanje, zlato kolajno. V imenu dobrovoljcev, kakor tudi odlikovanke se je zahvalil prof. Jeras. 20. februarja je bil v garažnem poslopju opekarne na Viču slovesno odprt hidrotehnični laboratorij. Prisotni so KRONIKA 59 bili zastopniki oblasti in univerze ter akademiki. Po go vorih, v katerih je bila izrečena topla zahvala banski upravi, ki je s podporo omogočila ta skromni laboratorij, je prof. ing. Žnidaršič orisal naprave v laboratoriju, po tem pa je sledil preizkus delovanja naprav. e - . 60 KRONIKA