POMNITE se ^VENSKIH beguncev s kakim °AROM! AMERIŠKA AMERICAN IN SPIRIT—FOREIGN IN LANGUAGE ONLY DOMOVINA AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER CLEVELAND 3, 0., WEDNESDAY MORNING, MARCH 20, 1946 LETO XLVIII—VOL. XLVIII ,ei"ia vojaška službi bi bila naprej določen čas Nt31 shey, načelnik %ft f obvezno vojaško ; °t0 Priporoča l>%ton lrelcti h General Her-šk0 .iT urada za obvezno -m« je priporočal vo- tas H ' "M bt Poslanske zbor-služb ost»la obvezna voja-Vv veljavni za nedolo-; , sak rekrut naj bi bil W8la služi 18 mesecev, je neral. ati faztl° Začel v četrtek zasli-teizadV°jaške strokovnja-,'1 puh,?1" Razprava bo ja-Hev a bo imela dostop. Nm6 PriP°r°čal, naj bi 'a za * °bve2na vojaška «e ukb vločen čas- toda da k. a predaednik ali pa *Hey ar hoče. 'NeJ6 tudi Priporočal, H le UU"0st nabornikov od % vendar da se fakti- 271 p0f! ' letj orožje samo one ^preiskujejo li črno borzo z 7» avtomobili .Ni, da OPA naznanja, ,,<, ^ federalni poroti ■ Jfiir —pui ?itf" av?tski črni borzi Sna t 0mobili v Detroi-V^Predl^a po-cu ^ bilo prodanih rabljenih avtov $500 nad po- \Hooo o;!a *5o do za Streli da rt»n^t3e tuka-i v akciji /Mi, ^borza z avtomobile* tudi trdi, da ni vaiec p°ben priznan pre- ^eValn pritožba teh k «ice v ri Xk0f.-' a ni na Pro" 4na ro nobenega rabljeno. Je vifi'nila OPA na H 0 2 rabljenjenimi ;SvTali elementi iz •' Vs> av+ 0r so bili po-Sj>bili, k, so bin ^stavno ceno. i^levefandu J11 Prvič v 94 S Slavila vtl v , Is' ^ hA SVrho nujnih po- Jugoslavija bo baje vzela Albanijo Rim. — časopis Giornale Delia Sera poroča, da ne bo clolgo, ko si bo Jugoslavija privzela sosedno Albanijo. Albanija bi imela, avtonomno vlado v "jugoslovanski republiki." Poročilo pa ni potrjeno in tudi viri vesti niso navedeni. -o-- Perzija je predložila pritožbo proti Rusiji na koncil UNO Ameriške cele čakajo na ukaz, da odidejo v Mandžurijo Poveljnik ameriških čet na Kitajskem čaka ukaza iz Washingtona Peiping, Kitajska. — General Wedemeyer, poveljnik ameri-škihških čet na Kitajskem, je izjavil, da čaka povelja iz Washingtona, da pošlje svoje čete v Pomanjkanje mesa grozi deželi GORKO VREME ZELO SKRBI SADJEREJCE RADI SLANE Gorko vreme zadnje dni, ki ; je bilo dosti nad normalo, je za-1 čelo skrbeti sadjerejce. Boje se, , da bo začelo drevje odganjati i popke, potem bo prišla pa slana ! in jih zamorila. Povprečno pade V pritožbi navaja, da je Rusija kršila pogodbo in vmešavanja v nje zadeve Washington. — Perzijska vlada je včeraj formalno vloži-lala pri koncilu organizacije združenih narodov (UNO) zahtevo, da se nemudoma reši nesporazumi z Rusijo, ki noče vzeti svojih čet iz Perzije. Koncil se bo sestal k seji prihodnji pondeljek v New Yorku. Perzija je obtožila Rusijo kršitve pogodbe in pa vmešavanja v penzijske notranje zadeve. Ta zadeva bo dala koncilu v roke skrajno važen problem in kake bo koncil to rešil bo odločilo bodoče delovanje koncila v spornih zadevah med združenimi narodi. Pritožbo Perzije je vložil perzijski poslanik v Washington^) na poziv svoje vlade. Pritožba navaja, da je Rusija kršila pogodbo, sklenjeno 29. j an. 1942 med Rusijo, Perzijo in Anglijo, v kateri je določeno, da morajo vse tuje čete iz Perzije do 2. marca 1946. Dalje krši Rusija pogodbo, ker se vmešava s svojimi agenti, uradniki in oboroženo sito v notiranje zadeve Perzije. Pritožbo Perzije je dobil v roke tajnik koncila, Norvežan Trygve Lie, ki se nahaja zidaj v Was'hingtonu in ki je dal vsebino pritožbe v javnost. Mandžurijo. Amerikanci bi tam1 zadnja slana okrog 16. aprila v pomagali zbrati skupaj in odpo- deUi drfave Ohio' toda Pa" slali domov Japonce ' I dla 'ie 7f tl'dl 21 ■ maJa- General je tudi izjavil, da je! , Lan?°Jeto f110 imeli hudo glavna naloga meriških čet, da1 slano 6" 28- In f • aPrila tei' 20- maja. Včeraj je bilo nekaj hlad- spravijo s Kitajske vse Japonce ter jih pošljejo domov. Po njegovem mnenju je v Mandžuriji 700,000 japonskih vojakov in 1,200,000 civilistov, ki jih je treba spraviti od tam domov na Japonsko. Istočasno se poroča iz Mandžurije, da se pomičejo vladne čete iz Mukdena proti severu, kjer je zbranih kakih 20,000 komunistov. Mesto Szepingkai imajo komunisti v rokah, ki so presekali zveze z glavnim mestom Mandžurije, čangčun. -o- Zopet potres tam v Kaliforniji Los Angeles. — Včeraj je bil tukaj blizu zopet potres. V hribih so se odtrgale velike skale, ki so grmele v dolino. Tudi potres zadnji teden je odluščil v teh gorah skalovje, ki je v dolini poškodovalo cevi, po katerih teče voda v Los Angeles. neje, kar je pra\| za te čase. v«« RED CROSS must carry on 1946 FUND CAMPAIGN V Barbertonu so šli delavci na stavko Barberton, Ohio. — Tovarna Babcock & Wilcox Co., ki izdeluje kotle, je bila včeraj zaprta in 2,200 delavcev brez dela, ko je odšlo z dela kakih 200 "drum shop" delavcev. Unija AFL trdi, da je bila stavka brez avtoritete od strani unije. -o- NAM JE TUKAJ DOBRO. ZATO SE PRI VSAKI PRILIKI SPOMNIMO NA BEGUNCE DROBNE VESTI IZ SLOVENIJE (Došle preko Trsta) NOVI GROBOVI Anton Koren V Glenville bolnišnici je umrl Anton Koren, star 56 let, stanujoč na 1177 E. 74. St. Doma je bil iz Nadleska pri Ložu, odkoder je prišel v Ameriko pred 404 leti. Bil je član društva Carniola Teint št. 1288. Tukaj zapušča sina Antona ter dva bratranca, Johna in Franka Koren. Pogreb bo v petek popoldne ob 1:30 iz Zakrajškove-ga pogrebnega zavoda na Highland park pokopališče. --o—p- Mihael Kalinin, predsednik Sovjetske Unije, je odstopil radi bolezni Na Osrednjem zapadu prihaja manj živine v klavnice. Vzroka dolže urad za kontrolo cen, ki ne dovoli dovolj dobička klavnicam. Pobijanje goveje živine za meso je močno ponehalo včeraj in za nekatere kraje napovedujejo pomanjkanje mesa, tako pravijo mesarji na drobno in klavnice. Velemesnice poročajo, da je bilo zmanjšano pobijanje goveje živine že več tednov, ker klavnice trdijo, da ne morejo plačevati živine po cenah, ki bi jim dovolile dobiček po odredbi urada za kontrolo cen. Velemesnice kot Armour, Swift, Wilson in Cudahy so