GEOLOGIJA 50/1, 29–44, Ljubljana 2007
Kraški rob Geološki prerez vzdolž AC Kozina - Koper
Kraški rob (landscape term)
Geologic section along the motorway Kozina - Koper (Capodistria)
Ladislav PLACER
Geolo{ki zavod Slovenije, Dimi~eva ulica 14, 1000 Ljubljana, Slovenia e-mail: lplacer@geo-zs.si
Ključne besede: Tektonika, meja Dinaridi - Jadransko-Apulijsko predgorje, Istra, po-drivni pas, Kra{ki rob (pokrajinsko ime), kra{ki rob (geomorfolo{ka stopnja)
Key words: Tectonics, the border Dinarides - Adria-Apulia foreland, Istria, subthru-sting belt, Kra{ki rob (»Karst Edge«, landscape term), karst edge (kra{ki rob, geomorp-hologic step)
Izvleček
Geolo{ki profil po avtocesti od Kozine do Kopra je v celoti odkril geolo{ko zgradbo mejnega pasu med Jadransko-Apulijskim predgorjem in Dinaridi, ki je nastal pri podri-vanju Jadransko-Apulijskega predgorja (Istra, Furlanija) pod Zunanje Dinaride (Kras, ^i~arija). Pri tem se je znotraj podrivnega pasu izoblikovala geomorfolo{ka stopnja, ki je nastala tam, kjer je apnenec narinjen na fli{. Za del geomorf olo{ke stopnje se je v zadnjem desetletju 20. stoletja uveljavil izraz Kra{ki rob. Glede na geolo{ke in geomorfolo{ke danosti je treba razlikovati Kraški rob kot pokrajinsko ime za stene nad dolinama Osapske reke in zgornje Ri`ane in kraški rob v splo{nem pomenu, ki je sinonim za geomorfolo{ko stopnjo iz prepadnih sten in strmih karbonatnih pobo~ij v celoti med izlivom Timave in U~ko, ki tvorijo mejni pas med kra{kim planotastim svetom Krasa in ^i~arije na eni strani ter fli{no Istro s tr`a{kim fli{nim obalnim pasom na drugi.
Abstract
Geologic section along the motorway from Kozina to Koper in totality exposed geologic structure of the border belt between Adriatic-Apulian foreland and Dinarides that was formed by subthrusting of Adriatic-Apulian foreland (Istria, Friuli) underneath External Dinarides (Kras, ^i~arija). During this process within the subthrusting belt a geomorpho-logic step was formed at sites where limestone became overthrust on flysch beds. A part of this geomorphologic step became known in the last decade of 20st century as the Kra{ki rob (Karst edge). With respect to geologic and geomorphologic considerations the term Kraški rob (»Karst Edge«) as landscape term for cliffs above the valleys of the Osapska reka and upper Ri`ana rivers should be distinguished from term karst edge (kra{ki rob) as a general term which is a synonym for the geomorphologic step consisting of precipitous cliffs and steep carbonate slopes situated entirely between the mouth of the river Timava and Mt. U~ka that form the border belt between the karstic plateaus of Kras and ^i~arije from one side, and the flysch Istria with the Trieste flysch coastal zone on the other side.
30
Ladislav Placer
Uvod
Primorska avtocesta v celoti seka geo-morfolo{ko stopnjo med ^i~arijo in Istro (sl. 1). S strukturno-geolo{kim kartiranjem zemeljskih del med gradnjo odseka avtoceste med Kozino in Srminom v letih 1999– 2004 je bila natan~neje ugotovljena njena geolo{ka zgradba. Za del obravnavane stopnje se je v zadnjem desetletju 20. stoletja uveljavil izraz Kra{ki rob, ki pa doslej {e ni bil natan~neje opredeljen, zaradi ~esar ga razli~ni avtorji razli~no razumejo. V tem sestavku poizku{amo postaviti izhodi{~e za njegovo definicijo.
