UoletijNko Novico; ixhajíijo vksiíí čnírtol;; ako : : je tu (ÍHit praznik, dim [loprej. : : Cena jim je mi celo Ipio (od apriJa ilo afirila) K, za poi leta 1'5() K. Naro<':iiina za Nemčijo, Bohiio in dni^e evropske države zimša S-ňO K, za Ameiiko 4'ňO K. Lisí, in «slaíii so pljUMiJfiJo ituiirej. Vse dopise, iiurořiíitio in «ziiauilii 8prt*Jeiita tiskai iiii ,T. Krajec nasi, Ob nastopu 33. letniha Đolen]sliih Novic. Pred Bil. leti so jc Še malo bralo po Dolcnjslttiîii, jiied kniGti skoiaj nič. Zaio so iiiioli gospodje iislanovitelji „Dol, Novic" letu 1H84 prtil vsniii iiainiiii, da sc navadi na !)raiijc in řitíinje dokiijski kmet in tudi, da se'nni pomaga gospodarsko. Ob'enem naj i)i se pa tudi obrtniški tn trgovski stan nikakor ne zntiemai jal. Oil vsega zaietka se, jo list ui'cjeval tako, da je l>il jňsan laliko innevno in v katoli-škem diihn in da se je zlasti gledalo na to, da pomaga Jtolunjccin v gospodarstvu; v osebnosti se list ni ntikoval. V tem sniisln, v tem diiliu 80 vcatno delovale „Dol. Novice" skozi 3:i let in niso spremenile svojega pi-ogratiia, svojili načel. Pa so „Dol.No,vice" imele kaj uspeha? Jako veliko, v tedanjih raztiicrali nepričakovano veliko. Tndi gmotno stanje je bilo zadovoljivo, kei- so imele „Dol, Novice" še enkrat vei; naročnikov iti so bili tiskarski stroški trikrat manjši od sedanjih. Da so „Dol. Novice" v/bnjale posebno med Dolenjci katoliško in narodno zavednost, so večkrat spi'ičevale državne, deželne ili občinske volitve. Ćitnnje'casopfsjH sc jc v trh (iolgilt letih poninožilo za Kes je sicer, da so delovali v teni ozii'u tnili diugi časopisi, toda nepoliitna resnica je in ostane, da so „Dolenjske Novice" orale ledino ne sjimo na Dolenjskem, ampak po vsem Slovenskem. J, Dolenjske Novice" so bile prvi list — diiigi so pi-išli za Novicajni. In gospodaistvoV Napredovalo je ne-pri(',akovano itniogo. Glej polja, sadne vrtove, tiavnike, [jašnike sedaj in jih pi'imerjaj onimi pred ;Í2 leti. Koliko se je zbolj-šalo v vsakeni oziru — seveda odštevši sedanje vojno iase! — Kakov napredek pil živinoreji! — Glej še posebno doletij-ske vinograde! Taki'at vse ali končano, ali hii-ajoče vsled trtne tiši, sedaj vse (ako skibno rigolano, krasno nasajeno z anie-riikinii titami, vse tako lepo rodeče! Ne smemo prezreti dejstva, da ima kmetijska Šola na Giinu v tem največje zaslugo, a vendar se jm tndi lahko trdi, da pi va hvala gre „Dolenjskijn Novicam". V to šolo je prihajalo jiiimeroma le malo Dolenjcev in če so gospodje gi'inskî nČitelji po žiiptiijali ljudstvo poučevali, ni bilo vedno veliko poslušalcev in Še ti so kaj kuhaln pozabili, kar so sli,šali. Toda isti sli'okovni gospodje nčilelji so vspodbnilno pisali svoje pouke v gospodarskili Člankih v „Dolenjskih Novicah" in še pi.šejotu(H sedaj. Tiskano se je bralo in ohi'anilo, šlo je iz roke v loko in odtod tedaj tako krasni uspehi. r>olenjcem so še tndi danes „Dolenjske Novice" preiiotrebne, da jim še nadalje pomagajo v gmotnem, ni'avuem in narodnem oziru ter jih ob eiieni zabavajo in razveseljujejo z micninii sinsi in podlistki. Mili 1'ojaki! Že velikoki'at ste i>okazali vašo probujenost, vase zanimanje za javne zadeve. A dolenjska stran potrebuj'e tudi svojega glasila. Vsaj par tisočev izmed vas naj jih pristopi v kolo naših dosedanjih naročnikov, pa bomo dosegli svoj namen. In vi, rojeni Dolenjci, bivajoči zdaj vsled svojih poklicev po drugih pokrajinah, ne pozabite na ^voje dotiiače „Dol. Novice" ! Mi si bodenio ])a nasprotno prizadevali, naiediti list tudi nadalje raznoličen in mikaven. Za to potrebujemo požitvo-valnili sotrudnikov, katere danes prisrčno vabiino v svoj ki'og. Vsem dosedanjim do-pifuiikotti nt naro('fnk<)tii so islij-eiio zajiva-Ijujeino ter se prav toplo pripoi-očujenm za nadaljno hlagonaklonjenost. Prosimo najlepše, da nas podpirate vsi v našem strem-Ijisnju: pospeševati dn,šni in gmotni blagor našega dobrega nai'oda jio Dolenjskem. Naročniini za celo leto ostane samo tri krone, tudi Ju'i dosedanjih diaginjskiii lazmmih. Naročnino se plača naprej. Kdor ni plačal naiočnijie za leto 1017, ali vsaj za leto 1 91(î, mu bodemo list takoj ustavili. Uredništvo in Upravništvo. Skrbimo za čebele! s spomladjo je zopet oživelo življenje v panjih. Přetečena, nenavadno dolga in ostra zima ni škodovala toliko Čebelam, kakor se je bilo bati. V obče pripovedujejo Čebelarji, da po zimi niso izgubili mnogo |)anje\'. V tej zadevi so toiej čebele ugodno prezimile. Vendar njim preti druga nevarnost. Vsled predolgo trajajoče zlnie so jini pošle zaloge medu. Tn bode treba letos čebelam po.sebno izdalno pmnagati. Vsak čebelar si navadno ohrani iiekoHko kilogramov medu za spondadaiisko pitanje čebel. Vsled visoke cene medu so nekateri ])i'emalo odmerili za lo spomladno, neobhodno pitanje, zanašajoč se na zgodnjo jiotiiiad in kmalu cvetočo naravo. Ker se ta želja ni uresničila, moramo pomagati z nadomestili. Poleg medu jo najboljše nadomestilo v mlačni vodi (vsakega polovico) raztopljeni sladkor. Žal, da je tega težko dobiti iti kolikor se ga ima, porabi se ga lahko za živilo ljudem. Precej je let.os pomagalo slovensko osrednje čebelarsko društvo z nakupom neobdačenega sladkorja, ki se je članom lazdelil. Našim čebelarjem svetujemo, da naj vsi lulstopijo k čebelarskemu diuštvu, da bode zamoglo ono vsem svojo delice. V resnici se rabi od naštetih nadomestil le majhne množine. Tako malo, da jih zamore vsak čebelar dati, tie da bi i)ri tem pomanjkanje tipol. Ker ima spomladansko pitanje Čebel za ugodno razvijanje čebelne'ga ljudstva v panju neprecenljivo vrednost, ker ima samo tisti čebelar pričakovati, da bode imel od svojih čebel koristi, ker se na spomlad hitro razvijajo, zato vsakemu posebno letos najtopleje pri|iorocatiio, da naj sedaj skrbUza pitanje čebel, drugače bode imel po ietti prazne panje in njegovo delo s čebelami mtt ne bo rodilo sadu. Kakoi' povsod, velja tudi tukaj skušnja, kakor budeŠ Živali postregel, tako ti bodo vračevale. Prejiričani smo, da bode vsak čebelar po mogočnosti storil to svojo dolžnost. Priporočali bi i)a radi tudi našim čebelaricam-gospodinjani,'da naj ne zatietuarjajo Čebel, kakoi' ne store to pri svoji perulnini. Kakor jim kuretnina povrne trud in stimke, še bolj jim bodo to vračevale Čebelice. Naše gospodinje náj še posebno ra- čunajo s tem, da je med dandanes važno hišno zdravilo in křepčilo pri otrociii, bolehavih iti staiili ljudeh, pri prehlajetijii in pri mnogih drugih boleznih, ki se z medom uspešno zdravijo, Zato naj se jtm ne smili peščica moke, ali pa košček sladkorja, ki ga sedaj žrtvujej«) čebelicam, da jih obvarujejo pred hudo smrtjo-lakoto. To jim bode odprlo srce, blagodejne roke in se ne bodo strašile, če jim bodo Čebele šumele okrog glave, ampak bodo mirno izvrševale poetični poklic čebelaric. A, Lapajne. Kako se pripravi krompir za seme. Pri sedanjem pomanjkanju semenskega kiompirja je važno, da znamo krompir za seme pravilno narezati. Vsak krompirjev gomolj ima nami'eć dva konca; enega, s kojim je bil priraščen na 1'astliiio, in diiigega, ki je bil prost, ki je torej najpi'vo