Č r n i š k i
Dragi Marijini otroci!
Žalostno se bodo te dni glasili zvonovi. V procesijl pojdete na pokopališče, da obiščete drage rajnke in po-molite za nje. November je posvečeii spominu na v e r a e d u š e. Koliko jih je, plemenitih duš, ki se pripravljajo v vicah na svoj vnebohod! Njim veljaj ta mesec nasa misel in naša molitev.
Imel sem prijatelja, ki je zelo častil duše v vicah. Pomagal jitn je z molitvami in drugimi dobrinii deli. Za-trjeval mi je, da mu verne duše večkrat pomagajo. Trdil je, da ue rabi nikoli ure-budilke. Ko mora kdaj zjutraj pred navadno uro vstati, se priporoči ljubim dušam v vicah in gotovo se zbudi o pravem času. — Pa to je le malenkost. Koliko drugini Ijudem so duše v vicah že čudezno pomagale v prav važnih zadevah, v hudih gmot-nih stiskah, ob neozdravljivih boleznih, posebno pa še v raznih dušnih potrebah. Če vas, otroci, še opozorim na to, da bodo te duse, ki že zdaj tako rade pomagajo, prišle kmalu v sveta nebesa k Mariji in Jezusu. kjer bodo še z večjo vnemo in uspehom lahko prosile za vas. potem sem prepričan, da bodele ta mesec tudi vi veliko pomagali dušam v vicah in molili zanje.
O molitvi govoriino letos. Ko vas želim danes prido-biti za to, da pomagate ta mesec z obilo in gorečo molit-vijo trpečim dnšani v vicah, naj vas opozorim na to, da m o r a m o   m o I i t i   ne  samo   zase.   marveč   t u d i  z a
48
d r u g e. Glavna zapoved naše svete vere je zapoved Iju-bezni: >Ljubi Gospoda, svojega Boga, z vsem srcem... Ljubi svojega bližnjega kakor saniega sebe.« Kakor ho-čemo sebi dobro, tako moranio hoteti tudi svojemu bliž-njeuiu. Saj smo vsi otroci božji, navezani drug na dru-gega. Vsakdo izmed nas je prejel od muogih ljudi prav ninogo dobrega. Tega se skoroda ne zavedamo. Marsi-kateri vas, mojah dragih mladih prijateljev, si niogoče misli, da je že dovolj, če je hvaležen svojim staršem, bratom, sestram, stricem, tetam in še kakemu redkemu človeku, do drugih pa da nima nobenih dolžnosti da bi jim bil hvaležen. Temu pa ni tako. Skoro vse človeštvo služi poedineu.
Kaj se vam zdi, ljuM otroci, koliko ljudi je moralo sodelovati, da vi zdaj lahko čitate >Angelček«? Poglejmo le površno, kako nastane številka vašega lista. G. ured-nik zbere potrebue spise iu dopise, jih prebere, popravi in da v tiskarno. Tiste članke je spisalo nekaj sotrudni-kov. Pri pisanju so rabili papir. Odkod papir? Kupili so ga v trgovini. V trgovino je prišel iz tovarne. V tovarni so izpremenili ogromne množine lesa v papir. Koliko tisoč rok je moralo pri tem delati! Da lahko delajo papir, so morali zidati tovamo za papir. Kolilro lopat je kopalo v zemljo za ta temelj, koliko zidarjev je zidalo, koliko po-dajačev in voznikov je pripravljalo gradivo! V tovarni so rabili tudi stroje. Dobili so jih iz druge tovarne (za stroje), kjer je bilo spet zaposleuih tisoč in tisoč pridnih rok. — Pojdimo z rokopisi v tiskaruo! Stavci začno staviti rokopise, pri tem pa rabijo veliko kovinastih črk. Odkod te črke? Prišle so iz tovarne za črke. Spet se je mučilo v slabem zraku veliko ljudi, da izobličijo iz kovine te črke. Pa kovina odkod? Iz zemlje. \' duhit greste v rudnike in si ogledate težko delo rudarjev. V milijonih so zapustill beli dan, se spustili v temne jame, v smrtno nevarnost, da spravijo kovino na dan. — Ko so stavci postavili ro-kopise, pride stavek v tiskarski stroj. Tega je izgotovila tovarna za tiskovne stroje. Črnilo, s katerim se mažejo črke, je prišlo spet iz druge tovarne. Spet so delali tisoči in tisoči radi nas. Ko je >Angelček< dotiskan, mora na-praviti krajšo ali daljšo pot, da pride do vas. Večinoma se vozi po železnici. Koliko ljudi je delalo železuicc. me-
49
rilo, kopalo, polagalo pragove? In spet so raziie tovarae s tisoči delavcev dale tračnice, vozove, lokomotive itd.
Otroci božji! Koliko ljudi vam služi, ko vi zajtrkujete, kosite, večerjate, se oblačite — tega se morda do danes niste niti zavedali. Bodite hvaležni človeški družbi, od katere prejemate toliko dobrot! Molite za vse ljudi! Ko-liko tisoč in tisoč vaših tihih dobrotnikov je že mrtvih, njih. duše pa trpe morda v vicah. Pomagajte jim! Pora-bite ta mesec sv. raaše, sv. obhajila, sv. rožne vence in druge pobožnosti v to, da jim pripomorete, dušam v vi-cah, do svetih nebes.
Kakor ste zdaj še mladi, boste vendar tudi vi enkrat umrli. Kako dobro vam bo delo, če bodo drugi za vas molili. Kar sebi želite, to zdaj drugim naredjte! Pri va-šem plemenitem strernljenju pa naj vas blagoslovi z ljubim Sinom — devica Marija!