Termin Kra{ki rob so po Ogrinu & Mu`ini (2005) prvi uporabili pisci zbornika
Kra{ki rob in Br`anija (1990), kot sinonim za ozemlje krajevne skupnosti ^rni Kal. Pojma v zborniku niso utemeljili niti natan~neje omejili, vendar se je prijel (npr. Kunaver & Ogrin, 1993, Sovinc & Lipej, 2003). Toda posamezni pisci so ga razumeli razli~no, nekateri zelo {iroko kot geomorfolo{ko stopnjo med Devinom in U~ko, nekateri med Socerbom in Mlini. V projektu »Ohranitev in varstvo ogro`enih habitatov in vrst na obmo~ju Kra{kega roba« v okviru Life – Nature 2002 (Sovinc & Lipej, 2003) je v Kra{ki rob zajeto ostenje med Socerbom in Rakitovcem in del ozemlja nad in pod stenami, vendar brez sten med Kubedom in Mlini. Razli~no razumevanje Kra{kega roba je povezano z razli~nimi zornimi koti
Sl. 1. Geografska skica ozemlja med Furlanijo in Kvarnerjem Fig. 1. The geographic sketch map of the area between Friuli and Kvarner
Kra{ki rob
gledanja na ta fenomen. Kljub raznolikemu pojmovanju pa je najpomembnej{a za definicijo Kra{kega roba njegova geomorfolo{ka izraznost v obliki bolj ali manj raz~lenjene reliefne stopnje brez katere sploh ne bi govorili o Kra{kem robu, kot menita Ogrin in Mu`ina (2005), temve~ kve~jemu o »kra{kem robu« ali »robu krasa« nasproti fli{nemu ozemlju. Ker pa je geomorfolo{ka stopnja pogojena z geolo{kim razvojem, je treba fenomen Kra{kega roba osvetliti z geolo{kega, geomorfolo{kega in geografskega vidika.
Geolo{ka zgradba
Kra{ki rob le`i v prehodnem pasu med Dinarskim gorstvom in Istro. Predstava o geolo{ki zgradbi tega pasu se je v zadnjih desetletjih spreminjala in dopolnjevala skladno z regionalnimi geolo{kimi raziskavami. Ustrezno interpretacijam se je spreminjala tudi terminologija. Tako imenujejo to obmo~je [iki} in Pol{ak (1963) ^i~arija; Pleni~ar et alii (1973) luskasta struktura ^i~arije; [iki} in Pleni~ar (1975) kredna-paleogenska zgradba ^i~a-rije; Buser (1972, 1976) naluskana, oziroma luskasta zgradba ^i~arije; Placer (1981) ^i~arijska naluskana zgradba. Italijanski avtorji so nariv Tr`a{ko-Komenskga anti-klinorija proti jugozahodu obravnavali kot podalj{ek reverzne ali narivne cone katere osrednji strukturni element je Palmanovski prelom (linea di Palmanova). Kartirajo~i geologi so pri izdelavi Osnovne geolo{ke karte SFRJ 1 : 100.000 uvajali terminologijo formalne regionalne tektonske rajonizacije po listih. Placer je leta 1981 povezal njihove ugotovitve v enoten kinematsko-dinamski model in uporabil termin, ki so ga uvedli Pleni~ar in sodelavci (1973) in Buser (1972, 1976). V dinamskem smislu je zgradbo zaledja Tr`a{kega zaliva in Istre razlagal kot enotni narivni model Zunanjih Dinaridov, tako tudi Caligaris in sodelavci (2003). @e prvi rezultati kartiranja AC Kozina–Koper pa so nakazali podrivanje Istre pod Dinarsko gorstvo (Placer, 2002, 2005; Placer et al., 2004) o ~emer sta pisala `e Bla{kovi} in Aljinovi} (1981). Razvil se je podrivni pas katerega potek v severni Istri je prikazan na sl. 2. V smislu tektonske rajonizacije gre za podrivanje Jadransko-Apulijskega predgorja pod Zunanje Dinaride.
31
Tu je treba lo~evati pojma podrivanje in narivanje. Nasproti podrinjeni Istri stojita Trnovski in Hru{i{ki pokrov, ki ka`eta na izrazit narivni mehanizem. Oba mehanizma si v geolo{ki zgodovini sledita zaporedoma, krovno narivanje trnovskega sistema pokrovov je eocensko-oligocen-ske starosti, njegova inicialna struktura je najvi{je le`e~i Trnovski pokrov ali krovna enota nad njim. Podrivanje Istre pod Dinarsko gorstvo je zgornjemiocenske in postmiocenske starosti in je domnevno aktivno {e danes (Ri`nar et al., 2007, v tej reviji), njegova inicialna struktura je najni`je le`e~i strukturni blok. Podrivanje in narivanje sta dinamska fenomena, morfologija narivov in podrivov pa je enaka, zato se uporablja elementarne termine, kot npr. narivni prelom in narivna cona, tudi znotraj podrivnega pasu.
Termini kot kra{ki narivni rob, narivna zgradba ^i~arije, ~i~arijska narivna zgradba, narivna zgradba roba Tr`a{ko-Komen-skega antiklinorija in podobno so opisni in sinonimi za zgradbo posameznih delov podrivnega pasu, zato jih je mogo~e uporabljati kot splo{ne izraze. Treba je tudi opozoriti na termina naluskana in narivna zgradba, ki ka`eta na razli~no razumevanje zna~aja in dol`ine narivanja. V prvem primeru gre za reverzne prelome in kraj{e premike, v drugem za narivne prelome in ve~je premike.