iziastel. Na prostem koncu se nahaja obilo 1'azvitih očes, medtem ko na onem koncu, ki se je držal korenine, je le malo in ne-razvitiii očes. Samo ob sebi umevtip je, da bo krompir bolj izkalil rn dal močnejše rastline, če posadimo one konce z razvitimi očesi. Oe tedaj pripravljamo krompir za seme, 1'azreŽemo najprvo vsak gomolj na dva dela, sprednjega, ki je obložen zočesi, itizadnjega, ki ima le malo nerazvitih očes, to j.e tedaj oni konec, ki se je držal korenine. Kose bi'ez očes spravimo na suliem kraju za domačo porabo, kose z razvitimi očesi pa porabimo za seme. Će imaje ti .kosi veliko lepih očes, jih lahko razrežemo še na dva do tri dele, drugače pa jih pustimo cele. ^^sak košček mora imeti vsaj dva do tri razvita očesa. Narezan krompii' pa ni dobro takoj saditi, ker potem v zemlji kolikortoliko rad segnije. Najboljše je, da ga naiežemo že dva do tri tedne pred saditvijo in ga razprostrenio v zračnem, suhem in svetlem iirostoim. Tam se bodo rezne ploskve (rane) dobro za-sušile in ako ni jirostor premrzel, se bodo tudi očesa nekoliko napela. Tako ki'ompir- LISTEK. Kaplanske zgodbe. Polilevtie so te zgodbe in ponižne, kakor je pohlevno in ponižtio kaplansko življenje. Kajilan Janez, ki je moj najbližji krvni in dubovni sorodnik, mi jih je pravil in zapomnil sem si jih, ker v teh bridkosti polnih Časih se tudi majhne radosti oklenemo z veseljem, kakor se otrok z vsem veseljem svojega srca oklene lesenega konjička s i)iščalko in bi mu bilo iz srca žal, če l)i se prehladila piščalka in izgnliiia Čisti glas. 'J'udi sem pi'epričan, če hi imeli več smisla /a majhne rado.sti in žalosti, bi se nam tudi še tako v,sakdanje življenje zdelo diagoceno, iri vsaka malenkost, če najde v srcu i)ravo mesto, rodi v njem veselje ali žalost — in oboje, veselje in žalost, daje življenju lepoto. Jesth je kisla i'eč, olje ima iuijeteti duh, te pa oboje zme,šaš in dentiš na fižol in nařežeš še malo Čebule, dobiš dobio jed, ki je ne bo zavrgel noben lačen in zdrav kranjski želodec. Tako je Indi življenje: pol joka, pol smeha, pol upanja, pol omahitvanja, žalost in veselje, in če na vse to nařežeš še malo Čebule šaljivosti, pa se že shaja za silo. Tako so tudi te zgodbice, ki jih je doživel kajilan Janez v najlepšem kraju Dolenjske, v srcu Dolenjske, v lepi dolinici, kjer je dobit svojo službo. Kredi te dolinice leži vas, in sredi te vasi stoji cerkev z visokim zvonikom, da se ga mora razveseliti oko in srce. Lepa je ta dolinica, kot bi jo držal sam nebeški Oče na svoji dlani, in tiha je in pohlevna, polna tihega veselja, ki pride v naše si'ce in prebiva v njem, kot diag gost, ki ne dela nobene priglavice ill sitnosti, 1. Idšček. ^ TdŠček je izmed kmečkih ptičev naj-lei)Ša živalica. 'Po je majhen ptiček, glavico ima lepo pobarvano, kot bi jo vtaktiil v skodelico, ki so v njt^j najrazličnejše barve — pa kaj bi ga opisoval ; to Tiiora vedtîti že drngošolček, če ne, profesor navi'ši brke in mu zai>iše nezadostno v neusmiljeni notes. Tak lišček, kakoi' so vsi liŠČki na svetu, samo mlad je bil še, se je izgubil in se zaletel v kaplanijo. Mlad je bil še, in mladine se toliko izgubi. Kaplan pride po malem mostovžu, in ptiček se zaletuje oh Šipo okna in trka s kljunčkom ob trdo steklo: mlad je bil še on ni vedel, da je steklo trdo, čepi-av je prozorno. „Vrabec — jiotepiii je", si misli kaplan in mu hoče odpreti okno. Že je pi'ijel za kljuko pi'i oktni, pa jiliČek je olistal pohlevno, kar nikdar ne stori divjaški vi'abec, kot bi udaiH) pi'ičakoval nekaj silnega, kai' se ne da povedati in kar menda oličuti samo drobno, ptičje srčece, ki je vatij vsadila narava tak strah, da ga varuje nesreč v njegovem kratkem življenju. „Ni vrabec, lišček je", in piijel je kaplan ptička kolikor mogoče kiolko in ga nesel v sobo. Ptiček je trejietal iti drobno si'ce mu je bilo, da je ka]ilan čutil vsak njegov udarec na i'oki. „Prav, da si prišel, mi boŠ vsaj včasi kakšno zapel na oknu; sile ti ne bo." Stopil je k vratom in zaklical: „he, hoj," in prisopihal je po stoprijicah organist, ki ima v pritličju svoje stanovanje. „Kaj ste rekli V Ali niste rekli: he hoj?" „Ali imale kako pličntcoV" „Jej. pliča ste vjeli, hudega pliča in lepega ptiča!" „Če imate kako kletkoV« „Kje ste ga; lišček je, ker je lisast." „Slišite, ali imate pri vas kako klel ko?'' „Jaz jo nimam — pri nas doma v Žužemberku smo jo pa imeli, ko sem bil še majhen," „Toliko Časa ne bom ptiča v loki držal, da bo prišla ptiČnica iz Žužemberka. Ali veste, če ima kdo kako na jiosodo?" „Ja, ja; nič se bati!" In stekel je po slopnjicah: „oiroci v kalop po vseh hišah, če imajo kje kako ptičnieo na posodo!'' Ubogljivi oti-oci so brž iziiolniii i>o-velje. Čez Čutil iire je Stanka prinesla jevo seitie bo, ztitiaj posajtiiio, liitreje in-kalilo in iie bode zlalika v uciiiîji sognilo. boljše pa j«, ilii i)oiiiočitiio rcïitie ploskve krompirja najtirvo v lesni pepel, ki varuje- seme preti giiiloi^o in i»oteiii gii še iHistiiiio zasušiti. Pri saditvi iiioratiio paziti, da ne i)o-saditiio krotnpii' jifcgloboko in da se ga posadi 'i očesi na vib in ne narobe. Vsckako zadostuje, da se ki'onipirjovi zrezki (losade r> do 8 cm globoko v zemljo, nato sc jili zasuje in zmerno pi'itisne._ Ako je krompir preslabo izkalil in je napravil Ic malo poganjkov, bo dal šibke rastline in le malo pi'iilelka. Temu sc laliito odjjotuoi'G s tem, da tam, kjer je krotiipir naredil po izkalitvi le po enega ali dva ])oganjka, te poganjke zašCipiienio (pinci-ratiio, piikrajšaino), kakorliitro zi'astejo 10 cm dolgi. Zaščipnjen i)oganjek se bode potetii razrastel v veČ stranskih vejic, kojih vsaka bo napi'avila nekaj gomoljev. Tako se bode tedaj doseglo več iii'idelka. Samo ob sebi umevno je, da mora l)iti njiva, na kateii krotnpii' raste, v tem slučaju jiosebno dobi'o jiognojcna. Na slabih, slabo gnojenih in izsuševanju podvrženih njivah bo pričakovan učinek izostal. Sploh velja; Čim manjši so koščki krompii'ja, ki jili saditi»), tem boljša mora biti zemlja, kjer jih sadimo. Pa ne samo, da je treba skrbeti, da pi ide ki'ompir v dobro, izgnojeno zemljo, ampak treba ga je tndi o pravem času opleti, okopati in ogrebenčati (přisuti). Il Skalický. Gospodarstvo. Repica majnika mesca. Pi av v ki atkeiii ne bo v Novem mcstii i'aznn kislega zelja in reiie ter iižola nikake jiiiknlie dobiti. No, zato se jako, jako priporoča, koj zdaj že, takozvanu j'ep i co majnika mesca sejati. liepico se-le na prostem jnideljuje, in sicer tako-le: Vseje se jo na široko, pred ko le niogoCe, na vsak iiačin jia Že marca mesca, to na prav preksoliične, dobru gnojne lelic. Posebno ugodne so viseče lehe. Ako.je setev pi'egosto izkalila, zredčiti se jo mora i)red ko le mogoče, i'oglavitna reč glede obdelovanja repice je pa varstvo setve pred bolhami in pa pridno zalivanje v količkaj občutljivi siiŠi. Meseca nmja postane že repica tako debela, kakoi- so debeli orehi in taka je ravno najboljša za porabo, Jiaj lino, posebno pa kaj zdravo l)riknljo se napravlja iz repice, ako se l'e-pice olupi, z nežnim listjem vred v slani vodi skulia, potem bolj na debelo