kupile včeraj manj kot 1,000 glav goveje živirfe od 15,000, ki so jih doposlalj živinorejci na trg. Te velemesnice pravijo, da ne morejo tekmovati s črno borzo, ki plačuje živino dražje, kot je postavljena cena od OPA. Ti potem napravijo lahko do $50 dobička pri enem živinčetu. glavnice v Kansas City poročajo, da so zmanjšle pobijanje živine od 180 na 18 na uro. Tudi te mesnice trdijo, da ne morejo plačevati živine po ceni, ki jo je postavil OPA, pa da bi napravile zraven kak dobiček. Enako poročajo klavnice iz St. Louis, Omaha, Sioux City, Des Moines, Tulsa, Los Angeles, Portland, Indianapolis, San Antonio, Wichita, Topeka in Oklahoma City. Ponekod se je zmanjšalo pobijanje živine za 75 odstotkov. Manjše klavnice so že prenehale z obratom, tako 33 v St. Louisu. Velemesnice v prizadetih krajih odpuščejo delavce in pravijo, da deželi grozi pomanjkanje mesa, kot še nikoli poprej. I Razne drobne novice iz Clevelanda in te * okolice Na bolniški poslelji— Poznana Mrs. Terezija Kmet iz 3922 Sit. Clair Ave,, je že dlje časa na 'bolniški postelji, Želimo ji, da bi ji toplo pomladno sonce dalo novih moči in da bi kmalu iokrevala. Punčka je— ■Odlični slovenski baritonist, Louis Grdina, je ?ope.t srečen ata. ženka Josephine, iz znane Zulicheve družine na Neff Rd., mu je povila zalo.deklico, ki je tehtala o:b rojstvu 10 funtov. Mati in dete se dobro po-ftutila v Booth Memorial bolnišnici. Naš priklon! Demokratska .seja— Nocoj o!b osmih bo redna in važna seja Slovenskega demokratskega kluba Euclid, O. Vrši se v SDD na Redher Ave. Na tej seji bodo podana zelo važna ■poročila v dobrobit slovenskih državljanov. Pridite gotovo! Nabirajo doneske— Nekaj požrtvovalnih slovenskih žena se je odločilo poslati novomašniku Francu Vidicu, doma iz Šenčurja pri Kranjuu, administra>ako davi!Va »«jo mašo, ki jo ci je, da se izda za $35,000,000, bo, pel \e dm v Itah)1' k->er «e bondov za javna dela. K temu se,nahaja med be«unci' Kdor bi botsel priložiti kak dolar, zla- Kakor izgleda bomo v Clevelandu ostali pri sedanjem času V pondeljek bo mestna zbornica glasovala, če še določi za Cleveland čez poletje hitrejši čas, ali pa ostanemo pri seda-njep standard času. Hitrejši čas bi se vpeljal od 28. aprila do 29. septembra. Kakor se sliši bo zmagal sedanji čas za "par glasov." Tisti, ki priporolajo hitrejši čas so že priznali, da vse kaže, da bodo v mestni zbornici poraženi. Zbornica bo tudi odločila, če se postavi pred volivfce 7. maja priporočilo mestne K temu se je oglasil odbornik Eddie Pucel iz 10. varde, ki kritizira župana, ker je v programu popolnoma dolar, sti oni ki so doma od Šenčurja na Gorenjskem, naj ppšlje- prezrl > izboljšanje jezerskega J3° ali oddaj.;. Mrs, Matildi Ro-obrežja, za kar bi bilo potreba! Pret, 19801 Kildeer Ave., Cle-kakih $5,000,000 in ki je bolj po-|veland 19, Ohio. Telefon je KE trebno, kot Clevelandu. pa kaj drugega v NOVE ARETACIJE. — Sedaj so na vrsti ljudje, ki niso komunisti, pa imajo nemško zvene VJ^d! pa v poletje . .. ,. ,, m^m, 6 ala sv Janeza1 či ali so kdaj v prete- i klosti imeli kakega sorodnika ° 1)0 Prvič, da~bo4cate-! Nemca- Med te Pridej0 tudi red_ % v 94 letih kar sto-'lci pravi Nemci> ki s0 dosle-i žive_ l bo zaprta 'ves']l P° Slovenskem. Vsi ti so sedaj V' takn nedeljah Po 1 ' predmet "očiščevanja." Vse te JH fVore načrti, bo ,, ebožjaZaprta popolnoma Hhl£ bodo v kapeli, ka-,Srafo 500 0Seb. k 111 bodo postavili Poni ^Pravili druga St je povedal S^aretam \^ALUMEN. boS ile VPruT?"*za kontr°- % ^ks; Par tednih VN hQmalno ciga-TauraStlih stroškov ko bo vlada ° nad "Nemce" in "nazvi-Nemce" so partizanske oblasti aretirale, spravile v taborišča in jih pre-peljujejo čez mejo. V Sloveniji je bilo aretiranih pod to pretvezo okrog 2,000 oseb. En vlak okoli 400 jih je že odšlo čez mejo. Pustiti morajo vse svoje premoženje doma, s kovčegom in par dinarji morajo v svet. Partizani hočejo dokazati, da znajo dobro posnemati naciste tucli v j Moskva. — Koncil sovjetov tem, da ne pošiljajo preko meje je sprejel resignacijo predsed-same Nemce in "nazvi-Nemce," |nika Mihaela Kalinina, toda je ampak tudi čiste Slovence s či- ponovno obdržal Jožefa Stalina sto slovenskimi imeni med nji- kot premierja in Vjačeslava mi. IMolotova kot zunanjega mini- KITAJSKI NAČIN MUCE-'stra. Kalinin je diostopil (ali NJA. — Na Hrvatskem je teror'je bil odpuščen) radi bolehno-vedno hujši. Računajo, da je na sti. Nasledil ga je Nikolaj Hrvatskem v koncentracijskih gvernik, ki je bil podpredsed-taboriščih čez 100,000 ljudi. Mu-|nik s'ovjetov od 1944. čijo ljudi, ki so jim na poti naj Vrhovni stovjet je izlbral novo nov način. Puste jih stati po 48 lado> v ka.teri pa ni dosti spre. ur v mrzli vodi. Kdor omedli, I rtiemlbe. Novi kabinetni urad-se pač utopi. Poleg turških in' bodo odslej imenovani mi- tatarskih mučenj so sedaj vpeJni8tri dočim so bili dozdaj ko- ljali še kitajska. Tako hočejo ljudstvo do konca ustrahovati, da ne bi nihče upal nobeni stvari ugovarjati. 33 vojakov je bilo ubitih v dveh letalskih nezgodah Truckee, Kalifornija. — 26 vojakov in mornarjev je bilo včeraj ubitih, ko je treščilo prevozno letalo v zasneženem gorovju, severno od jezera Ta-hoe. Kmalu potem so pa zvedeli, da je treščil bombnik B-29 južno od tega mesta, pri čemer je bilo ubitih 7 vojakov. Prevozno letalo je bilo na potu od Stockton v Denver, Colorado. Bomhnik B-29 pa je priletel s Havajev. Sodijo, da je imel pilot sitnosti z motor- jem in se je spustil nekaj nižje. Pri tem je zgrešil vrh gore, 25 milj od San Francisco zaliva, samo za kakih 10 čevljev, kot kažejo razvaline bombnika. Kor poročajo priče je prevozno letalo eksplodiralo v zraku in ostanki letala ter truipla vojakov in mornarjev so raztresena daleč naokoli po snegu. Imena ubitih vojakov in mornarjev ne bodo dana v javnost dokler ne bodo obveščeni njih naj'bližnji sorodniki. cigaretami, ^F^rlZ P08k°Čila- vigftil namiguje, Pri ■< -Cena od 25 do S>7nK,0(>0 \ l°baku Tudi cena bo najbrže naSih TUJINI Vprašanje, na katerega mi ne vemo odgovora: V Žireh so partizani, ko so ta kraj osvoboditi," pognali t* eni noči ž minami v zrak vsa javna poslopja: Sokolski dom, novi Prosvetni dom, novo šolo, sammtan, župnišče, občinski dom s shramba kmetijskega otjodja. Poleg tega novi Most proti Rovtam čez Soro. Naslednjo noč so uničili turbine v elektrarni in razdejali carinarnico. Ljudstvo \se je vpraševalo, zakaj to razdejanje. To niso vojaški objekti. Komunisti so odgovarjali, da so uničili zato, da se tam i ne morejo skrivati belogardisti. Sedaj bo tnoralo ubogo \ljudstvo graditi ivse na novo. Ali je bilo to potrebno za osvoboditev? Morda za komunistično revolucijo, jne pa za svobodo. Kdo naj razume to |divjaštvo |Ali ni bilo ljudstvo upravičeno, da se brani proti takim "osvoboditeljem?" misarj u V novi vladi bo Stalin mini stirsiki predsednik ter minister bojne sile, dočim bo Mokstov njegov glavni deputij in zunanji minister. Kalinin je bil predsednik sovjetske republike od 17. j an. 1938. -o--- Mirovna konferenca se bo vršila v tajnosti Pariz. — Ameriški, angleški | in ruski delegatje, ki imajo nalogo napraviti načrt za mirovno Včasih je pa le dobro, če zna človek brati Gaastra, Mich. — To mestece, ki šteje okrog 770 duš, je izvolilo svojim županom nekega Pera Filipczuka. Vse je bilo veselo in zadovoljno, dokler ni novi župan povedal, da ne more prevzeti urada, ker ne zna ne či-tati ne pisati, kakor to zahteva od župana mestni čarter. -o- OAJ BRAT, DAJ SESTRA, SPOMNI SE BEGUNCEV S KAKIM DOLARJEM_ 2863. Novornašnik, ki bo pel novo mašo daleč proč od mile domovine, bo gotovo hvaležen za vsak dar od rojakov iz Amerike.. Selitvena razprodaja— Anžlovarjeva modna trgovina se bo preselila par vrat naprej, na 6214 St. Clair Ave. Zdaj se nahaja na 6202 St. Clair Ave. Da bodo Anžlovar-jevi svojo veliko zalogo nekaj zmanjšali, da 'bo selitev lažja, imajo veliko razprodajo na vsem blagu. Okoristite se s to priliko in kupite dobro blago po nizki ceni. Prestala 'operacijo— Mrs. Jen n i e Gospodaric, 14928 Sylvia Ave., je srečno prestala operacijo v Glenville bolnišnici. Obiski so že dovoljeni. ---—o-— Premogarji in družbe so začeli včeraj s pogajanji Washington. — Včeraj so pri- Newyorska legislatura bo dala bonus Albany, N. Y. — Legislatura države New York je odobrila §400,000,000 bonusa 1,700,000 vojnim veteranom. To mora j čeli s pogajanji za novo pogod-odobriti pa še ena legislatura in | bo med premogarskimi družbami potem volivci jeseni 1947. Akojmehkega premoga in unijo pre- mogarjev. Pogajanja so v rokah 7 zastopnikov unije in 7 od kom-panij. Sedanja {»godba poteče 31. bo predlog vselej dobil večino, bodo veterani šele dobili bonus. Kdor je služil v deželi manj kot 60 dni, bi dobil $50, kdor je služil več kot 60 dni v deželi dobi' marca in predsednik Lewis je re-$150 in vsi, ki so služili onstran j kel, da je vse pripravljeno za stavko 1. aprila, če ne bo do ta- morja dobe po $250. TUDI PRI ČIŠČENJU HIŠE JE TREBA VELIKE PREVIDNOSTI, TRDI DIREKTOR Clevelandski varnostni direktor Frank Celebrezze svari zdaj, ko se bliža spomladansko hišno čiščenje. To velja zlasti za pa-pirarje, ki se poslužujejo gazo-linskega generatorja za odstra-konferenco, so odločili, da bodo plitev strenskega papirja. Ta pripuščeni časnikarji samo na prvi in zadnji dan konference, drugače bo pa za zaprtimi vrati. ročni stroj, ki je napolnjen z ga-zolinom in ki goreč dela paro, je nevaren v neveščih rokah, včasih ' Mirovna konferenca bo v maju v Pa celo v veščih. Lahko namreč Parizu. eksplodira, ali pa uhajajo iz nje j krat nove pogodbe za njegove i premogarje. Rekel je tudi, da premogarske družbe gotovo niso mislile resno, ko šo predlagale, da se vpelje 40 urni tednik namesto sedanjega 35 ur. -o- ga strupeni plini, ki jih naprav-lja gazolin. Predvsem je treba gledati na I to, pravi varnostni direktor, da Ta bo imel kislih kumare je stroj v perfektnem stanju,j dovolj zlasti še, da nikjer ne pušča ga-! zolina. Tak gazolin se rad vna- Tulsa, Okla me in človek, ki ga obratuje, lahko dobi hude opekline po rokah. Dobro je, da je v sobi, kjer s ta- ki je dobila tatu v velikem sodu kim strojem delate, kako okno kislih kumare.' Ko se je hotel odprto, da slučajni plini lahko spustiti s stropa na tla, je po-uhajajo. motoma skočil v — kumarce. Skozi streho ] neke tržnice je vdrl tat in sprožil alarm. Prihitela je policija, AMERIŠKA DOMOVINA, MARCH 20, 1946 "AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER (JAMES DEBEVEC, Editor) •1X7 St. Clair Ave. HEnderson 0628 Cleveland 3. Ohio Published daily except Saturdays, Sundays and Holidays NAROČNINA: Za Ameriko na leto $7.00; za Cleveland in Kanado po pošti za eno leto $8.00. Za Ameriko pol leta $4.00; za Cleveland in Kanado po požti pol leta $4.50. Za Ameriko četrt leta $2,50; za Cleveland in Kanado po pošti četrt leta $2.75. Za Cleveland in okolico po raznašalcih: celo leto $7.00. pol leta $4.00. četrt leta $2.50. Posamezna številka stane 5 centov. SUBSCRIPTION RATES: United States $7.00 per year; Cleveland and Canada by mail $8.00 per year. U. S. $4.00 for 6 months. Cleveland and Canada by mail $4.50 for 6 months. U. S. $2.50 for 3 months. Cleveland and Canada by mail $2.75 for 3 months. Cleveland and suburbs by Carrier $7.00 per year. $4.00 for 6 months, »2.50 for 3 months. 81ngle copies 5 cents each. ___ Odpri srce, odpri roke.. . Pravijo in pišejo, da je in bo med Slovenci sovraštva toliko, da se te rane skozi cele rodove ne bodo zacelile. Partizani bodo sovražili one, Dejali bodo celo, dia ta kolo-nar s prepisovanjem gornje trditve Mary Ston'ove — širi sovraštvo ... Ce bi ne imel tega namena, ne bi ponavljal za ki niso bili in še danes nočejo, Mary, kar govore partizanke Entered as second-class matter January 6th 1908. at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3rd 1879.