PRED SPREJETJEM DRTJ2BENE6A PLINA Gospodarstvo v letu 1956 w V letu 1956 lahko ugotovimo neenak razvoj proi-zvodnje v osnovnih gospodarskih področjih. Medtem ko se je industrijska proizvodnja pove-čala za 10" o, s čimer se je njen skupni obseg v primerjavi z letom 1952 povečal za celih 60*/«, je zabeležila kmetijska proizvodnja v primerjavi s prejšnjim letom občuten padec, približno za 10"/«. V razliko od industrijske proizvodnje ni ktncitjska proizvodnja v zadnjih 5 letih zazna-movala pomembnejše izpremembe, kar se tiče njcnega skupnega volumena. Druga gospodarska področja sledijo v Ietu 1956 takemu razvoju industrijske in kmetijske proizvodnje, pri čemer je bila gradbena dejav-nost manjša zaradi zmanjšanega obsega inve-sticij in počasnejšega razvoja zaposlenosti. Zarsdi takega gibanja vse materialne proiz-vodnje je v letu 1956 izostal porast skupnega družbenega proizvoda in narodnega dohodka. Najvažnejši vzrok tega je padec kmetijske pro-izvodnjc, ki ima pomemben deJež v oblikovanju narodnega dohodka. 0SN0VN1 REZULTATI Fri nespremenjenem nivoju dohodka je bilo (loseženo: — povcčanje izvoza za 20 milijard nad letom 1955, kar znaša po notranjih cenah blizu 60 milijard; — hktati se se znatno povečale zaloge v go-spodarstvu. Te zaloge so porasle za okrog 140 milijard dinarjev. Povečanje zalog se pretežno nanaša na surovine in končne izdelke, delno pa tndi na končno opremo, tned katero je tudi taka oprcma, ki ne ustreza današnjemu povprašc-Vanju; — v Ietu 1956 je bil dosežen bolj miren in stalen razvoj gospodarstva, kar je posebno prišlo do izraza v bolj mirnem razvoju cen, posebno cen 'industrijskih izdelkov. V tem letu se je splošni indeks cen povečal za 4 do 5"/«, medtem ko je znašal ta porast v prejšnjem letu 11"/»; — skupen obseg zaposlenosti je nekaj nižji kakor prejšnje leto, tako da so bili ustvarjcni ugodni odnosi med razvojem proizvodnje in skupno zaposlenostjo. Na lemelju ustvarjenega dohodka so bili po-Same/ai načini notranje potrošnje letos v pri-merjavi z lanskim letom naslednji: prebivalca je manjša za nekaj več kakor 3'/« v primerjavi z letom 1955. V okviru takega razvoja osebae potrošnje bo ostala realna potrošnja mestnega prebivalstva, po sedanjlh ocenah, ne-spremenjena v primerjavi z letom 1955 ob hkrat-nem in precej pomembnem znižanju osebne po-trošnje na vasi. Cenijo, da b« ta potrošnja padla v primerjavi z letom 1955 za blizu 8*/«. Pri tem moiamo pripomniti, da je potrošnja mestnega prebivalstva kazala V prejšnjih letih težnjo zni-žcvanja in da je bila v letu 1956 ta težnja satno ustavljena. Pri neizpremenjenem dohodku ni bilo mož-nosti za povečanje splošne potrošnje in je zato ta potrošnja, skupno z izdatki narodne obrambe, prav tako ostala v svojih okvirih iz prejšnjega leta. Poudariti je treba, da so ostali proračunski izdatki brez izdatkov xa narodno obrambo V primerjavi z letom 1955 neizpremenjeni, nafo, da so ostali izdatki narodne obrambe prav tako na istem nivoju, ntedtem ko so izdatki za so-cialno zavarovanje realno porasli za okrog 5"/«. Vzporedno z zmanjšanjem osebne potrošnje. je bil v letu 1956 zmanjšan tudi obseg vseh družfoenih investicij. Investicije so bile v pri-merjavi z letom 1955 zmanjšone za 32 milijard dinarjev ali za 8"/o. ; Kakor je razvidno iz teh ugotovitev o gibanju skupne potrošnje v državi, so bili rezultati na področja izvoza, formiranja zalog in mirnejšega razvoja gospodarstva dose/.eni na eni strani z zmanjšanim obsegom skupne notranje potrošnje, na drugi strani pa s psvečanim izkoriščanjem inozemskih sredstev. Oba