razseklja ter v kozi zabeli in spari (diinsten). Pi'i-poročljivo seme je Ed. Mautlinerjevo, ki je dobiti v v.saki prodajalni s špecarijo za malo vinarjev. Soja-fižol. Soja-iižol je v današnjih časih prav izicdjiega pomena, ker vsebuje polog beljakovin tudi prav obilo maščobe. Kmetovalci naj 'bi sojo kar najbolj gojili-P]'i nas sfijejo ta ližo) po nekoil tia Dolenjskem in je liar najtopUije itrijioročati, da se soja - ližol kar najbolj i'azširi. — Radi tega se naprošajo vsa žiipaiistva, pa tudi posamezni kmetovalci, ki so doslej prideloviili sojo, dao tem takoj jioi'očajo Ijui)-Ijanski itodinžnici žitnega zavoda in zlasti tudi. Če imajo tnorda oil več kaj semena. Vojni pregled. Itiilijansko bojišče. — Kakor se porofa iz Liigaria, razitiotrivajo italijanski listi v, ozîroin na izborno izvedeno innikttujo nemških čet v Franciji, vsled katerej^a imajo Noinci, ker so s tem urtiikajijeai skrajšali bojno črt«, pre-cojšige število razpoložljivili čet, o skoraj gotovi veliki nemsko-flvstrijski ofenzivi proti Italiji. „Tribuna" priporoma zaveznikom, nuj sestavijo pravočasno skupno rezervno armaiio v Italiji. General E. de Rossi piše v svojeia članku v „dorr. della sera" i^Ieile tega : „Strašan, obiipen napad sc ima iznova na na.še črte izvesti, vsak čuti in sovražnik aiini že to naznanja, tia bi nas ostrašil, ker izjavlja; da bodo tudi nemške čete prešlo preko Brennerja in sedla lleschen, da nas napadejo in da botie, kakor Srbijo in Črnog'oro, tudi Itahjo poteptal nemški škorenj." Ostali članek razmotriva o morebitnem kraju napada na italijansko bojno črto in brez pridržka priznava vrline avstrijskcj^a vrhovnega poveljnika čet, ki stoje Italiji nasproti, Konrada pl. iliitzendorf ter ugiblje, da nameravajo naše čete v smeri na Brescio napredovati. H koncu se tolaži s prepričanjem, da je italijansko vojno vodstvo poskrbelo, da se ta naša namera prepreči. — Uradno poročilo dne 25. t. m. poroča, da so naše čete lia kraški visoki planoti 24. t. m. zjutraj pri Kostar^evici udrlc v prvo utrjeno sovražno črto, prcg'nale italijansko straže ter se vrnilo v lastno postojanko. Popoludne je bil topniški dvoboj na tem bojišču jako živahen, V odseku i^frebena Stilfser odbile so iiaSe čete italijanski napad na Monte Scorluzzo z znatnimi izj^u-bami za sovražnika. Itiisko bo.jiSČe. — Ka bojni črti generalnega polkovnika nadvojvode Jožefa so se našo čete 2'i. t, m. na obeli straneh dolino Czobanjos ljuto bojevale ter osvojile na Soly-omstani, ki leži severno navedene doline, z naskokom v 2 km širini in 1 Va km globini sovražne jarke, Protisunek Rusov na našo postojanko Magyares se je nato zrušil v zapiralnem ognju. Od sovražnika, ki je bežal v svoje jarke, smo ujeli ">00 mož. Naše izgube so zelo nizke. Naši poizvedovalni oddelki 80 prodrli jugovzhodno I)ornc Vatre do četrte rusko črte, 26. t, m, pa se uradno poroča, da so podjetja naših naakakovahiih čet zahodno Lucka ugodno izpadla. — Revoluciju v Rusiji končala se jo za sedaj s tem, da so carja odstavili ter njega in carico aretirali. Za vlado v Rusiji so bore dve skupiiii. Prva sestoji iz ministrstva, kojega neznatni predsednik knez Lwo\v je dal svoje ime, da krije z njim prave voditelje dume Miljukova in Gutschkova; drugi pa sestoji z revolttcijskoga odbora delavcev in vojakov, kateri se od dne do dno množi in zahteva pravico množico ruskega ljudstva zastopati. Po poročilu „Corr. della sera" dite 26. t. m., se jo Miljukov nasproti časnikarjem izrazi), da dosedaj provizorična vlada ni za-aiogla podati gotovega zagotovila, da se bo do zadnjega držala od Kuiiije prevzetih obveznosti napram zaveznikom. Danes pa zamore reči, da je prevrat in upostavitev demokracije v Rusiji narod z demokratičnim ljudstvom zaveznikov z!)lišal, Rusija, dosedaj mrtva stvar, postane sedaj živa moč. Edina skrb zaveznikov je le .še zmanjšana disciplina v ruski armadi. A tudi tu upa, da sc upostavi red. Nemci mogoče menijo, da je sedaj prišel trenutek, da Ighko započiio veliko ofenzivo. Nevarnost je velika, ampak dolžnost vsega ruskega naroda je, se nato pripraviti, da jo zavrne. Slava demokratične ideje ni mojioča brez zmage, likvidacije Tiu'cije in osvobojenja po Avstriji podjarmljenih narodov, — Da se pod novo vlado v oziru na preživljanje ni na bolje obrnilo, nam jasno kaže, kakor se poroča iz .Stockhobna Sifi. t. nK, oklic dume na prebivalstvo zlasti kmetijsko, ki slove: Zaloge, katere provizo-riOna vlada natanko pre^'lcda in razdeli, zadostujejo samo za nekaj dni. Armada je tudi izpostavljena lakoti. Sodržavljani! kmetovalci! Vaša sveta dolžnost je, skrbeti za tiste, ki so vas oprostili jarma, da jih lakota no privede zopet v roke vaših zatiralcev. . /aliudiio bojišče. — Zadnji čas so se Nemci ob Aisne precej umaknili in s tem svojo bojno črto znatno skrajšali ter sedaj Ishko prccej svojih čet uporabijo na kakem drugem bojišču. Bodočnost nam bo pokazala, zakaj so to storili, Postojanke, ki so jih Nemci sedaj zasedli, so bile že prej pripravljene in močno utrjene. Angleži iu Francozi so bili s tem umikanjem prisiljeni, zapustiti svoje stare, dobro in z vsemi sredstvi utrjene postojanke in slediti Nemcem ter si napraviti nove. Predao pa te no bodo gotove, kar bo gotovo trajalo zelo dolgo, ni misliti na vže davnej napovedano veliiko angleško-ii'rancosko ofenzivo. Nemci so pri svojem tiim'katgu porušili za seboj z eno besedo vse, kar bi le količkaj zamoglo koristiti sovražinkom. Porušili so iz voja.ških ozirov tudi cele vasi. Med neprestanimi boji z zadnjimi stražami sledili so jim počasi in previdno Angleži in Francozi. Sedaj pa že poročajo, da postaja nemški odpor čedalje hujši, znamenje, da se Nemci že nahajajo v svojih novih postojankah, katere neki angleški list imenuje Hindeiiburgove postojanke, Italkniisko bojišče. — Po nemškem uradnem poročilu 24. t. m., so se boji, kakor ae zdi, med Ohridskim in Prespa jezerom začasno zaključili. Od la, do 21, marca so Francozi vsak dan napadali ter nastopali z znatnimi deli 76., in Ô7, divizije in z več kolonijalnimi jiolki, 15, in IB. t, m, po sovražniku pridobljono', smo 20, in 21. t. m. s protinapadi vzravnali. Nadvladajoče višine v gorovju zahodno in aoverno bitoljske kotline, ki so jih Francozi nameravali osvojiti, krepko držimo. Zvezne čete so se vstrajno držale v težkem ognju iu s krepkim napadom. Pod varnim vodstvom so zgledno sodelovali pehota, topničarji in jiomožno orodje. Zelo težke iz-fTubc, katere smo zadali sovražniku, so najbrže posledice sedanjega, zača.snega miru. Popolnoma zaupajoč svojemu znanju, pričakujejo čete nadaljnib bojev, Haziia bojišča. — Turški glavni stan poroča ii!). t. m.: V Perziji je položaj nespre-metyen. Rusi niso napadali. — Na bojni črti Tigrisa na levem krilu dvoboj topništva. Sovražni pehotni napad smo z ognjem odbili. — . Sovražnik na bojni črti Eufrala se je zopet umaknil z desnega brega, na katerem se je ])rcd kratkim ustalil. — Močna sovražna konjenica približala se je našim postojankam na Sinajski bojni črti ter se zopet vrnila, ne da bi bila napadla. — Na kavkaski bojni črti smo , odbili na levem knlu nekaj