__ 83 biti partizani —in obratno. To bo šlo iz roda v rod — brez konca. Nekateri mislijo, da so katoličani ravno toliko krivi te nevarnosti, kakor so je krivi partizani. Seveda je pa tudi veliko takih, ki vso krivdo pripisujejo samo katoličanom, češ: namesto evangelijskega odpuščanja pridigajo — sovraštvo . . Zaradi tega je vredno paziti tako se imenu- na razne P°jave v poročilih i, da si človek v e naredi svojo No. 56 Wed., March 20, 1946 v starem kraju. Dostavili .bodo: Koionar ne pozna odpuščanja in skuša vzbuditi do partizank, ki sovražijo, sovraštvo . . . Kolena r j ev odgovor je: K gr-doibiiji molčati, se ne pravi odpustiti Grdobijo zakrivati, se ne pravi odpustiti. Grdobijo o-lepšavati, se ne pravi odpustiti. Kdor tako dela, se samo tuje grdobije udeležuje. Tega pa zares nočemo, da bi se tuje grdobije udeleževali. Rajši jio še nadalje odkrivamo svetu v vsej njeni strahoti, pa vek") uganja to BLAZNOST, mora ubogi ETBIN KRISTAN peti slavo in vsi nekdanji naročniki CANKARJEVEGA GLASNIKA morajo zraven basirati ali peti "čez." Ako ne bi hoteli, bi bili tisti hip vrženi med — klerofašiste in reakci- onarje . . . Usmiljenja KRISTAN! * vredni ETBIN lastno sodbo in mu ni treba le • na]- nas ma,gari še nadalje za tako trobiti, kakor drugi da- j devajo očitki, da razširjamo jejo talct. I sovraštvo. Čim več takih očit- V marčni številk; lista Ave I kov bo, toliko bolj se bomo lah-Maria Vidim izjavo Velikonje-' ko vadili v krščanski čednosti ve vdove, ki je kmalu po pri- —odpuščanja! hodu titovcev v Ljubljano prestala goro silnega gorja. Saj ste morda sami čitali. Njena izjava ni bila namenjena za ' tlaJ javnost. Torej gotovo ni le j Pisal Pred .petimi leti ' napisana le KARJEVEM GLASNIKU Še malo ne! Nič drugega ne vzbu- Ali kokinar širi sovraštvo do ETBINA KRISTANA, ko se- v CAN- ponarejena 'in ni " radi lepšega". Tam čitam: "Videla sem ljudi popolnoma brez Boga i(n brez srca. Videla sem od blizu vse sovraštvo do vsega, kar je božje in ni j ja koionar do ETBINA KRISTANA koti — iskreno pomilovanje! Ali ni vsega pomilovanja vreden mož, ki mora na , svoja zelo stara leta gledati, komunistično. Tako silno semjkako sg njegQVi lepj nauki> ki sovražiti! Nočem, da bi sov-ražiii moji otroci! Zato sem Bogu hvaležna, da jih zdaj ni tukaj . . .Kako bi ji'h mogla ko sem se moral^jaz sama toliko boriti, de se nisem vdala sovraštvu." Tako piše. slovenska žena in lepe nauke Mož, ki je tako "reševal in rešil" Slovenijo, zasluži tolikega usmiljenja, kolikor ga zmo- mati, ki ima po človeški pameti rie kako velikodušno človeško JANEZ KRALJIC: OF - tuja ustanova Tudi če bi organizatorji partizanov istaretr, kraia jejo pristaši OF, imeli poštene namene, bi jim Mihajlovič ne ^arega Kiaja, mogel zaupati vodstva. Voditelji OF pa so hoteli imeti vod- teb iecen^ lazj stvo in obiast v Jugoslaviji. Zato so se prvotno združili s fašisti in nacisti, da bi z njihovo pomočjo zavladali. Ko se je zveza s Hitlerjem razdrla, svojih načrtov za svetovno re-vohicijo niso opustili. Napoti jim je bilo Mihajlovičevo osvobodilno gibanje. Če so ga hoteli uničiti, so morali ustanoviti konkurenčno gibanje, ki si je nadelo zveneče ime Osvobodilna fronta. Organizatorji danes odkrito priznavajo, da je bila ob rojstvu Osvobodilne fronte za babico komunistična partija na povelje Moskve in da je otrokov oče Stalin. Oče je otroka priznal, redil in ga podpiral. Otrok se danes očeta ne sramuje, včasih ga je tajil in prikrival. Zakaj organizatorji OF so dobro poznali mišljenje slovenskega naroda. Če bi naši ljudje vedeli od začetka, da je komunistična partija organizirala OF, da vstopi vanjo vsak kot poedinec, da je v njej edina stranka komunistična partija, brez katere privoljenja ne velja noben sklep in brez katere pristanka se ne sme nič zgoditi, ko nasprotno komunistična stranka sama in neodvisno od pristanka drugih sklepa in dela kar hoče ter zlasti, če bi naši ljudje samo slutili, da je vojaško vodstvo OF izključno v rokah komunistične partije v OF, ki se bala sovraštva, da sem samo j jih je dajal pred petimi ieti, dobiva naročila in direktive od komisarjev v Moskvi in ne "' ' " " od jugoslovanske vlade v Londonu, da so vodilni organizatorji OF bivši fašistični in nacistični okupatorjevi priganja-či, če bi to vedeli, bi se OF ne pridružil v Sloveniji niti en narodno čuteč človek. Med Slovenci ni bilo narodnih izdajalcev, ne med socialisti, ne med liberalci in ne med klerikalci, razen komunistov, ki so pred vojsko in v začetku vojske na povelje komunistične partije hlapčevali in pomagali fašističnemu in nacističnemu okupatorju. Skupno z njim so pobijali domorodne organizacije in izdajali Jugoslavijo, da bi sami prišli na oblast. Saj to ni nobena novost, ker tako delajo komunisti povsod, ker imajo za domovino diktaturo komunistične partije. Z lažno propagando, da so Mihajlovičevi in kralja Petra borci, so slepili nevedne ljudi, ki si niso ničesar bolj želeli kakor resnične svobode. Pod pritiskom iz Moskve in zaradi nepoznanja razmer je tudi londonski in ameriški radio navijal za "narodne" borce v OF. Zato so mnogi drveli vanjo in se niso strašili nobene žrtve. Le ljudje, ki so poznali komunistična gesla, vabe in trike, niso nasedli. Doma niso razumeli zakaf organizatorji OF varajo ljudi, da OF ni komunistično delo. Razumeli šo, zakaj OF ne more iti z Mi-hajlovičevim pravim osvobodilnim gibanjem. Vedeli so tudi, da OF ne dela za osvobojenje Jugoslavije, ampak se trudi in peha, da se nasilno polasti oblasti, da iz Jugoslavije naredi komunistično republiko za Sovjetsko zvezo. Naprej smo vedeli, da kjer gazi komunistična revolucija, brizga kri pod njenimi nogami, nebo žari rdeče, kakor so krvavo rdeče njene zastave. Če bi nam komunizem priporočal kdorkoli, bi kot narodno čuteči in verni ljudje ne šli za njim, ker iz izkušnje vemo, da je fašistična okupacija nasilna in krvava, vemo pa tudi, da je komunistična bolj krvava in zločesta od obeh okupacij. Njeno gospodstvo ni osvobojenje, ampak zasužnenje pod domačimi trinogi. Izmed vseh trinogov najhujši je brat po krvi. Vlada mora začeti varčevati Lansko leto nam je kongres znižal dohodninske davke za nekaj dolarjev. To olajšanje bomo občutili letošnje leto. Predvsem so zdaj prosti