ta momenta sta omo-gočila tako pomembno formiranje obratnih sred-stev in zalog v gospodarstvu. (Nadaljev&nJ« na 2. strsni) skupna potrošnja osebna potrošnja splošna potrošnja bruto investicije 97,3 98,4 100,0 91^ POTROŠNJfi Kar se tiče osebne potrošnje, je njen skupni nivo pod nivojem leta 1955, posebno pa se je Bnižala potrošnja na prebivalca. Potrošnja na PROBLEMI DELOVUE PHODUKTIVNOSTI m KMETUSKE FROIZV90H1E J (Nadaljevanje s 1. strani) Splošna ocena leta 1996 kaže, da je dala po- litika stabilizacije pozitivne rezultate tako glede urcjcvanja notranjih odnosov v gospodarstvu kakor tudi glede ugodnejšega razvcja izvoza in tvorbe nujnih zalog. Ti momenti bodo posebno va/ni z gledišča lela 1957, v katerem lahko prav zavacli teh rezultatov pričakujemo hitrejši in Mgodnejši razvoj gospodarske aktivnbsti in na tej osnevi nadaljnje pozitivne sprcmembe v vsej razdelitvi, posebno pa glede izboljšanja življenj- skega standarda, zlasti mestnega prebivalstva. Fomen teh rezultatov pa vendarle zmanjšuje Jdejstvo, da so bili doseženi pri neizpremenjeni Jpišini narodnega dohodka in ob vecji uporabi Inozemskih sredstcv. Kakor smo že pomhtrili, leži glavni vzrok, zaradi katerega je izostalo po- jvečanje dobodka v letu 1956, v nizki oziroma •zmanjšani kmetijski proizvodnji, brez katere ni jnogože doseči trajnejše stabilizacije gospodar- jskih razmer. Nadaljnji koraki glede razvoja gospodarstva in njegevega urejevanja so potem-takcm najbolj neposreduo vesani na temeljne spremembe stanja v kmetijstvu. Drugi raziog leži v nezadostnem porastu de-lovne proizvodnosti v vseni gospodarstvu. Če-prav lahko pričakujemo, da se bo letos povečala delovna proizvodnost v nekmetijskih dcjavno-stih, je vendar to zvcčanje nezadostno glede na znatnc rezerve, ki se v tem pogledu še vedno skrivajo v našem gospodarstvu. V 10 mesecih letoSnjega leta znaša skupen nivo proizvodnjc v primerjavi % lanskim Ietom 100, medtem ko beleži raposlenost indeks 98. Do konca leta lahko pričakujemo nadaJjnje izbol.išanje, ki bo povzro-čilo, da bodo ti odnosi ugodnejši. V posameznih indusirijskih vejali, kjer so bili proizvodni po-goji in preskrba z energijo bolj normalni, so bili doseženi tudi boljši rezultati glede delovne pro-izvodnosti (premog, električna energija, barvasta in črna melalurgija itd.), medtem ko so zabele-žili v vejah m na področiih, kjer so bile motnje v proizvodnji, ali kjer je bilo ireba prcizvodnjo preusmeriti, znižanje (kovinska, tekstilna in-dnstrija itd.). R^zcn zaostajanja kmetijske proizvodnje ustvarja čedalje večje težave v gospodarstvu ne-zadosien razvoj promela in prametnih zmoglji-vosti v eeloti. Znano je, da razvoj prometa že več let ne gre vštric s pospsšenim povečanjem indu-strijske proizvodnje in znatnim povečanjem naše skupne mednarodne izmenjave. Težave, ki iz-hajajo iz tega neskladja, so bilc tudi v letu 1956 zelo občutnc. Zato je trpel tako naš izvoz in uvoz kakor tudi vcs notranji promet. Tako se kot eden izmed najbolj perečih problemov go&podar-stva postavlja nujnost pospešene razširiive pre-voznih zmogljivosti v vseh vejah prometa. "V neposredoi zvezi z vprašanjem življeujske-ga standarda in zaostajanja potrošnje mestnega prebivalstva je tudi nezadosten razvoj stano-vanjsko komunalnih in drugih dejavnosti, ki spadajo v družbcni standard (šolski prostor). Če-prav smo v zadnjih letih zabeležili povečane na-ložbe v korist razvoja tch dejavnosti, obseg teh naložb pa le ni dosegal znatno nsraslih potreb na tem področju, tako da postajajo tudi te iz leta v leto čedalje bolj akutne.