napadov poizvedovalnih čet. Na dosncni krilu zasedle so cel kuriiik, da bi bil najbolj rejen kalin lahko uscl iz njega; Ilaťclček pa je pj'inesel ptiĆnico, kmečko, pa vendar prikladno. „V katei'0 ga bomo dejali," vpraša kaplan organista, ki je bil pi'isoidhal lakoj po danem povelju nazaj in je I'azinotrival o ptičevi usodi: „če nc bo poginil in če vam Jie bo ušel, ali, če ga ne boste satni IzjtustiH, ])a ga boste laliko dolgo imeli." „V katej'0 ga dcncmo':i" „V katero y t'e imate ])tiča radi, ga denite v veliko, da bo labko' ušel; bolj ])ametno b», da ga denete v malo." Ptiček pa se ni nič kaj veselo počutil v ozki kletki: frfotal je, skušal z glavico priti skozi žice kletke, jia bile so pi'etesno druga jiobig druge: svobodo je videl, vanjo pa ni mogel. „iCakor rckrtjt v kasarni — rad bi nazaj, 51a ne more," tako je označil organist dnšiio stanje ptičevo in je odšel in odnesel veliko ptičnico, ki jo je bila ])rivlekla Stanka. — — íívečer, prediio je šel spat, je prišel kaplan s svetilko k oknu, da bi videl svo- jega sostanovalca. Glavico je imel skrito pod perutiiičko, da se ni niČ videla, ves se je zdel, kot okrogla kepa, srce pa nut je bilo, da sc je videlo, kako vsak udai'ec pi'i\'zdiguje perje. „Ne bo mu hudega: spanje je mirno, zdi se pa, da ima srČno napako," si je misli! gospod in šel zadovoljno spat. Drugi dan je bila prva pot h kletki: „še je Živ, srce mu še bije; tudi pliču menda ne bije srce, Če ni Živ," je pomislil kaplan, ko je videl ptiča, kot ga je pustil sinoči. Ko pi^ j*' ^'^to solnce razsulo vso svojo zlato luč, so prišli bratci - liščki iu vsa ))tičja žlabta do čelrtega kolena nazaj lui veje dišečega oreha poleg kaidanije gledat ujelnika Íji so peli vabilo iz tesne sobe v božjo iiai avo. In takrat je moi'alo, biti j(d.tuku tesno v ozki kletki in tesno pi t sicu: razpel je peintničkc, da bi zletel v družbo bratcev, pa kletka tnu je zabranila jíolct. lîiatci pa so pelî o božji svobodi, o dobroti nebeškega Očeta, ki jih oblači in jitn da vsega ilovolj, čepi'av iie sejejo in ne žanjejo, ki jim da, da zraste konopljica in salata s sladkitii semeuotn — in so bolj si ećni, kot. ujet.nik, ki ima v škatlji v izobilju konoplje iti salatncga semena. Iti takrat je pomislil kaplan; „odprl nui bom vratca, jia luij gre med bratce" — Ija neko samoljiiltjc ga je premagalo, če.š: „Hog je ustvaril ptice v naše veselje, in privaifil se me bo, iu bova prijatelja." In lako je bilo par dni: ista vcčci'iia in jutranja pot il kletki, isto hrepenenje po prostosti sredi bralcev im orehovem drevesu, iste satnoljubne misli v kaplaiiovem srcu. Nekega dne pa, ko je kaplan natrcsal salalnega semena v škatljico, in je lišťick veselo pritrkaval z repkom, in si je kaplan mislil: „me ima žc rad, se me je že pi'i-vadil," takrat jc lišCek začvrčal in že ga ni bilo vi'Č v kletki, ampak se je z vejice na orelin ^l'iklatijal strincČenit! gospodu in je pel o božji svobodi in o dobroti nebeškega Očeta, ki oblači ptičke pod nebom in jim da vsega dovolj, čeprav ne sejejo in ne žanjejo in ne sjiravljajo v žitnice, (Hulju sledi) naše poizvedovalne patrulje ueko važno sovražno pre 1 postojan ko z naskokom ter zaplenile vojne potrebščine. Od drugih bojnih črt se ne poroča nič važnega. Nil morjiu — WollVov urad javlja 22. t. m. IZ lierolina: Vrnila se je v neko domačo pri-stanigi'e pomožna križarka Nj. Veličanstva „ilijve", ki je več mesecev po Atlantskem morju križarila. Poveljeval ji jo tnejni grof in grof Dobna-Schlodieii. Zaplenila je par-nikov in 5 jadrnic, ki so obse^sfalc 123.000 ton. Med njimi jc bilo 21 sovražnih parnikov, osem izmed njih oboroženih, v službi anf^leške ad-miralitete jih je vozilo B, med jadrnicami so bile 4 sovražne. Pomožna križarka je pripcljalíi Tiíí;-) ujetnikov. — Po neliem londonskem brzojavu listu ,.Aftcnposton" 2lj. t. m,, se je izrazil neki poslanec v angleški zbornici, da je pomorski položaj tak, da si angleška vlada več ne upa, ^udstvu resnico jiovedatl. Tolažba u času tpplpja. ^Kutioc.) Milijoni naših bratov sjojć na bojišču v vioO.ih bojih, v sredi največjiii nevarnosti, prii)ravljeni vsak hip žrtvovati svoje življenje. Tisoči krepkih vojakov umirajo daleč od drage domovine, počivajo v mrzli tuji zemlji, liolniŠnice iu lazareti so.prenapolnjeni z janjenci. Kako to, da vkljiib temu nikdo ne izgubi poguma? Jli sc, tnoramo udati popolnoma v božjo voljo, popolnoma se ukloniti božji roki. Sknšajmo si razložiti Njegove vsemogočne dalekosežne namene, pytem ne bo nam prišlo na misel godrnjati, ampak bomo zadobili tolažbo in dtiŠni mir. Drugo dobro, kar je pokazala svetovna vojska, je občiilcR enolnosti, občutek združevanja. Velik prejiad je bii pred vojsko med vsemi strankami. Strankarstvo je uničevalo naš narod, kot glojejo gnjilo sadje Črvi. Zdaj pa, ko je zlu'ubtiiUi ta velika vojska, zdaj je zginilo iiaenki'at, namah vse sovraštvo, ki je bilo lu'eje razširjeno v našeti! narodu. Na cc^arjev poklic so se odzvali vsi, kakor enoglasno, in odkorakali na njim' morda upznanc kraje. Delavec zraven uradnika, revež zraven bogatina, mladfiiič zraven moža, — vsa la nepregledna vrsta se je jtozdravila kot prijatelji, kot tovariši, ki so se podali, da otmejo domovino iz težkih si)on. Njim pa stoji ob strani veČna Resnica — Bog. Tudi grozne dogodke, ki so se dogodili v Času svetovne vojske, moramo smatj'ati kot pojave svete vere. Kako globoko je padlo prav gotovo žc vse človeštvo v greh. Vedno bolj mehkužno, ndano ne-vaincmu razkošju, je začelo slednjič pozabljati na Boga. Bogu sovražni spisi, dela in podobno so se razšii'jali po vsem svetu. Njegova sveta cerkev se je zasramovala, povsodi ])a se jc namesto pobožnosti i'az-Širjala povodenj brezvc.rskili listov in •'^liisov, ceikvi in državi nevarnib. In sredi tega, skoro bi rekel podivjanega Življenja, je počil glas: „Vojska"! In naenkrat, se je vsakdo vprašal; kaj bo z njim, kaj bo z njegovo dušo po smrti. Pustili so prejšnjo podivjanost in začcii se pokoriti. Neka verska gorečnost je nastopila zopet v vseh stanovili, v vseh narodih. Preje: bogokletstvo, brczverstvo, verska nilačiiost, snrovo življenje; zdaj boguvilanost, povratek v katoliško cerkev, verska gorečnost in pobožno življenje. Vojska je pravzaprav združila zopet vse stranke! Da bi se tudi i)rav kmalu povrnilo pravo, lepo in vzglcdno kal,oiišlio življenje! * Še nikoli se ni visoka, sveta ljubezen naroda do svojo domovitie iiokazala tako krasno, kot ravno sedaj. Mi vsi, ki smo bili .sovražni med seboj, smo se združili v: domovinski ljubezni. Dal Bog, da bi taki ostali tudi po težki vojski in, da bi ostala za vedno med nami ljubezen do Boga, ■ cesarja in domovine! Potem nc bodo te milijonske ži'tve zaman, temveč obrodile bodo nove sadove, ki bodo prišli prav morda Šc nam, prav gotovo pa našim potomcem. In v teb željah hočemo obhajati velikonočno vstajenje vseh narodov k novemu, srečnejšemu življenju — miru iu zmage! Spomin na vojne zvonove. v. ř;iil)nija Črmošnjice na Kočcvskiiin je oddálit sledufíe zvonove v vtijiie tiatncne: řiupnijska ccrkcv Marijinega Vticbo-vzctja samo vdilu /voti s ti;žo l(t21 