vladnega dohodninskega davka taki, ki malo zas?užijo, dočim so morali tekom vojne tudi dati Stricu Samu svoj delež. Že stari ljudje so rekli, da je samo dvoje gotovo na svetu, čemer noben človek ne uide: smrt in pa davki. Smrti ne uide nihče, reven ali bogat, davkom pa tak, ki,nič nima. Kar je najbolj čudno je to, da je ravno revež tisti, ki se najmanj brani naj bo smrti, ali davku, dočim se bogataš upira obojemu. Seveda, več ko ima, več bi rad imel. Revež pa ne izgubi dosti, ob smrti je rešen trpljenja, če pa mora dati kak cent za davke, se pa tudi dosti ne upira, ker je že navajen, da je na vse strani tepen. Če je smrt potrebna ali ne, to vprašanje naj vsak sam ■ reši. Kar bi mi danes rekli je beseda o davkih. Davki morajo biti, ker ž njimi vzdržujemo svoje oblasti: mestno, okrajno, državno in deželno ter vse funkcije, ki so z zvezi ž njimi Vlada ima dohodke samo od davkov, zato brez davkov ne gre v nobeni državi. Je pa velika razlika med davki in davki. Kjer je dobro gospodarstvo pri vladi, so manjši davki, kjer je slabo, so večji. In ravno pri naši ameriški vladi se danes vse premalo gospodari, to se pravi — modro in varčno gospodari. ' Mnogo je še vladnih agencij, ki so ostale od vojne dobe, ki stanejo milijone dolarjev, ki bi jih vlada prav brez skrbi odpravila in s tem prihranila davkoplačevalcem lepe denarje. Narod mora gledati, kako bo plačal tistih 300 bilijonov dolarjev dolga in če ne bo začela vlada bolj varčno gospodariti, da bo ostalo od davkov nekaj za tisti dolg, ga ne bomo nikoli plačali. Pa kako bomo vzbudili v srcih naših čitateljev dovolj globoko usmiljenje do ETBINA KRISTANA, ako na tem mestu ne povemo, kakšna poročila prihajajo iz bele Ljubljane te dni? Sicer ni nič tako novega, pa potrjuje, kar smo že nekaj čaisa sem vedeli. Prepis iz ljubljanskega pisma se glasi: "V noči 'Cid 16 na 17. decembra 1945 iso zivršili organi OZNE, MM in NO (teh skrivnostnih črk, razen onih od OZNE, koionar ne ve tolmačiti .. .) številne aretacije po Ljubljani in večjih mestih Slovenije vseh tam bivajočih inozemcev: Nemcev, Čehov, Madžarov itd. Z vsemi člani njihovih družin so jih odpeljali na pcistaje in od tam čez Gorenjsko v smeri Avstrije Po poročilih so na ta način se ne motim je imel deset ali več otrok. Trije njegovi sinovi so bili že pred to vojno v jugo-' slovanski armadi. No, končno sem prejela pismo, ki mi ga je pisala žena bratovega sina in sicer čisto na kratko piše: "Težko smo pričakovali Vašega pisma. Družina je vsa razkropljena in pobita. Jaz nimam več moža, imam 2 otroka, stanujem v podrti hiši, pa tako lep dom smo imeli pred to vojno...." Prav nič pa ne omenja v pismu, kdo jih je pregnal in pobil in kdo jim je dom porušil. Saj lahko vemo, zakaj tega ne omenja— zato, ker ne sme. Saj se na pismu pozna, da ga je jugoslovanska cenzura zaprla. Iz tega se prav dobro vidi, kako jih imajo v Jugoslaviji v kleščah, da niti pisati ne smejo, kako se jim tam godi. Samo tisto \jim je dovoljeno pisati, da nam sporočijo, da nič nimajo. Pozdravljeni, Johana Logar -o- Ce verjamete al> god je plačala SOS' kjer je bilo žegna«e'. skosodnemu gospodu P no za glavni ples 111 u plesali vsi člani te ^Aji nomer v istem krog"' ^ j 2 ven se je vrtela ^ iv žja soseska v krogu ^ salo včasih šest a11 s j 'tf sesk v prav tolik0 ^(pj krogih. Pri tem P3^ Članom dr. Srca Jezusovega (samostojno) razglaša, kaj je ta mož no izgnali okoli 2,000 oseb. Prevoz se je izvršil v živinskih vagonih, ki so bili zaprti in Veliki večini naši'h članov in članic je znan sklep izredne seje, ki se je vršila v nedejo 24. februarja. Vendar pa je plombirani. Vsa'ka taka nasil-! malo število članov in članic, no izgnana družina je dobila j ki jim ni bilo mogoče priti na (Nadaljevanje na 3. strani) sej0> zato naj- vgem tistim ve]ja to sporočilo Na izredni seji je bilo sklenjeno, da se društvo Presv. Srca V pojasnilo Cleveland, O. — T i s 11 m ; jezusovega (samostojno) raz- ..... ________ . . članicam podružnice št. 25 Slo-1 pus^ jn jmetje sorazmerno raz- molila, naj Bog vse blagoslovi | danes % nogami teptajo? In z j venske ženske zveze, ki niso deJ. m(jd ogtalo članstvo_ Ne in razsvetli. Težko je to m ' ami teptajo tiste nauke na- na jasnem glede zadnjih voli- bom yam sed.aj na dolgo in ši_ mnogo sem se borila. Nočem tanko tisti ljudje, ki jim jeUev delegatinj naj služi v ved- ETBIN KRISTAN po svojih I nost naslednje. Po mojem roko razlagal, zakaj je bil ta najboljših močeh v teh zadnjih! mnenju kolikor poznam pravi- sklep osvojen. Povem vam samo toliko, da je članstvo uvi petih letih pripomogel do tega, | ia, volitve za 4. delegatinjo niso ! deJo da g to biagajno ne bomo da danes kot "narodna oblast" j bile končane, ker nominacija j mogH veg dolgo poslovati brez obvarovati, da ne bi sovražili, zasmehujejo K RI S T A NOVE i nj bila zaključena, dočim sem posebne naklade, katera bi rao- j bila, jaz še vedno namenjena j rala Mt- precej 'izdatna) če bi ' kandidirati. Po pravilih mora hoteli - par let posjovati. To in človeškem čustvovanju polno mero vzrokov, da bi — sovražila ! Nikakor ni ta žena ed'ipia med slovenskimi ženami in materami, ki se tako bori — zoper sovraštvo. Dokler jih je le nekaj, ni še vse upanje izgubljeno. * * * Lt. Mary Stone iz Chicago, pripoveduje v Ameriški Domovini oni dan: "Še vedno upam, da se bodo tudi partizani enkrat zbudili in spoznali, kako brezsrčno se obnašajo. To vseeno upam, srce. * i: * V Cankarjevem Glasniku na zadnjič dznančenem mestu je pisal ETBIN KRISTAN pred petimi leti tudi tole: "Ko je bilo vprašanje celjske slovenske gimnazije na dnevnem redu in je zelo razburjalo duhove na obeh straneh, se je precej dvignilo zanimanje za štajerske Slovence. Takrat je bilo opaziti nekaj čudnega: vsaj polovica narodnih voditeljev je imela nemška imena, med glavnimi nemškimi petelini pa jih je cela vrsta imela slovenska ali hrvaška, če- čeprav sem slišala partizanke, tudi nekoliko popačena imena. ki so dejale: Tega pa ne smemo nikoli odpustiti onim, ki niso hoteli z nami v hribe! Tega