Podrivni pas v zaledju Istre in Tr`a{kega zaliva je sestavljen iz ve~ narivnih con in je razli~no {irok. V naj{ir{em poznanem delu med Kozino in Koprom dose`e 15-16 km. Mejo pasu tvorita na severovzhodu in jugozahodu mejni narivni coni. V vidnem obmo~ju se podrivni pas vle~e od obale Tr`a{kega zaliva do obale Kvar-nerskega zaliva v vzhodni Istri. Podrivni pas na povr{ju sestavljajo zgornjekredne, paleocenske in spodnje in srednjeeocen-ske karbonatne kamnine Jadransko-Di-narske karbonatne platforme in eocen-ski fli{, ki je produkt njenega razpadanja. Geomorfolo{ka stopnja v podrivnem pasu je pogojena z izdanki narivov karbonatnih kamnin na prehodni laporovec in eocen-ski fli{. Tam kjer je fli{ narinjen na fli{ ni morfolo{kih anomalij ali pa so te neizrazite. Antiklinalni greben ob vzhodni obali Istre je sestavni del podrivnega pasu, vendar je sekundarno tektonsko deformiran in se v tem smislu lo~i od podrivnega pasu v zaledju Istre.
32
Ladislav Placer
Sl. 2. Skica podrivnega pasu med Trstom in Buzetom. Dopolnjeno po Placerju (2005)
1. Eocenski fliš in prehodni laporovec; 2. Kamnine Jadransko-Dinarske karbonatne platforme od zgornjega triasa do alveolinsko-numulitnega apnenca srednjeeocenske starosti; 3. Prelom: K - Kozinski po-ševnozmični prelom, M - Matarski prelom, B - Brgodski prelom; 4. Reverzni prelom: T - Trmunski reverz-ni prelom, P - Preski reverzni prelom; 5. Normalni prelom; 6. Narivni prelom, narivna cona: PE - Pet-rinjski narivni prelom, ŠK - Škrkloviški narivni prelom, KA - Kastelski narivni prelom, SC - Socerbski narivni prelom, ČK - Črnokalski narivni prelom, ZG - Zanigradska narivna cona, HB - Hrastoveljska narivna cona, KU - Kubejska narivna cona, GB - Gračiška narivna cona, SO - Sočerska narivna cona, BU - Buzetska narivna cona; 7. Črnokalski narivni prelom (Palmanovski narivni prelom); 8. Guba: Ba
- Rodiška antiklinala, Ča - Čičarijski antiklinorij, Os - Ocizelska poševna do prevrnjena brahisinklinala; 9. Geološka meja; 10. Podrivni pas; 11. Avtocesta Ljubljana-Koper; 12. Lega projekcijske ravnine P - P geološkega prereza po avtocesti na si. 3A; 13. Vrtina Osp-1/91
Fig. 2. The sketch map of the subthrusting belt between Trieste and Buzet. Suplemmented after Placer
(2005)
1. Eocene flysch and transitional marl; 2. The rocks of the Adriatic-Dinaric carbonate platform from the Upper Triassic to the alveoline-numulite limestone of the Middle Eocene age; 3. Fault: K - Kozina oblique strike-slipe fault, M - Materija fault, B - Brgod fault; 4. Reverse fault: T - Trmun reverse fault, P
- Prešnica reverse fault; 5. Normal fault; 6. Thrust fault, thrust fault cone: PE - Petrinje thrust fault, SK
- Škrklovica thrust fault, KA - Kastelec thrust fault, SC - Socerb thrust fault, ČK - Črni Kal thrust fault, ZG - Zanigrad thrust cone, HB - Hrastovlje thrust cone, KU - Kubed thrust cone, GB - Gračišče thrust cone, SO - Sočerga thrust cone, BU - Buzet thrust cone; 7. Črni Kal thrust fault (Palmanova thrust cone, Palmanova line); 8. Fold: Ba - Rodik anticline, Ča - Čičarija anticlinorium, Os - Ocizla brachisyncline; 9. Geologic border; 10. Subthrusting belt; 11. Motorway Ljubljana-Koper (Capodistria); 12. The position of the projection plane P - P of the geologic section on the motorway on the fig. 3A; 13. Borehole Osp-1/91
Kra{ki rob
33
Geolo{ki prerez vzdol` AC Kozina – Koper
Profil na sl. 3A poteka po trasi avtoceste med Kozino in Koprom ter je projiciran na ravnino, ki je pravokotna na narivne strukture (sl. 2). Na njem je podana zgradba podrivnega pasu v celoti. Prikazano je tudi razmerje med podrivnim pasom in geomorfolo{ko stopnjo na obmo~ju ^rnega Kala.