kg; cerkev na po ko juil iščii eden zvon s iežo 11G kg-. Podi'iižnice so prispevale; Sv. Flor i j an na Brezjah eden iivon s težo íiQO kg; Sv. Križ na lïlatnikii dva íivonovíi s težo 007 in :-î4ri kg; Sv. M Et t i j a v Lazali tri zvonove s težo 405, in I OH kg; Sv. Mihael na Novi gori je oddal eden zvon s težo 41)7 kg; Sv. Jožef v RiLiniku tri zvonove težo 217, 88 in 57 kg; S v v. Teter in Pavel v Zgor. Tapelvrliu dva zvonova s težo 225 in 145 kg; Sv. Ana na Vinohi dva zvona s težo 170 in HO kg; S v v. .1 a k o 1) i ti F i 1 i p v Srodtijt va«i tri zvonove s (ežo 1 75, I I 5 in oîi kg. Skupna teža vseli oddanili zvonov znaša 5239 kg. /iiipnija Poljanice (Piillandl). Dne ■ 27. in 2H. ťebniai-jíi so odvzeli jiet zvonov v vojne iianiene. V ž ii p n i cerkvi sv. Andi-eja a])ostoia so vzeli veliki zvon, ki telita 703 kg in je bil rojen le(a 1834. Napis se glasi: „Opus Antonii Saiiiassa Labaei Nr, 201" in ima tri po-doljei sv. aposilolii Andreja, sv. Križa in sv. Jožefa z Jezuškom. Ta zvon se bode zelo pogrešal zaradi svojega lepo doneČega glasn. — rodružnica sv. Ulrika (Stein-wai.d) je dala dva zvonova. Veliki zvon je bil vlit lela 1865, je 123 kg težak in ima napis: „Opus Antonii Samassa La-biici Nr. 174(i'' in dve podobi: sv. Ulrik in Ki'istus na Kiižu. Mali zvon je l>il še-le naknpljeii 1. 1913 in ima podobe: Marija z ,le/,itskoiii. Napis: ^lax Saiiiassa Ijahaei ÍÍ9S8". Teža f>2 kilogr. — Podružnica M a t e !■ e P. o ž j e (Biichel) je poslala v boj (Iva zvonova, prvega in tretjega, siednji j« O.slítí iran-mljmii v liVuiiikii, Vwji y.yoïi tebta 509 kg, ima številko 1287 in seje vlil 1, 1883. Nosi tri podobe: sv. Štefana, Kristusa na kiiži in sv. Frančiška, in ima napis: n .\lbei't Samassa S. A. Oamp, Furoi'. Ani. Labaci". Manjši zvon i)a teiita 123 kg, se je lodil v osodepolnetn zgodovinskem letu 1S4S in je oki'ašeii tudi s ti-eini podobami: z lirezmatležiio, sv. Jožefom in Križem. Napis: „0[»us Antonii Satiiassa Labaei Ni'. 732". — Skupna teža oddanili zvonov znaša 1520 kg. Pfipoi-oČujeino se za Itífínc nadaljne dojiise in jiodat.ke od drugih žiipnij, ila bode statistika popolna. NAZNANILO. Izgovarjanje, da je do-tičnik v vojski, ki je naročil „Dol. Novice", da tedaj domači niso dolžni lista plačati, je popolnoma ničevno. Če list namesto njega prejemate, ste tudi dolžni, list za njega plačati. Zaostalo naročnino bodemo letos vso iztirjali. Kdor pa lista ne želi več nadalje prejemati, plačevati in naročiti. naj nam to naznani, ali pa pošlje prvo številko nazaj. Kdor ne stori ne enega, ne druzega, je postavni naročnik in plačnik lista; DomaČe in tuje novice. Nemške postne pridige v kapitelski cerkvi v Novem moslii se prično v soboto 31. marca zvečer ob pol sedmi tiii ter bodo vsak dan do vštetega vel. 0.ctrlka. 1'ridiguje stolni pridigar iz Ljubljane, preč. g. P. Jožef ]\[etzger iz diiižbe .Tezusove. Snov govorom bo: Podobe iz ti'pljenja (íosjwilovega. Po pridigi se bodo p(de [»ostne pesmi. Se vljudno vabi k obilni udeležbi, po.sebno izol)raženstvo. K društvu za oskrbo invalidov sla ]))-istot)ila kot podporna elana gosp. ICaioi Pleiweiss, c. kr. notar in gosp. Franc M oži na, po.sestnik v Novem mestu ter izročila svoj prispevek po 20 K blagajniku. P.og ]>laČaj! Prosimo nadaljniii članov. Prav iskrene pozdrave pošilja P, Engelbert K lasi ne, tukajšnji učitelj, sedaj vojni kurat, svojim znancem in prijateljem ob K rki, imsebno pa še svoji m dragi m učenec m. Poroka. Dne 27. t. ui. se je poročil v Noveut mestu g. Ki'nest Pakiž, c. in ki', nad poročnik, pi'ovijantni častnik c. in kr. pp. 47, z gdčno Ant.onijo Mogol ič, doma iz iigledne novomeške rodbine Mogoličeve. Poročil ju je mil. g. prošt dr. Sel). Elbert v kapitelski cerkvi. Najiski'enejše častitkc! Poročil se je v Novem mestu 27. t. m. gosp.. Alojzij Pre, pekovski pomočnik z gospo Antonijo vdova Šegedin, rojena Sl.rniša, go.stilniťarko v Novem mestu. Bilo srečno ! Hranilnica in posojilnica v Kandiji je imela dno 2(5, marca svoj XX. občni zbor. Iz po.ročila načelnika preč. gosp. kanonika Žlogarjajerazvidno, da seje hranilnica tudi v vojnih letili le))o razvijala. Natančnejše bodemo poročali v pi'ihodnji številki. Smrtna kosa v Novem mestu. Dne 21. t. m. je nmi'! za. pljučnicxj g. Anton Uhan, mestni zidar, v starosti 7(5 let. — V e. in kr. i'ez, bolnišnici Nagvkikinda je umrl 21. t. m., kol. i'ezervni vojak, g. Franc Barbo, posestnik v Toplicah pri Šniarjeti na Dolenjskem. Prišel je na dopust, a bolezen ga je položila na bolniško in smi'l-no postelj iii' mu pretrgala nit življenja. Telesne ostanke so pi'enesli in pokopali na domačem pokopali.šču. — Dne 23. t. m. je umri deset mesecev staj- sinček Boi'is g. pekovskega mojstra Pavčič-a.— V cesarice FJizabetni bolnici je umrla 25. t. m. gdčtia Anita Gironcoli pl. Steinbrunn iz Gorice, bolniška strežnica v c. in kr. rezei'vni bolnišnici Nagykikinda, v starosti 35 le(.. Pokopana je bila začasno na novem mestnem pokopališču med vojaškimi gro-twvi. Naj v miru počivajo! Frančiška Suhi je nmila v Novem mesiti 1)0 ki'atki bolezni, dne 27. marca oh 7. uri zjuh'aj, v starosti G7 let. Pokojnica je bila obćcsp(»štovana Novomeščanka. Kdo ni poznal malodane po vsem Dolenjskem majhne osebe, urne kot srna, delavne, marljive in .skrbne kot čebelica'? Daj ji Bog vživati vet-ni raj! Umrl je na Di'ski po dolgi bolezni povsoil po Dolenjskem in Hrvaškem dobi'o-znani in sloveč tesarski mojster, g. Fianc Jer m a n , dne 21. marca, v starosti 70 let. Pogrel) splošno spoštovanega i'ajnega jo bil 23. uiarca oh 4. uri popoldne na šniilielsko pokopališče. Naj počiva v miru po ti'uda-poliiem zemeljskem življenj»! Živinski semenj v Novem mestu. Pri-liodnji semenj za iilernenc in rejne pi'ašiČe in za plemeno in rejno do dveh let staro goved bo v Novem mestu v pondeljek 2. aprila t. L Padel je na severnem bojišču 20 letni dragonec^ Anton Dpgan Stravherka, žujinije Št. Peter. Časten spomin junaku! Kuga v gobcu in na parkyih (slinavka in pariiljenica)' se je pojavila pri goveji živini y Gorenji Straži, Rumanji vasi in Vavti vasi, Ija zanešena po delavskih volih vojaškega oddelka, iiatei'i prevaža di'va \z vavtovške hoste na postajo Stražo. Da se zelo nalezljiva kuga daljo ne i'azširi, je politična oblast odredila zaprtijo imenovanih vasi za vsak uvoz, izvoz in prevoz parkljate živine, to je govede, ovac, koza in prašičev. Ker je neprevreto mleko bolnili krav škodljivo človeškenni zdiavju, je prepovedano vživanje takega mleka. Vsak, te kuge sumljiv slučaj, je pi'ecej naznaniti županstvu in dotično žival obdržati v hlevu. Popravek, v številki 52. „Dolenjskih Novic" natisnjeni iiesmici „Vojni zvon", Fr. Gei-vazij, sta se nam vrinili dve neljubi in občutni napaki: V četrti kitici v prvi vrsti beri: resda, namesto res, da. — V enajsti kitici v prvi vrsti čitaj: sreČno, namesto srČno. Potres v ZatIČini so imeli v noči od 25. na 2(1. marca in 2(J. marca ob 9. uri zjutraj. Pi'vi je bil preccj močan, da so lju(ije vstajali iz postelj. Posebne Škode jiolres ni naiiravil. Umrl jevLjuhljani g.Ivan Thomitz, zdravnik jnžne železnice v p. tn îmejitelj