ne smemo nikoli odpustiti in pozabiti, pa čeprav se bodo še naših otrok otroci med seboj pobijali, dokler ne bo vseh hudič vzel. Tako govore partizanke. A za one ljudi, ki niso bili v hribih partizani, pa vem, da so tudi veliko trpeli pod fašisti, nacisti in partizani, pa so pripravljeni vse odpustiti, ker tako strašno želijo v miru živeti." Mary Stone je bila tam dva tedna in sama študirala razpoloženje ljudi. Zato je njeno pričevanje veljano. O, še je upanje,! če partizani lie znajo odpuščati in hočejo na vsak način sovražiti — in celo tam, kjer ni nobene krivde ! — bodo pa mnogi katoličani, ki se znajo junaško premagovati, da NE sovražijo, premagali partizansko sovraštvo z molitivijo, "da bi jih Bog blagoslovil in razsvetlil." * * * Tudi nam očitajo, da z objavljanjem RESNICE v stari domovini širimo scvraštvo. Širimo ga baje tu med rojaki, da "sosed soseda več ne pogleda." Po čem naj se torej sodi narodnost? Vodja 'Stiaročehov je bil dolga leta dr. Rieger — gotovo ne,češko ime. Vodja češke socialne demokracije je bil do svoje smrti Nemec, vodja nemške (na Češkem) pa dr. Czech. Komurkoli se ljubi male brskati po spominu, po svoji okolici, med znanci in prijatelji najde takih primerov brez konca in kraja." * * * Ali se vam ne zdi, da je ETBIN KRISTAN dobro povedal, kar je mislil ? Pa ni nič slabše povedal v naslednjih besedah : "Pred nedavnim so naciji hoteli Hrvatom dokazati, da niso Slavam, ampak da so sorodni Nemcem, češ, ko so se Goti in Lcmgobardi selili na jug, so nekatera njihova plemena ostala v sedanji Hrvaški, so sprejela slovanski jeiaik in se izpremenila v Hrvate. Tej teoriji se pozna BLAZNOST »a prvi pogled; ali naj zapojemo slavo, če nas hoče 'naš človek' upijaniti s p-.dtvbno BLAZNOSTJO?" Vidite, tako je pisal ETBIN KRISTAN pred petimi leti. Takra>'i ni hotel peti slave taki BLAZNOSTI. Danes, ko njegov izvoljenec Kidrič ("naš člo- biti najprej predlog pred sejo, da se nominacija zaključi in če ni nobenega ugovora, je nominacija zaključeina in nominj-rana kandidatinja je soglasno izvoljena. Ve, ki ste bile na seji pa veste, da sem jaz ugovarjala in zahtevala, da se mora tudi 4. delegatinjo voliti z listki, kot se je tretjo. Torej dokler je kak ugovor ne more biti "soglasne izvolitve", ker po mojem razumu pomeni beseda "soglasno" vse navzoče oziroma, da ni noben glas nasproten. Vse ploskanje nobenega ne izvoli, dokler je kak ugovor, ali dokler volitev z listki ne pokažejo rezultata. Ne gre pri tem za to, da moram biti jaz izvoljena za delegatinjo in vsaki privoščim 'izvolitev, toda želim pa, da se vrši vse po pravilih in katera dobi večino pri volitvah, tista je izvoljena in Nkonec je besed in konec vsakemu oporekanju. Po mojem mnenju ima vs&ka članica enake pravice in dolžnosti in tako jih imam tudi jaz. Svojih pravic si ne pustim vzeti in ker sem imela prav tako pravico kandidirati kot vsaka druga članica, tudi zahtevam, da volitve odločijo izvolitev, ne pa ploskanje z rokami. Upam, da se bo ta krivica ali nedostatek na prihodnji redni seji poravnal, da bomo zadovoljne vse. Upam, da zdaj veste kako in kaj je s stvarjo. Mary Stanonik. --o- Težko pričakovano pismo Pri Katzensteinu "> . Hm! ' T eščinr W i" tOJ nihče pritegnit deklet" gega kroga v svoje^' sati ž njo, če ni , imeti ali narediti P1 ' redko se je končalo^ čemer tepa in krvi, pn sto eden ali dva P° , gl na tem svetu. FaM*j i i s| 1» Pfij h -i tel, i namreč velike g°rJ il se žnjimi prav tako getali kakor mesar * , s sekiro udari po S-sih s0 za spremen^0. si w di po kamenju, s prav krvavo zazii ^ ko so uporabljal' ^ orožje: pesti, gorj»<;e nje. Zato so fantje da je bilo lepo „ jih je nekaj obležal«; . d i (tel je bilo slabo žeg« "domače" zabave ,*nJe Pri Smledniku >» *i< plačal le prvi deZ® mu gospodu prvi ^ .' J of je šel z godci k ^^ in je ž njo zaplesa z golo sabljo. ^ jji je napravil s s^jt zemljo in izročil P ^ gemu, sam si je u) iskal, če ni pa ^ je druga ž njim Plesa^'i«: ^ spet po prvo, čep f strašno grdo drž*1®' l Ke M h il i d* J 11 ji i rala biti le za silo P; K Enumclaw, Wash. — Tudi jaz sem prejela tako težko pričakovano pismo in poročila iz starega kraja. Pisala sem bila še meseca novembra 1945, in jih prosila, da če. je še kdo živ, naj mi vsaj to sporoče. Posebno sem želela izvedeti, če je še j kdo živ pri mojem bi'atu, če rej ta sklep je bil osvojen na izredni seji in potem zapisnik odbobren na redni seji 10 marca in to sedaj drži. Dalje je bilo sklenjeno na dotični seji, da društvo preneha poslovati z 31. marcem 1946 in vsak član in članica,'ki hoče biti deležen ali deležna deleža, mora imeti plačan ases-ment za mesec marec. Prav tako morajo vsi člani poravnati oziroma plačati tist'i'h 50 centov, katere je določila glavna seja za oskrbo pogrebov. Vse to mora biti poravnano pri tajniku najkasneje 31. marca, ker po tem dnevu tajnik ne sme več pobirati asesment! Bratje in sestre,! Da ne bo pozneje nepotrebnega prerekanja, vas prosim, da vpošte-vate gornje sklepe. Asesment bom pobiral v pondeljek 25. marca na svojem domu kot navadno (985 Addison Road., zgoraj). Vsak in vsaka naj pogleda v svojo plačilno knjižico in če nima plačanega asesmenta za marec (in moški 50 centov za pogrebne stroške) ter se potruditi in plačajte svoje obveznosti v pondeljek ali najkasneje do 31. marca. Potem bo prepozno! Vsi tisti bratj-e, ki ste na bolniški listi, pa dajte izpolniti svoje bolniške listine po 31. marcu in jih pošljite tajniku, da vam bo nakazna bolniška podpora do 31. marca. Skrbite, da bo imel tajnik vse bolniške listine vsaj do 6. aprila, da bo tako mogoče zaključiti končne račune, ki bodo prebrani na zadnji seji, ki se bo vršila 14. aprila, kot navadno. Ampak, zapomnite si, da na tej zadnji seji ne bo tajnik prejemal nobenega asesmenta več. Prosim vpoštevajte! Z bratskim pozdravom, Frank A. Ttfrek, tajnik, 985 Addison Rd., Cleveland 3, Ohio. V Mengšu i" zbrali mladi fai^ t „ To J ( 50 meh proso. A 0! ,Vi( vada sploh po v ^ n j skem, da prosa >^„<1 )et drugo žito, ampak ^;? ^ to se pravi, da so t^i ^ teptali in trli. ravljali vedno le P ^ zi. Kadar je bil° Pptje! :o in v kraju, s° ^ kleta plesali t&n\/ J t, Tam so se dostikra J rodne stvari, da anili- dri ljudje ugam^ ^ če se ponoči P vrti, devica kaj ra zgubi. Povsod po df H V eK k Goi' g o5 bila navada, da pozimi ob delov ^ po večerji dekle** J fl si v kaki hiši, kjer p0l? ^ veliki sobi. PreF J navadno predle. belice kmalu \ te t je, kjer je d°st' ko so tudi fantJe v ^ dicam. seboj so godce in vsak faI 11 k "svoji," ki J očeh in v srcu. kletom in se ji"1 \,lV-e-y 1 I pa sramežljiv0 ^ tf pa skrbno pazile- Jf ti šne besede pak. Pa A* prime svojo S0ge .