Podrivni pas je sestavljen iz ve~ narivnih con, ki se v vzdol`ni smeri na ve~je razdalje prepletajo med seboj ali pa so lo~ene ali segmentirane in premiki narivanja bo~no prehajajo od ene narivne cone na drugo. Na{ profil poteka preko naj{ir{ega vidnega dela podrivnega pasu in je za celotni pas orientacijski ne pa referen~en. Bo~ne spremembe so namre~ velike in tako vplivajo na zgradbo, da jih ni mogo~e prikazati v enem profilu.
Opis profila je shematski. Stratigrafiji je posve~eno le toliko pozornosti kolikor je nujno potrebno za razumevanje vsebine in je povzeta po Jurkov{ku in sodelavcih (1996). Najstarej{e plasti pripadajo plast-natemu in neplastnatemu apnencu santonij-sko-campanijske starosti z rudisti, biostromami in biohermami. Debelina teh plasti zna{a najve~ 400 m. Nad njim le`i diskor-dantno odlo`eni plastnat in tanko plastnat apnenec, lapornati apnenec in apnen~eva bre~a s tanj{imi izoliranimi plastmi ~rnega premoga ter v zgornjem delu plastnatega miliolidnega apnenca Liburnijske formacije. Ta je zgornjekredne maastrichtijske in spodnjeterciarne paleocenske starosti. Te plasti dose`ejo najve~ 450 m. Sledi normalno odlo`eni plastnat alveolinski in nu-mulitni apnenec spodnjeeocenske starosti (alveolinsko-numulitni apnenec). Debelina teh plasti zna{a najve~ 300 m. Alveolinsko-numulitni apnenec prehaja v laporni apnenec in laporovec, ta pa v eocenske fli{ne plast, ki dose`ejo debelino nekaj sto metrov. Za laporovec se je uveljavil izraz prehodne plasti ali prehodni laporovec.
V profilu na sl. 3A so ozna~eni nivo avtoceste, kastelski in dekanski predor ter ~rno-kalski most. Merjeni podatki v trasi avtoceste o smeri in vpadu prelomnih ploskev so zabele`eni v oklepaju ob imenu preloma. Z mastnim tiskom so zabele`ene meritve glavnih prelomnih ploskev, z navadnim tiskom pa meritve vzporednih prelomnih ploskev znotraj prelomne cone. ^e je bila merjena ploskev izven trase avtoceste je
zabele`en kraj meritve. Strukturni opis profila poteka od severovzhoda proti jugozahodu. Pri~ne se v jugozahodnem krilu skrajnega severozahodnega dela ^i~arijske-ga antiklinorija, ki je na tem mestu reduciran na enostavno antiklinalo – ^a. Njeno jedro tvorijo plasti santonijsko-campanij-skega apnenca, krili pa plasti Liburnijske formacije in alveolinsko-numulitni apnenec. Kozinski po{evnozmi~ni prelom – K (10/60, 0/60, 0/70), Matarski prelom – M (205/65, 220/75, 30/90) in Brgodski prelom – B (60/70) niso povezani z genezo ^i~arij-skega antiklinorija, niti podrivnega pasu, temve~ spadajo v neki drugi deformacijski krog, ki ga tu ne obravnavamo. Jugozahodno krilo antiklinale preide proti jugozahodu v Ocizelsko brahisinklinalo – Os s fli{em v jedru, ki je ponekod po{evna, ponekod pa rahlo prevrnjena proti jugozahodu. V jedru sinklinale nastopa prva narivna struktura podrivnega pasu v tem profilu, Trmunski reverzni prelom - T (60/70, 60/90) imenovan po ledini Trmun in kmalu zatem Pre-{ki reverzni prelom - P (70/70) imenovan po Pre{nici. Oba spremlja ve~ vzporednih prelomov. Interpretacija stika prehodnih plasti z alveolinsko-numulitnim apnencem v sin-klinalnem sedlu je interpolacija poteka te meje na povr{ju med Brgodom in Petrinjami na jugovzhodu ter Nasircem in Bota~em na severozahodu.