več odlikovanj, dne 20., maica v starosti 8t) let. Naj počiva v miru! Po šentpeterski občini se zadnje čase redno pojavljajo tatje. Večkrat se jim posreči, večkrat tudi ne. V siedo 21.1. m. so poskuSali na Sehi pii Zupančiču. lUvno so rezali šipe na oknih, pa se zbudi 14 letni fant. Skliče domače, pričtio klicati sosede, nakar iieja-idipravi zbežé. Sumijo cigane. Srebrn kovinski denar se po davčnem uradu v Novem mestu zamenjuje. Prisrčne pozdrave pošiljajo na goriško fronto vsem dolenjskim iantom dolenjska dekleta iz domačih kiajev in jim želijo zdravo alelujo ter srečno in veselo svidenje. Ivanka Blažič, Frančiška Blažič, Mici Blažič in Mici Volk. N. V. S. Govori se, da baje tiste ženske ne bodo dobile jiodpore, ki ne bodo liotele pomagati in sodelovati pii kmetijskem delu. Na Ogrskem je odredba že v veljavi. Našel se je zlat prstan, ki ni posebne diagocenosti, a zna pa imeti ravno za izgubljenca ■ temvečjo spominsko vrednost Kdor ga je zgubil, naj se obi'ue na Johano P il'C, JuriUL vas št. 22,, Podgrad, poŠta Novo mesto. Dotičnik mora lastnino z natančnim popisom prstana dokazati. Vojni prstan, ki se je zgubil v Novem mestu, kakor smo poročali v št. 47., je našla neka oseba, ki ga pa še do danes ni vrnila. Prosimo jo v njenem lastnem interesu, da })rstaii takoj odda v našem uredništvu proti odškodnini, sicer se jo bode ovadilo sodniji. Posnemajte! /.a po potresu poškodovane so darovali: Primskovo pri Kranju: župnik Stazinski N. 10 kron, farani 80 K. Kakšne letine smo imeli v adleški župniji v zadnjih 30. letih. ,1. .i;ii.5clj. (.Paljc.) L. 1914. Tudi v tem letu je bila letina dobra, za več pridelkov celo prav dobi'a, le strni so obrodile bolj slabo. Dobra je bila za kruio, otavo in krompir, ki pa je kasneje jto shraiubah gnil in je bil tudi črn. Tudi korenje in zelje je obrodilo dobro, slabeje pa pesa in repa. Tudi turŠice so dobili ljudje obilo, a manj pa prosa, ki je bilo pa pi'av lepo in čisto. Izmed sadja pa so obi'odili dohro orehi, deloma tudi jabolka, najbolj pa slive, ki so bile tako polne, kakoi' že veliko let ne. V tem letu so ljudje pi'i nas slive zopet sušili in deloma shranili za dom, deloma pa prodajali, večinoma za bolno vojaštvo. Cena jim je bila za 100 kg v začetku novembia 30 K, v decembru pa že (i2 K. S trgatvijo smo začeli koncem septembiu. Kateri so pravočasno in zadostno škropili in žvepljali, so imeli lepo grozdje in dobro trgatev, ker je grozdje dozorelo vsled i)osebiio ugodnega vremena in topline meseca avgusta in v prvi jiolovici septembia. Kateri so pa zanemarili škropljenje in žvepljanje, so slabo natrgali. Splošno pa je bila dobra vinska letina in so ljudje večinoma tudi več natrgali, kakor leta 1913, kodar ni škodila toča, kakor v Mali Plešivict in še bolj v Veliki Plešivici. L. 191.5. Kakor leta 1914, tako je bila tudi v tem letu letina dobra, za nekatere pridelke pa zopet prav dobra, kakor za krompir, korenje, zelje. Slabo pa je obrodila koleraba in pesa. Tudi repa jo obrodila bolj slabo, čennir je bila kriva nekoliko suša meseca septembra, na več njivah pa gosenice, ki so jo na nekaterih njivah popolnoma uničile. Dobro je obrodila t ndi t.nršica, kakor tudi proso in fižol. Posebno veliko pa je bilo tudi buč vsled obilne moče. Tudi krme je bilo obilo, širni pa so bile bolj slabe. Izmed sadja so bila })oscbno jabolka prav polna, manj jia je bilo hrušek in breskev, malo tudi sliv, a črešenj pa skoraj nič. Vinski pridelek pa je bil bolj slab in trgatev bolj žalostna. Nekateri so natrgali sicer nekoliko več od luinulega leta, večinoma pa po manje. Slabi vinski letini je bilo več vzrokov. Deloma je bila kriva temu toča po Selih in po Mali in Veliki Plešivici 11. avgusta, deloma })a posebno se tudi to, ker niso pravočasno in zadostno škro])ili, ko ni bilo lahko dobiti galice in je tudi vreme večkrat nagajalo, ker srno imeli v tem letu preobilo dežja in moČe. Nekoliko krivo pa je bilo tudi Še to, ker so bili moški po veČini v vojski, ženske pa se ne razumejo tako dobro na škropljenje in žvepljanje. Slabo je bilo tuili, ko je oh času trgatve prav obilo deževalo, več dni zaporedoma, in so morali nekateri celo ]k)d dežniki trgati in si ogenj kuriti, ko jih je_ zeblo. Pi'Ccej škode so naredili na grozdju v tem letu tudi kosi, ki so grozdje močno ozobali, posebno črno, da na nekaterih gi'ozdih ni ostala no ena jagoda. Grozdje so prodajali na žbanje po 7 K. tDnlje sledi.) Dopisi. Iz Novega mesta. Umrl je v Novem mestu g. Jožef TJdovč, železniški mojster v p., dne 28. mai'ca ob 2, uri v tioči, star 77 let. Njegovo smrt je Imjé povzročila velika žahjst po izgubljenih sinovih, v katere je stavil vse upanje in, ker si je moral na stare dni v teh Časih pomanjkanja marsikateri poboljšek tidi'eči. Poročali smo že, da je zaht.evala vojska od te spoštovane rodbine dva nadepolna sinova. Da pa je kelih trpljenja do viha napolnjen za trpeče materino srce, je iioklicala božja Pi'evidnost sedaj še soproga-očeta v večnost, da se združi tam s svojima hrabrima sinovoma. — Pokojni je služboval na Ogrskem, v Fischau, Celovcu, -lesenicah, Ptuju, Ljubljani in na Spod, Avstiijskem. Tukaj je bil upokojen ter se je preselil zaradi otrok in šol v Gorico, kjer je bival devet let. Ob izbruhu laške vojske je moi'al tudi on bežati s ^ svoj o rodbino in se je naselil v Novem mestu. Od osmerih otrok še živi šest. Rajni g. lldovč je bil vseskozi krščanski mož po mišljenj» in vzgledu ; vsak dan je šel k sv. maši. Naj mu hode Bog večni plačnik! Njegovo potrto g. soprogo in vso prehudo obiskovano družino naj potolaži Oče v nebesih, ker svet ne more nuiliii zadostne tolažbe v takšni neznosni bridkosti. Iz Vavte vasi. V četrtek, 22. t. tu, popoldne se jo jjripeljal novi župnik, jireč. g. lïertold Battel v spremstvu svojega strica, preč. g. kanonika Viranta in dveh gg. patrov frančiškanov: vikar in šolski voditelj p. Atanazij in p. Akvin. Takoj ob i)rihodu vlaka je začelo slovesno pritrkavati. Pred cerkvijo je stal lep slavolok, okrašen z bnjnitn zelenjem. Vkljub zelo slabemu vre-meini se je zbrala pred župniščem in cerkv ijo velika množica ljudi s preč. g. župnikom Erzarjem iz Toplic. — Gospod župnik se je podal najprej v cerkev in za njim zbrano ljudst vo. Orgije so zahučale pod spretnimi rokami g. nadiičitolja Kalana in cerkveni zbor je pi'av izborno in dovršeno zapel nalašč v ta namen zloženo pesem. Nato je sledil blagoslov z Najsvetejšim, ki so ga verniki prvič prejeli od svojega novega župnika. Ko se je župnik s svojimi duhovnimi sobrati vrnil iz cerkve, se um je najprej poklonila šolska mladina. Neustrašeno je stopila mala nčeiika pred gospoda. Pozdravila ga je v imenu vse šolske mladine v prelepih besedah in mu obljubila ljubezen in ndanost. Gospod župnik se je zahvalil učenki in zbrani mladini. V na-daljnih besedah je obljubil, da hoče biti, kakor je bil povsod, tudi tu naklonjen luladini. Nato ga je pozdravila gpdč. vo-ditfTljica Marija Smolik v inienu učiteljstva. V svojem pozdravu je povdarjala: kjer cerkev in šola edino delujeta, je mladina izročena v dolu'o varstvo. G. župnik se zahvali učiteljskemu