^P1 z njo zapleše. 11 .g?1. Potem je kle zopet sedlo vratu. Potem ie \jjf plesal in zatem ti\ ^ ko dalje, d°kler V* končana. AmP^kj dekleta zbiral* s 7 so Pt,syt cer k preji, —^ njimi samo d«1' na teden, da s° tek čas. Med vsem zbirali denar, 1 aZ'1 i/I ta, toda s to ra^ J la dekleta samo v * ko kot fantje. ^ rej« fa vij0' i razdrle, kot Pra, jem so vina. Ko so P1' te vili veselico i'1 ^ rajali, da Je vse telo. ti k - ti, li h s 6 « % til > \ I Jo »I i t* K h-JOZfl p SOTESKA DOIIOVINS. MARCH 20, 1946 Ni °Zdarjevi spomini Spisal Jos. Kostanj evec. Je zgodilo, da je gledal tega greha? šCS10 Gabr«včev Loj- Toda ne, (oščj, in se ustavil, da bi si • J*** vina, kakor navadno vselej, ko za Vsedel se je kar v 0 ter opazoval pri PtibližJe v ^stilni. Kar se ter „ n izmed mešča- ftj^J Ponudi piti. Lojze 1 m. ®e zahvali Oni pa i "®.®^ vi-80 bih okoli mize še 1 štrail S°1Vi tovariši in od - ' s° silili vanj ter mu o, I1 dom, |«elo S Pijejo ter so --1' naj jih obišče, mesto. Loj:ze se W. so mu seve- so H!la^a'kfni gospo- Koliko premo- 'pe v 'Cl?a branil Pijače, a Uer 'm°gel popolnoma i?Wje laskalo, da ga ogovori-Hi'2 ni,bil vajen ,pija- ^ vi? 1Vala nainJ> da ' je (jUc| « zaupen. Po- pfj, 1 0n vina in plačal , 6m je bil toliko ne-, k; Je nehote pokazal Preje] J,e bil uPrav tisti *>.ki ga° trmca v trgu »i čaSa3\Gabr°vec dajal ttft^ '' Silo je v listnici ^nJietSt0 go1 dinarjev, t'?omeri?C6tu Oni H s,jj^wo spogledali. ^Jzeta ter ga odve- EidenPa Je h' i J 5e in velel hlap-" Pleze konje in jih , PteHi0 * se dolgo, ko je W čan'ov Potegnil jena V]e.e b" je'Z* kratek čas vrizi- «0j dejal bili in mešal. Mi, , '' nekateri fantje - da „ ojze se je bra- f!% , vržemo mi par-' ^ite??6' kako gre in i^ laht 2 nami 1 VL kin oni. so i^^olikokrat, a me-Fantje so* se &e je nag- ile J. :>• . 7*0, na celli ,Sitva. Je dejal' ^ili. Keden ter Se ti "" m'u Pošepnil: rE'^hy^^mazali jih bo-Ce> da bodo pom- ga .JG vrelo in kipelo, j« bij6 SkušnJ'ava. Že od ka^^Jen na denar VtJ da bi se dalo pF ^ijal f lleka'i zaslužiti ne, tega ne sme storiti, prevelika je svota, ki jo je poneve-ril, za marsikoga Ibi pomenila celo dobršen del premoženja in bi ga uiničila. Ne, to, je treba poravnati drugače, poravnati, da ne izve oče. Toda kako? Tako se je v njem borilo doibro in slabo in sam ni vedel, kaj bi. Ko je toil že na vrhu in je imel le še nekoliko minut do doma, mu je šinila neka posebna misel v glavo, katere se je sicer iz prva ustrašil, a ki se je vedno, vračala kakor sitna muha. Švrknil je po konjih, zdivjali so mimo prvih hiš. Povsod so bili že zaprli, zakaj bilo je že precej ;pozno, samo pri Bir-ku so imeli še luč. Doma so bili tudi že odšli počivat, čakala ga je samo še sestira z večerjo. "PMzno hodiš danes, Lojze. ALi se ti je kaj pripetilo? Vsi smo bili v skrbeh zaradi tebe, zlasti pa oče." "Nič ni hudega, Pepca. Čakati sem moral tako dolgo v trgu," se« je izlagal in se sklonil nad krožnik, da bi skril zadrego. "Hvala Boigu, dia ni nič. Jaz grem sipat, Jojze, trudna sem od dela. Ko povečerjaš, spravi posodo tja na umivalnik. Lahko noč!" ' Lojzetu je bilo všeč, da je ostal sam. Ko je v hiši vse potihnilo, si je dej al: "Boljše prilike ne bi mogel d^bitii, kot je sedaj. Nihče ne bo slutil ničesar in reč bo urejena. Da oni ne bo govoril okoli, o tem sem prepričan." Ugasnil je luč in natihoma stopil iz hiše. Narahlo je obrnil ključ v vratih, vtaknil ga v žep ter stopil doli po vasi. Pred Birkovo gostilno se je nenadoma ustavil in je za hipec pomislil. Ttcda naenkrat je dvignil odločno glavo ter vstopil. Birk je sam sedel iza mizo v kuhinji in čital časopise. Ko je zagledal Lojzeta, ni verjel lastnim očem, a potem ga je malh orna obšlo mejko čudovito zadovoljstvo. "Torej vendar enkrat začetek," si je dejal in si pogladil brke. Lojze je sedel in poklical vina. "To me veseli, Lojze, da me obiščeš vsaj enkrat. Res me veseli, zato dam jaz danes za polič. Pa ste res čudni fantje RESNO SVARILO KATOLIČANOM Te dni je iSiANS razposlal uredništvom neko objavo izpod peresa ljubljanskega dr. Metoda Mikuža pod naslovom: USTAVA IN LOČITEV CERKVE OD DRŽAVE. Razume se, da se to tiče nove jugoslovanske ustave, ki je med drugimi novostmi uzakonila ločitev Cerkve od države v naši stari domovini. Na tem mestu se ne bomo spuščali v načelno vprašanje, kako je treba s katoliškega stališča gledati na to nasilno ločitev. O tlem se je pisalo in se bo gotovo še na drugih mestih. Hočemo samo na kratko pokazati, kaj to pomeni v praktičnem življenju za svobodo VERE IN CERKVE v naši stari domovini. To bo najbolj jasno, ako prepišemo samo en zgled, bo imel hitro doka^ za duhovnikov "zločin"! Pa ni treba tu misliti samo na "agrarno reformo" nove jugoslovanske u-stave. Nova ustava vsebuje še polno drugih podobnih vprašanj. V njej so stvari o ločitvi Cerkve in šole, o nepotrebnosti krščanskega nauka za otroke, o neveljavnosti cerkvenega zakona pred državo itd. Vse to ni v skladu s katoliškimi nauki in načeli. Noben vesten spovednik ne bo mogel reči svojim spovedencem, da se nova jugoslovanska ustava sklada s katoliško vestjo in da dr. Mikuž določila ustave v katoliškem smislu razlaga. In 'koi ne bo rekel, česar po vesti reči ne more, bo pred usta-Ivo "zločinec" in njegov lastni jspovedenec ga lahko tira pred sodišče!! Spovednik bo moral ki ga navaja sam dr. Metod Mi kuž v svoji zgoraj omenjeni db-1dižktriezik^aTotaiifker'gTk