Jugozahodno krilo Ocizelske brahisinkli-nale se proti jugozahodu izravna v ob{irni kra{ki ve~stopenjski ravnik iz alveolinsko-numulitnega apnenca, ki blago visi proti severozahodu in tone pod fli{ne plasti srednjega toka Glin{~ice. Ravnik je razkosan z narivnimi prelomi od najbolj strmega Petrinj-skega narivnega preloma – PE (60/40, 60/35, 60/45), preko [krklovi{kega – [K (60/45), imenovanega po hribu [krklovica (461 m) blizu kastelskega predora, Kastelskega – KA (80/30, 80/40) in Socerbskega – SC (70/20 po vrtinah v ~rnoti{kem kamnolomu, 70/15 po konstruiranem vpadu med Socerbom in Bo-ljuncem) do ^rnokalskega narivnega preloma – ^K (60/10 v golici nad Gabrovico, 60/ 20 v golici pod Prebenegom v Italiji, 50/20 v useku hitre ceste nasproti strojne tovarne v Dolini v Italiji), ki tvori v obravnavanem profilu jugozahodno mejo ravnika. Vpadi omenjenih narivnih prelomov so bili merjeni v ploskvi ob kateri je alveolinsko-numulitni apnenec narinjen na prehodni laporovec, za katero smatramo, da je glavna narivna ploskev ali glavni narivni prelom {ir{e narivne
34
Ladislav Placer
cone. Ta zajema vzporedne narivne prelome v samem apnencu in v prehodnem laporov-cu. Izjemi sta meritvi glavne narivne ploskve ^rnokalskega narivnega preloma v Prebene-gu in Dolini, kjer sta talna in krovna nariv-
na gruda iz fli{nih plasti, vendar je narivna cona toliko razkrita, da je mogo~e dolo~iti glavno narivno ploskev.
Jugozahodno od ~ela ^rnokalskega na-rivnega preloma v obravnavanem profilu ni
Kra{ki rob
35
ve~ izdankov alveolinsko-numulitnega apnenca, ki je severovzhodno od tod praviloma gradil antiklinalno uslo~ena ~ela narivnih grud. Nastopajo le narivne grude iz fli{nih kamnin, ki so ob narivnih conah narinjene proti jugozahodu. Alveolinsko-numulitni apnenec je tu prekrit s fli{nimi kamninami in izdanja le razli~no dale~ jugovzhodno od profila. Pri kartiranju zemeljskih del so bile ugotovljene zaporedoma od ^rnokal-skega narivnega preloma proti jugozahodu naslednje narivne cone: Zanigradska – ZG, Hrastoveljska – HR, Kubejska – KU, Gra~i-{ka – GR, So~erska – SO in Buzetska nariv-na cona – BU. Pri tem je pomembno omeniti razliko v zgradbi narivnih con severovzhodno in jugozahodno od ^rnokalske narivnega preloma. Od Petrinjskega do ^rnokalskega narivnega preloma je razmeroma lahko lo-~iti glavno narivno ploskev, v tem primeru glavni narivni prelom, od spremljajo~ih na-rivnih prelomov, zato je smiselno dolo~no omenjati ^rnokalski in druge narivne prelome, same narivne cone pa so tu debele le nekaj deset metrov. V narivih fli{a na fli{ pa dose`ejo narivne cone izjemno debelino, do ve~ sto metrov in je le v primerih popolne razkritosti mogo~e dolo~iti glavno narivno ploskev. Povsod pa je mogo~e omejiti {iri-no narivne cone, oziroma njen presek s po-vr{jem. Zato je na tem odseku primerneje uporabljati ta termin. Zanigradska nariv-na cona se v trasi AC pojavi v jugozahodnem izteku ^rnokalskega mostu in sega do sedla med [krljevico in Belicami (40/30, 50/30, 60/30). Zaradi velike debeline, skoraj
350 m, so deformacije v njej razpr{ene na manj{e narivne prelome in medplastne premike. ^elna guba alveolinsko-numulitnega apnenca v narivni grudi nad narivno cono izdanja v Zanigradu. Hrastoveljska narivna cona dosega v useku AC debelino le nekaj deset metrov, zaradi ~esar so fli{ne kamnine v njej mo~no zgnetene (30/15), na odseku od ankaranskega kro`i{~a proti [kofijam pa je odkrita na dol`ini okoli 400 m in dosega debelino okoli 200 m (40/20, 40/25). Alveo-lonsko-numulitni apnenec v narivni grudi te narivne cone izdanja med Hrastovljami in Dolino. Kubejska narivna cona je bila v trasi AC kartirana ob vzhodnem ustju de-kanskega predora (50/30, 35/30). Najlep{e jo poudarjajo rahlo inverzne subvertikalne plasti prevrnjene gube v desnem pobo~ju pritoka Tinjanskega potoka, ki izvira pod vasjo Kolombar pri Tinjanu in te~e pod avtocesto