zboru in obljubi vsestransko naklonjenost v |)rid mladine; biti hoče otr(»kom dober vzgojitelj in duhovni oče. Pred župniščem ga je v zelo kratkih besedah pozdravila članica I\Iarijine družbe. Na pragu župnišČa mu je pa še sreČeti dohod žele) cerkveni ključar Pipati. Cî. župnik, vidno ganjen nad tako lepiir., iiejnifiako-vanitii spi'ejenioiii, oliljiibi kljiirarjn, da IjoČe l)iti vnet in goi'cč pastir Hvojih fa-laiiov. — Bofi naj blagoslovi njegov tnid in tlelo na novem mestu v svoj iti svojih iaraiiov dušni jiild ! Iz Zaloga pri Prečni, Upamo, da nam ne boste odrekli, gospod urednik, teli i)ai' vrstic, ki jih Vam pošljemo iz naSe male vasiec. Poredkoma se kaj čuje oii nas. Kakor vsi dobro veste, so tudi naši zvonovi Šli za brambo domovine, kakor je bilo Že v „Dol. Novi(;ali" omenjeno. Vzeli so tri, a ostal je eden, pa še tisti je prav majben, telila 50 kg. Vsi učenjaki ga imenujejo „častitljivega". Zeló liudó nam je po naših zvonovih. Vsa vas se* je prišla poslovit od njih. Za spomin smo si napravili sledečo pesmico: Slovo od zaloških zvonov. Pozdravljeni, zvoaovi mili, kako hitro ste nas zapustili; malo let in inaio dni 8te med nami b'ii. Ko zadiyič ste zvonili, solze nam iz oči vabili; lepo ubrano pritrkávali, ko 3to se od Bas'poslavljali. Z vencem smo vas ovijali, ko ste k Dam sc pripekali; vence vam spet podamo v nadi, fia nam pridobite zmago. Na bojno po^je vi pohitite, možem in fantom pozdrav neaite; sovražnika vi prepodite, pusti naj v miru naše iiem(je, ki je šiloma iiaui jemlje I Z Bogom, z Bogom, oj zvonovi mili, sedaj ste se od nas ločili; ne bomo več shšali vašega glasu, ker se odpe^ali ste od tu. S težkim srcem smo se tedaj od Vas ločili, a z zaupanjem, da nam boste kmalu mir preljubi priborili ... Vaši an j 0. Iz Judenburga. Oblačno vreme je bilo in (iež je inežeral, ko sem se odpravil na kolodvor, tla vidim najndajše rekrute iz preljube moje Kranjske, toda tn'seni jih pritiakal, ker je imel vlak naiimdo. Šel aeni v glavnem radi tega, da podam še enkrat I'oko svojemu brat», o katerem sem vedel, da se pelje še naprej v Admont. Drugi dan pa sem jih videl. „Le korajžo fantje, zdaj ste vojaki!" so jih bodrili spremljajoči vojaki in najtnlajši kranjski .Janezi, s kuíri na ramali, da so se jim hrbti lomili, so zaliripeli: „Oli zdaj gremo, oh zdaj gremo, nazaj še pridemo." Življenje v Judenburgu teže precej enakomerno. Da je vse, kar lioće človek kupiti, neusmiljeno drago, se ni čuditi pri današnjih razmerah. Vendar, ko greš mimo gostiln, kavai'n in javnih zabavališč, vidiš mlade gospode, ki za-pi'avljajo denai' in dragocen čas, da se človeku kai- tema dela pred očmi. Povsod eleganca, da se začuden vprašaš, ali jc miren Čas, ali vojna? Tiotoarji so vedno polni deklet, ki so včasih že predi'zne. Tudi zloglasne liiše so neki dobro obiskovane, ravno tako mestni kinematograf, ki ima mnogokrat spoi'ed, kakor: „Od mrtvih vstali ..." Da imajo kineinatograti Še stranske namene, mi ni potreba še posebej praviti. V mislili mi je vprašanje: „Ali je vojna res tisti veliki ventilator, ki očiščuje in krepi'?" Na drugi sti'ani pa zasleduješ zares vei'uo življenje našega Ki'anjca. Omeniti moram, da je bila te dni pri vseh kompanijah sv. spoved in drugi dan zjutraj sv. obhajilo. Da se sjiozna v celem našega .Taneza je treba povdariti, da je na zunaj nič kaj preveč kavalirski, tudi v verskem ozii'u, — ojiazil i)a sem, kai- me je silno iznenadilo, da so zvečei', predno so šli spat, vedno vzeli v roko kako sveto knjigo —-mašno po navadi in iz nje brali. Nekoč sem vprašal vojaka, ki je tiied delom klel, kakor Óič, zvečer pa vzel v roke mašno knjigo in bi'al iz hje, kaj vendar misli. Odgovoril nn' je skoio s solzami v očeh: „Vojska je in vendar kakšni lumpjc smo..." ' In zo})et diugi, že |)o štirideset let stari ill še več, so mi tožili; „Očeije smo, po kapi šest, osem otrok imamo." In ko sem bil med njitni jaz in še par di'ugih mlajših, se mi je zdelo, da smo vsi skupaj otroc.i, v tej nič več solzili, temveč krvavi dolini. Slovenski regiment sedemnajstih je vdihnil mestu čisto slovenski značaj, lïil sem že v par nemških li'govitiah ín ko sem zahteval ncjiiško, so mi dejali v čisti slovenščini, seveda s i)rilizljivim glaííun: „Aj ti Ičpi, črni fant, ali si iz zelenega Štajerja, ali si Kranjec! V" In !io sem plačal, sem opazil, da sem z bliigom vied plačal tudi te lepe besede. Enoletni prost. A, I'. Iz tirolskega bojnâga polja piše naš g. Jjovro P u š med drugimi zasebnimi stvarmi avojt soprogi tudi sledeči zločin, ki se je zgodil v bližini njegovega tabora. „Draga mi ženka! (.luj! Dne 1 7, januarja se je pi'ipetil ju'i nas nezaslišan in nesramen zločin — umor. Bila sta dva prijatelja, oba polentarskega duha in jezika. Pj'i-jateljstvo jia se je izkazalo poilobno onemu Kajna in Abeljna. Eden je bil zares dober in priden delavec, po poklicu tesar, varčen in. pri ljudeli priljubljen in ravno ta je iuoral umi'eti nasilne smrti pod roko nekega hudodelnika, ki mu je ob enem oropal tudi denar. Uboj se je dogodil na polju Stegen pri Brunecku, oddaljeno kakih tritisoč korakov od nas. Ker je padel isto noČ močiio sneg, je bila pi'ilika za zločinsko ilejanje tem ugodnejša, ker je mrtveca zakril sneg; ko so ga našli, so gledali le čevlji snega; Neki kmet v bližnji vasi je potreboval tesarja. Hudobnež jiregovori svojega juv jatelja tesarja, naj prevzame on to delo, da si lahko zasluži lepe groše ter je šel tudi sam z njim s sekii'o v roki. Ko prideta na piipraven prostoi*, ga udari zločinec s sekiro po glavi in ga poi)olnoma potolče, pobere denai' in zgine .. „Gotovo se bodeš Čudila, da Ti to poročam, pa bodeš kmalu razumela, zakaj, .laz sem nanu'eČ tudi zasledoval zločinca in se mi je zares posi'cčilo, da sem nui prišel na sled. Našel sem oi'opani denar v neki četrtliterski zeleni steklenici, iiekako tisoč koi'akov od našega taboi'a. Usode-polni slučaj je hotel, (ia je bil lesen zamašok v steklenici s polovico neke ubijalčeve dopisnice omotan . . . Premisli, draga Žena, koliko ljudi različno naroiinosti ga je iskalo in koliko so se tnulili orožniki, da hi izsledili zločinca in ga spravili na vaiiio, pa vse zamanj. Na sumu in v zaporu so bili različni, ali ubijalec sam je bil prost in se je vedel zelo vljudno in mirno pri zaslišavanjii. A dne 2B. januarja pa je zločinec že pripoznal_ na podlagi mojega zasledovanja, da je on ubil in oi'opal svojega prijatelja. Zasledoval sem noč iti dan na vse različne zvijačne načine in končno sem ga razkrinkal na imenovani slučaj. Kako in kaj bode z ubijalcem, Ti poročam po končani obravnavi. Denarja je bilo 350 kron v steklenici. Jloreš si misliti, da sem bil presenečen in zadovoljen s svojim zasledovanjem ... Po dokončani obravnavi bodem poročal našim „Dolenjskim Novicam", kako se je začela zadeva in kako se je končala in kakšna kazen je bila odmeijena ubijalcu. To bode gotovo zanimalo Tebe, draga mi soiiroga, in moje prijatelje someščane .. Z dne 9. febr. jia pise g. Puš sledeče pismo: „Ljuba mi soproga in družina! — Poi'očam Ti dodatno na moj dopis z due 21). jan, naslednje; Ubijalec