javi. Iz tega edinega zgleda se' lahko razvidi, kakšno "svobo- do" ima Cerkev pričakovati v Sloveniji pod novo ustavo. Dr. Mikuž poudarja, da nova ustava garantira vsem državljanom "svobodo vesti." Potem to reč razlaga z naslednjimi besedami: "Pojem svobode vesti nika- kor ne pomeni, 'da vsak človek1 lahko dela kar se mu zljUlbi'J temveč nasprotno, da ustava ščiti svobodno možnost izvrže- temu veže s povedna molčečnost, "spovedenec" bo pa lahko pričal zoper njega, kar bo hotel— sodišče mu bo verjelo, še bolj mu too pa seveda verjela OZN A, pod katero so itak tudi vsa sodišča! Seveda se bo zgodilo, kar dr. Mikuž tako, oclkritosrč-:no pove: Tak duhovni voditelj bo enostavno zaprt! "Svoboda Cerkve in vere" na 1 Slovenskem je torej prišla ta-jko daleč, da je za duhovnika ze- ., v ,. lo nevarna reč — iti v spoved- vanja dejanj, ki jih državljan! spozna za dobra. Kot svoj o j dolžnost si torej zastavlja u-| Kaj takega je bilo v zgodio-stava, da bo nujno odstranila vini preganjanja Cerkve in vere in brezpogojno kaznovala vsa-Jdosedaj le redek slučaj. Da se ko oviro, ki bi kakorkoli kvar- to sedaj uvaja v Slovenijo, to no vpivala na svobodo in samo- j nam sam dr. Mikuž na vsa u-stojnosit odločitve svojega dr-j sta pove! In poleg tega celo žavljana. Prav s tem določilom pove, da je ta zgled že tudi res-j vselej hovno vselej vsi kvarni vplivi napač- nastavno zaprt" zaradi takega RESNO SVARILO KATOLIČANOM. Rev. M. J. Butala, župnik, Rev. Edvard Gabrenja OFM, župnik, Rev. Alojzij Medic, gvardijan. ODPRI SRCE, ODPRI ROKE . . . MALI OGLASI je v novi Jugoslaviji enkrat za ničen! Tedaj seje moral že odpravljeno vsako du- tudi dogoditii. Torej je bil vsaj suženjstvo, enkrat za | eden katoliški duhovnik že "e- nih vzgojiteljev in to katerihkoli. Vzemimo na primer zgled, ki je danes še možen pa tudi 'zločina"! Katoličani, vi vsi ste pa priče, da smo doslej vedno slišali eno samo pesem: Ce je resničen. Kmet spozna za prav i kak duhovnik v Sloveniji za- in dobro, da bi vzel po, agrarni reformi samostansko njivo. Vest mu ne očita ničesar. A sledovan od vlade, je to radi tega, ker je dotični "narodni izdajalec" ! Zdaj nam sam dr. gre k spovedi in tam (sliši): Mikuž naravnost pove, da je 'Kaj vendar misliš storiti, ne-. tam duhovnik "zločinec" tudi srečni človek itd!' Njegova j takrat, kadar kot spovednik na-vest, ker je vpliv duhovnika- redi svojo vestno dolžnost! spovednika še vedno močnejši j Bodo že imeli prav tistii, ki kot njegova razsodnost, se zbe- poročajo, da je na Slovenskem ga in ne ve kaj bi storil. Po u h je nekoliko: časa, črnski, da se tako ogitbljete go-o^ CeJal: I stilne. Kaj res nočete imeti še Jaz." j nikdar nobenega veselja? Saj Loiv° Se dregnili s ko J 4(1 Je i^kj P^ič banko in s | H j sP'ravil denar. Do- KS S dal . tU li; A $ / ■/■j /i Knje na - m njegovo o-v strasti. Poza-na Črno, na vse okoli sebe >e nekoliko ča- ;> kar ■' a Potem je izgu-61 ■ igral m V ^ il'i J ,/j "It o> A / t K j)! Oi 1»t 'le % u- .ste vendar mladi in skopariti privzdignili | vam ni treba pri takšnih zaslužkih. Ej, drugod so fantje drugačni in vedo, da so sanfo enkrat mladi. Bog te živi, Lojze!" Trčila sta. Ko je odložil ča-šo od ust, je Lojze hipoma stresel z glavo in dejal: "Prav za prav nisem prišel danes pit. Nekaj drugega me je pripeljalo k vam. Mislil sem si, Birk te ne bo izdal, tudi ako ti ne !bo hotel pomagati." "Veseli me tvtje zaupanje, Lojze, res me veseli. Kar govori, zastonj nisi prišel k meni, samo da je v moji moči. Sama sva, nobeden naju ne sliši," je izpodbujal Birk in nestprno vprl svoje črne oči v Lojzeta. In Lojze je začel pripovedovati svojo današnjio! nesrečo ter je nazadnje prosil, naj mu pomaga Birk iz te zadrege. "Ampak človek božji, ako ni nič drugega nego to, bodi takoj potolažen," je Vzkliknil Birk. Moj Bog, kolikokrat se človeku kaj takšnega pripeti! To' ni nič takšnega, moj ljubi. Danes si izgubil ti, jutiri izgubijo drugi, in tako dobiš nazaj tisto in še drugo. Kdo bi se menil za takšne malenkosti? Kaj stori to tebi? Res nisi še sam gospodar, toda dolgo ne bode in sko-ro vse Galbrtvčevo bo tvoje. Jaz pa te počakam, kolikor časa hočeš.'" (Dalje prihodnjič) vanj tako nobena re- ai , ^ Prišla. Voiz ,dalje na,glo—. višje m viti ' Drobnick, Mr. Henry Braidich, Mr. Mike Braidich, Jr. Mr. in Mrs. P3'1 ska in družina, Mr. in Mrs. Louis Dolsak, Mrs Rose Blockovic in drUŽinfll Mr. in Mrs. Bajt, Mr. Edward Drobnick, Mr. in Mrs. J. Koman, Mr. Celesnik in družina, Mr. in Mrs. John Ivansek in družina, Mr. in Mrs. Grdina in družina, Mr. in Mrs. Frank Zobec, Mr. Yegek, Mr. in Mrs. ^ Faustini in družina, Mr. in Mrs Pavček, Mrs. Lenarčič, Mr. in Mrs. Fra i TO'0' Drobnick, Mrs. Krail, Mr. A. Logar in družina, Mr. in Mrs. Frank * ^ mar in sinovi, Mary Samich, John in Jennie Samich, Mr. in Mrs. L°ul Samich, Mr. in Mrs. Wm. Slanina. Enako se želimo prisrčno zahvaliti vsem, ki so dali brezplačno avtomobile na razpolago pri pogrebu. Nadalje naj sprejmejo našo iskreno zahvalo člani društva1 Fx'a g Prešeren št. 17 S. D. Z. in društva Zviezda odsek 14 H. B. Z. za ude1«2 ^ pri zadnjem sprevodu, posebno pa nosilcem krste, ki so ga spremileU. do groba in položili k večnem počitku. Našo prisrčno zahvalo natj sP ^ me pogrebni zavod Anton Grdina in Sinovi za vso prijazno naklonjell° in pomoč v dnevih žalosti ter za izvrstno vodstvo pogreba. iitfl Če se je pomotoma kakšno ime prezrlo prosimo oproščen j a ter se j želimo prav tako najprisrčneje zahvaliti. Predragi in nikdar pozabljeni soprog in očim, bridko nas je uža'®" ^ lo, ko Te je nemi'a smrt tako nanagloma odvzela iz naše srede. tega sveta si prestal in odšel si v kraj večnega spanja, kjer zdaj v zaženem počitku mirno počivaš. Spominjali se Te bomo v molitvi, da naj Ti ljubi Bog podeli veC srečo v večnosti. žalujoči ostali: JENNIE DOBRINIC, soproga; EMILY DROBNICH in JEAN SAMICH, pastorki; ANTHONY, zet; ANTHONY vnuk in JOHANNA vnukinja. Zapušča tukaj tudi žalujočega brata PETRA DOBRINIčA. Cleveland, O., 20. marca, 1946.