tik pred vzhodnim ustjem dekan-skega predora. Po izrazitih gubah in manj poudarjenih narivnih prelomih izgleda, da se Kubejska narivna cona od Kubeda proti severozahodu polagoma izklinja in se zahodno od Kolombara `e mo~no oslabljena naslanja na Hrastoveljsko narivno cono. Alveolinsko-numulitni apnenec v pripada-jo~i narivni grudi izdanja na hribu Gri`a severozahodno od Kubeda. Gra~i{ko nariv-no cono je bilo mogo~e na trasi AC slediti od zahodnega ustja dekanskega predora do ankaranskega kro`i{~a in na odcepu za {kofije (20/20). Vidna je tudi v Milokih nad zalivom Sv. Jerneja za Debelim rti~em. Al-veolinsko-numulitni apnenec v pripadajo~i
Sl. 3. Zgradba podrivnega pasu: A Poenostavljen geolo{ki prerez podrivnega pasu vzdol` avtoceste Kozina – Koper. Projekcija na ravnino P – P (sl. 2); B Raz~lenitev narivne in podrivne geometrije
1. Eocenski fli{; 2. Prehodni laporovec (prehodne plasti); 3. Srednjeeocenski alveolinsko-numulitni
apnenec; 4. Paleocenski in maastrichtijski apnenec (Liburnijska formacija); 5. Zgornjekredni apnenec;
6. Geolo{ka meja: vidna, ekstrapolirana, dolo~ena z geofizikalnimi metodami in globokimi vrtinami,
hipoteti~na; 7. Ovojnica ~el narivnih grud po meji alveolinsko-numulitnega apnenca s prehodnim laporovcem; 8. Raz~lenjene gube:, Pa – Podgorska raz~lenjena antiklinala, Bs – Br`anska raz~lenjena sinklinala, Ma – Movra{ka raz~lenjena antiklinala; 9. Narivni prelomi, narivne cone, reverzni prelomi,
prelomi, gube. Glej legendo na sl. 2; 10. Smer narivanja Dinaridov v zgornjem eocenu do spodnjem oligocenu (^i~arijski antiklinorij, Rodi{ka antiklinala); 11. Smer podrivanja Istre po srednjem miocenu;
12. Vrtina Osp-1/91
Fig. 3. The strukture of the subthrusting belt: A Simplified geologic section along the motorway Kozina – Koper. Projection on the plane P – P (fig. 2); B Subdivision of the thrusting and subthrusting geometry
1. Eocene flysch; 2. Transitional marl (transitional beds); Middle Eocene alveoline-numulite limestone;
4. Paleocene and Maastrichtian limestone (Liburnian Formation); 5. Upper Cretaceous limestone;
6. Geologic border: exttralopation, determined by geophysical metods and boreholes, hipotetical;
7. Enveloping line of fronts of thrust blocks following the boundary of alveolinal-nummulitic limestone
with the transitional marl; 8. Segmented folds: Pa – Podgorje segmented anticline, Bs – Br`anija
segmented syncline, Ma – Movra` segmented anticline; 9. Thrust faults, thrust fault zones, reverse
faults, faults, folds. See the explanation on the fig. 2; 10. Thrusting direction of the Dinarides in the
Upper Eocene – Lower Oligocene (^i~arija anticlinorium, Rodik anticline); 11. Subthrusting direction
of the Istria after Middle Miocene; 12. Borehole Osp-1/91
36
narivni grudi izdanja v Gra~i{~u. So~erska narivna cona zaradi prekritosti ni bila kartirana v trasi AC temve~ v njeni bli`ini na gri~u Srmin v starem laporokopu (20/20) in na Pobegih ter Sv. Antonu. V pripadajo~i narivni grudi izdanja alveolinsko-numulit-ni apnenec v Lukinih pri So~ergi. Buzetska narivna cona je skrajna jugozahodna meja podrivnega pasu. Na trasi AC ni bila vidna nikjer, ker v ~asu njene izgradnje med an-karanskim kro`i{~em in Koprom geolo{ko-strukturna spremljava ni bila predvidena. Odkrita je bila najprej v zgornji Dragonji (Placer et al., 2004) in nato sledena do naselja Triban v bli`ini [kocjana pri Kopru. Za Buzetsko narivno cono je zna~ilno, da je obseg deformacij ob njej na obmo~ju zgornje Dragonje zelo velik, saj zna{a {irina pasu inverznih plasti pod glavno narivno ploskvijo 1,5 km, ocenjena debelina inverzije od glavne narivne ploskve do osi obnariv-ne polegle sinklinale pa okoli 400 m. Obseg inverzije se proti severozahodu hitro zmanj-{uje in je pri Tribanu neznaten. To ka`e na padanje intenzitete narivanja proti severozahodu kot je bilo `e omenjeno pri Kubejski narivni coni.