Serallno Iscliia, star 4iî let, doma iz Arko ob laški meji, je pripoznal svoj čin uboja, ki ga je izvršil iz lire))one]ija po denarju. Ubil je s sekiro svojega najboljšega prijatelja, Petra Sanagakobi, 50 let starega moža. Pri glavni razpravi je ubijalec Še-le takrat obžaloval svoje dejanje, ko se mu je pokazala steklenica z deuai'jem in zamaštik omotan s polovico njegove dopisnice. Začuilil se je in se je najdbe silno prestrašil. I^vesil je glavo, nekaj Časa molčal, potem pa djal: „Sedaj pa ne moiem več tajiti moje hudobije. Pač pa se mi zdi čiuino, kako jc zamogel kdo najti mojo skrivnost?'' . . . Uverjen sem, da bi i)o iijf^govili prvih za- govorih ne bilo mogoče pi iti na sled iije-goveiiin činu. liolj nalančno poročiiti sc mi ne zdi umestno, povem Ti ustmeno, ko pi'idmii na dopust . , ." „Dne 5. februarja sem l)il pri glavni razi)ravi in drugi dan, (>. februaija, se je moral že ločitJ zločinec od tega sveta. Bodi mu liog milostljiv ! . . . Po dokončani ob-lavnavi mi stisne g. preÍsko\'aliii sodtiik desnic-o in smeldjaje ])rÍpomnÍ: Sem vam zelo hvaležen za vaš trud iti požrl voval-iiost; bodite mi zdravi in luidni tudi v bodoče. Za na]iitnino mi podari lOki'on; enako stori njegov zapisnikai'. Obljubljeno mi je, da dobim od našega komandanta nagrado; ko prejmem. Ti poročam..." „Z mojim zdravjem sem zadovoljen in živim po vojaško dobro. Le tu in tam mi bolest trga sice po Tebi, družini in ljubem ilomovju. Zimo iiuaiiio zelo osti'o, do stopinj pod ničlo. Visoko v goi'ah leži snega do devet nieti'ov, nižje do pet in pi i nas eden meter ..." Potem pozdravlja vse svojce in vse prijatelje someščane z željo : Naj obvaruje Bog lepo Dolenjsko vsake nevarnosti! Razvedrilo. Pri sodišču. Sodnik: „Vi ste soseda zmei'jali z „govedno" ! Saj imamo vendar več drugih besed, na prTmer: osel, krava, mula, bik!" Pri zlatarju. „Olejtc, ti pravi brilanti so tako lepi, da bi človek kmalu mislil, da so ponarejeni!" Tolažba. Bolnik: „Gospod doktor, žeiodec mi vedno sitnosti deia in nimam nobene slasti do jedi!" — Zdravnik: „Zahvalite Boga, — saj je sedaj vse tako strašno drago!" A tako! Tujec: „Če sto že dekle, ki je v vodo skočila, kaznovali, — ker je prepovedano kopati se — zakaj ste pa tudi gospoda, ki jo je vun iiotegnil?" — Policaj : „Zato, ker je tudi loviti pj'e-povedano!" Nič čudnega. Zena: „Nekaj posebnega so zdravniki na dan spravili pri mojemu možu:, da ima sixe na napačni sti'ani!" — Sosed: „To ni nič čudnega; on jc-bil zmeraj tako nereden človek!" Iz vojakovega pisma. „Ljuba moja Pepica! Meni je dobro. Sedaj sem brez uši, kar tudi Tebi želi Tvoj France." Zvestoba. Nevesta ženinu, ki so ga zaprli: „Upam, da se bo izkazala tvoja netlolžnost!" — Ženin: „Nič se ne boj .Tiilika; Če mo tudi za i>ar let „zašijejo", — jaz ti ostanem zvest!" Vestno. A: „Železniški strojevodja Kadilnik se je tako pozno oženil — in ](recej je dobil trojčke." — Ji: „Vestni • strojevodja nadomesti, kar je prej zamudil!" Raznotero. žrtve tuberkuloze. H. ni area lí)17 je poi'očal v Celovcu pri zborovanju zdravnikov sanitetni svetnik dr. Schniidt, da tubei'kuloza vsled slalie prelirane ljudstva silno napreduje, da tinirje v Avstriji vsako leto okoli 100.000 ljudi vsled tuberkuloze. Edino sredstvo zoper tuberkulozo so boljša in obilnejša lirana in boljša stanovanja. Prva skrb države bi morala biti za zdravje prebivalcev. Čudna so pota svetovnih vojsk. L. 1870 do 1H71 so se Nemci vojskovali zoper Francozo in jih premagali, povzročili so pa tudi, da je Francija jiostala ret)ublika. Od Nemcev ujeti Napoleon se je podal na Angleško in tam umrl. Tudi zoper Kitajsko državo so se bojevali Nemci. Posebna ekspedicija nemških čet je zavzela glavno mesto Peking. Pokazalo se je, da jti iiitajska trhla država in kmalu potem so Kitajci odstavili cesarja in ustanovili ri'imbliko, ki še dandanes obstoji. V sedanji svetovni vojski so se Nemci v mnogih bitkah liorili z Rusi in mai'sikaj dosegli. Zdaj 80 Itusi carja odstavili in ustanovili repiiblilto. To je uspeh vojske z Nemci. Zai'es, neka čudna prikazen v svetovni zgodovini, da postanejo države, s katerimi so Ncmci vojskujejo, repuldike. (Je bo (udi liomuntjo ravno ista usoda zadela, nam bo pi'ilioduost pokazala, Listnica uredništva: Dobivatiio vwliU) [irovoí |n>>iiiif od vwh strnili; nikiikoc no 1110TÛ1I10 vrteli otijiivitî v niišeiti lunloiii listu. Nnjret pesmic je jin 7.a juviiotit num-Iiti, Iifi bi morali Ěe pcHiiiiro ííaiin [luijnivljati i[i besedo »kladftli v riiiiti, zato nam iirinianjkiijc folju iii ířasa, Prijioroíiijeiiio ko temliolj Kil rasinB uovicB in dojiiso. Loterijske številke. Trst, 21. marca 12 29 50 58 Sprejme se takoj UCGnGC star 14 do 1(1 let, ki ima vescsljo zti kohirsko obi't. Prednost ima taki, ki je že bil v poduku. Ístotíitii se sprejme tudi pomočnik. 2-3-1 Anton Sedlar, kolarstvo s stroji v Ivnndiji. HIŠA na prodaj .z vrtom st. 1!17 na Bregu v Novetn mestu. Več se iiivč raviiotam. 3~;i-i X^'/^T/^lûO ^ okni na vsako IvUZiUlt/C stran (skujiaj G oken), v sredi je shramba za seno, proda mestna občina na svojem posestvu ob ločx3nski cesti v pondeljek 2. aprila 1917 ob 1. ui'i popoldan, potom licitacije na licu mesta. Mestno žiipiiiistvo. W v najem se dado - zemljišča - v Novem mestu, in sicer njiva (bivša last gosp. Kastelica) za okrajnim glavarstvom (Kapiteljske njive) v izmeri Gtí53 m'-' in travniki v liršlinu za kolodvorom v izmei'i 14.22Cm". Odda sc v najem ločeno ali skupaj. — Ponudbe je poslati Z a d r užni zvezi v Ljubljani, 131-2-2 Hiša na prodaj v Novem mestu št. 100. Več so izve raviiotatn v prvem nadstropju. lou-ts-e Otrošhe oblehe za birmance priporoča v veliki izberi i-^ i Jakob Mikolič s v NOVEM MESTU : U lSiSíJ7/4 V imenu Njegouega VEličiinsíuó cesarja. (!. kr. okrajno sodisfo v límluiťovfiiii jo TUK[)ťHV-Ijalo dan«» v nn v/o Ona-1 i oiiravitiiljii državiioiiti jtruvii-uiitva i)i olit«ř't;nko Neže Malnařiok o olitožlji, katero jo dviffiiil javni olitožitolj Mjior inieiiovRtu) obto/.iinko zaradi iirestojdift liririciija, in jc [«t obtožiteljovom |iiod-logu, naj otitdiieiiko ka^Diijo, rii/.sorliio tako: Ni'/.a Slaleui^i'k Toj. Stopan, 53 let stara, ka!., (losestuika Kcna v Kandiji SI. 4ÍJ., ucka:(novana )b kriva da jo kouecm moseca februarja in zaictkom iiicseca iiiiirca 1917 v Kandiji, ÍKraliljsje jio vojnem stmijii po-vzroi'vnu izrodilo ra/.iii«vo, wilitovitlu od Tefra (toruiiiřa iir Katarino Alipn xa inloko, toroj /a nuoltluidiio )iotreliiio TOi"' Oi-itiiO ioKinenio ceno til) vin, Kfi titer. Storila jo n tmn [ireMtopek draženja po g 18 iit.. 1 cet!, tmr. 9, ilijc 21. avgusta liilG, drž. jiak. .st.. 2()l iti (<0 Kato obsodi ]io tej zakoniti doloélii /. nporntio 2lHi in iiGl k. /.. na 50 K glóbe, za slučaj nei^itorljtvosti pa na 5 dni v zapor in v daljno denarno globo 100 K, za slučaj noizterljivosli na 10 dni v zapor ter po § ;ítiií kpr. v jiuvruiiuv stroškov kaKonHkeirn poslojjatija. V (íihíkIu ^ K) imenovan« cesarske narodtio so doloia, lia hO tu fodim oijjuvi enkrat v Sasopií^ii lunjiike .Vovico". C. ki', okrajno sodišče v Rudolfovem, odd. III., dne 17. nmicn 1ÍH7,