Konstrukcija globinskih razmer v profilu na sl. 3A sloni na podatkih vrtine Osp-1/91, na razporeditvi kontaktov med alveolin-sko-numulitnim apnencem in prehodnim laporovcem v posameznih narivnih grudah, ki jih je na povr{ju mogo~e povezati z ovojnico od Buzeta preko Kubeda, Hrastovelj, Zanigrada, Ospa, Socerba, Boljubca in Bor-{ta do Petrinj (sl 4). Na poenostavljenem profilu na sl. 3B je konstruirana le ovojnica narivnih ~el, ki je posneta po profilu na sl. 3A. Na geolo{ki karti (sl. 4) in v profilu (sl. 3B) je vidna anomalija med ^rnokal-skim in Kubejskim narivnim prelomom, ki se ka`e na povr{ju kot globoka dolina Hrastoveljskega potoka nad izvirom Ri`a-ne po kateri se vle~e dolg jezik fli{a proti Dolu, v profilu pa kot po{evna zajeda fli{a pod ^rnokalsko narivno grudo. Anomalija je posledica sorazmerno velikega premika ob ^rnokalski narivni coni, ki je bistveno ve~ji od premika ob drugih narivnih conah podrivnega pasu in predstavlja jugovzhodni podalj{ek Palmanovskega narivnega preloma (linea di Palmanova, Palmanova line). Na profilu na sl. 3B je podana poenostavljena predstava o splo{ni zgradbi podrivnega pasu. Od severovzhoda proti jugozahodu si sledijo: skrajni severozahodni del ^i-~arijskega antiklinorija, po{evna do pre-
Ladislav Placer
Sl. 4. Poenostavljena karta podrivnega pasu.
Potek ovojnice ~el narivnih grud po meji
alveolinsko-numulitnega apnenca s prehodnim
laporovcem. Legenda na sl. 2 in sl. 3
Fig. 4. Simplified map of the underthrusting
belt. Passage of the enveloping line joining the
fronts of thrust blocks along the boundaryof
alveolinal-nummulitic limestone with the transitional marl. Legend on fig. 2 and fig. 3
vrnjena Ocizelska brahisinklinala, narivno razkosana ali raz~lenjena (segmentirana) antiklinala nad ^rnovr{ko narivno cono, ^rnovr{ka narivna cona, narivno razkosana ali raz~lenjena sinklinala pod ^rnovr{ko narivno cono, narivno razkosana ali raz-~lenjena antiklinala nad Buzetsko narivno cono in istrska gruda. Lege narivnih con pod ovojnico so le nakazane in jasno ka`e-jo na pove~evanje vpadnega kota narivnih ploskev od jugozahoda proti severovzhodu, ki se odra`a kot prehod polo`nih narivnih prelomov v bolj strme in nazadnje v reverz-ne prelome, kar je eden pomembnej{ih dokazov podrivanja. Enak geometrijski model podrivanja na {ir{em obmo~ju Kvarnerja sta ugotovila `e Bla{kovi} in Aljinovi} (1981). Ponovno pa moramo opozoriti na velike bo~ne spremembe, zato modela na sl. 3B ne moremo uporabiti za ves podrivni
Kra{ki rob
pas v Istri. Buzetska narivna cona, ki ima v profilu 3A ali 3B neznaten obseg, ima na obmo~ju zgornje Dragonje in So~erge tak pomen kot ^rnovr{ka narivna cona. Zaradi la`jega sporazumevanja je smiselno poimenovati vse tri raz~lenjene gube. Tako je guba nad ^rnovr{ko narivno cono imenovana Podgorska raz~lenjena antiklinala – Pa po Podgorskem krasu v njenem jedru. Pod ^rnovr{ko narivno cono je Br`anska raz-~lenjena sinklinala – Ba imenovana po Br-`aniji in najni`je le`i Movra{ka raz~lenjena antiklinala – Ma po Movra`u in Movra{ki vali v njenem jedru. ^i~arijski antiklinorij in njegov segment Rodi{ka antiklinala nista del podrivnega sistema, temve~ sta nastali v starej{i fazi narivanja Zunanjih Dinaridov.
Podrivanje Istre je potekalo neenakomerno s prekinitvami in spreminjajo~o dinamiko, zato so danes ploskve narivnih prelomov rahlo nagubane. Tako vpadajo ponekod celo proti jugozahodu. Gubanju je sledilo ponovno podrivanje. Upo{tevanje te komponente zahteva poseben konstrukcijski postopek, ki {e ni bil objavljen, zato je profil idealiziran.
Vloga Palmanovskega narivnega preloma je pomembna. Za podkrepitev dve ugotovitvi: 1. Geometrija podrivanja v Istri je nad tem prelomom druga~na od geometrije po-drivanja pod njim in 2. Na obravnavanem prostoru Slovenije je zanimiva ugotovitev o poteku biosedimentarnih con (BiosZ 3 in 4) na podlagi mikrofosilov. Vzporedno na NE strani Palmanovskega narivnega preloma, oziroma njegove cone, poteka paleobio-geografska meja med apnenci paleocen-ske in spodnjeeocenske starosti (BiosZ 3) ter med apnenci srednjeeocenske starosti (BiosZ 4) (Drobne et al., 2006, figs 9,10,11). Razli~na biotska vsebina dolo~ena v profilih in vrtinah govori za oddvojen paleoprostor sedimentacije `e po kredno terciarni meji.
Geomorfolo{ka stopnja
Vidna posledica podrivanja Istre pod Dinarsko gorstvo je nastanek geomorfolo{ke stopnje med Istro na eni in Krasom ter ^i-~arijo na drugi strani, ki se vle~e od izvira Timave do U~ke. Posledica podrivanja je tudi greben ob vzhodni obali Istre od U~ke do polotoka vzhodno od Ra{kega zaliva, vendar ima ta nekoliko druga~en strukturni razvoj, pa tudi v geomorfolo{kem smislu ne lo~uje planotastega sveta od Istre (sl. 1). Obseg in predvsem {irina geomorfo-
37
lo{ke stopnje je posledica zgradbe podriv-nega pasu, odvisna je od lege osi narivnih gub znotraj narivnih grud, ki polagoma tonejo proti severozahodu. Zaradi tega izda-njajo v jugovzhodnem delu podrivnega pasu starej{e karbonatne kamnine platforme, v severozahodnem delu pa mlaj{e laporov-~eve in fli{ne kamnine. Tako je relief podriv-nega pasu neenoten, neizrazit je tam, kjer je fli{ narinjen na fli{, mo~no izrazit tam, kjer je apnenec narinjen na prehodni laporovec in fli{ ter manj izrazita tam, kjer je apnenec narinjen na apnenec. Tako je reliefna stopnja na severozahodu od Timave do sten nad Hrastovljami enostavna in izrazita, na jugovzhodu proti U~ki, kjer izdanjajo karbonatne kamnine v ~elih vseh narivnih grud, pa je reliefna stopnja v celoti razvita stopni~asto, vendar manj izrazito, saj je apnenec narinjen na apnenec. Profil na sl. 3A le`i v severozahodnem delu geomor-folo{ke stopnje, kjer je v vidnem obmo~ju podrivni pas naj{ir{i, okoli 15 do 16 km. Tu je stopni~asta zgradba {iroka le okoli 2 km vendar izrazita, ker je omejena le na nekaj zgornjih narivnih grud, kjer je apnenec na-rinjen na fli{. V osrednjem in jugozahodnem delu profila je fli{ narinjen na fli{.
Geomorfolo{ka stopnja je potemtakem zgrajena iz karbonatnih kamnin in v bistvu sledi ovojnici alveolinsko-numulitnega apnenca v ~elih narivnih grud. Tam, kjer je fli{ narinjen na fli{ se stopnja v reliefu ni ohranila. Erozija jo je odstranila delno `e med narivanjem in pozneje.
Kra{ki rob
Pisci zbornika Kra{ki rob in Br`anija (1990) niso definirali termina Kra{ki rob, opisovali pa so obmo~je krajevne skupnosti ^rni Kal. Nosilca projekta »Ohranitev in varstvo ogro`enih habitatov in vrst na ob-mo~ju Kra{kega roba« (Sovinc & Lipej, 2003) sta zajela stene od Socerba do Kav-~i~a (883 m) nad Rakitovcem, oziroma do hrva{ke dr`avne meje, ki pa ne predstavlja morfolo{ke meje. Nekateri pohodniki, ki se ogla{ajo na spletnih straneh razumejo pod Kra{kim robom geomorfolo{ko stopnjo od Devina do U~ke. Dejstvo je, da izraz Kra{ki rob med Kra{evci in Istrani ni bil poznan, po objavi pa se je hitro prijel in bil razumljen {ir{e od predstav avtorjev imenovanega zbornika. Stojimo torej pred vpra{a-njem ali uporabljati termin Kra{ki rob kot oznako geomorfolo{ke stopnje od Timave
38
Ladislav Placer
do U~ke ali kot oznako geomorfolo{ke stopnjo v Istri jugovzhodno od Socerba oziroma Glin{~ice do U~ke ali pa skrajno selektivno samo za ostenje med Socerbom in Kav~i~em torej le na obmo~ju Slovenije. Poleg tega se pojavlja tudi vpra{anje ali ga uporabiti kot geografsko oziroma pokrajinsko ime ali kot splo{no oznako za mejni pas med svetom nad geomorfolo{ko stopnjo, torej Krasom in ^i~arijo, ki je zgrajen iz karbonatnih kamnin in svetom pod geomorfolo{ko stop-
njo v dnu Tr`a{kega zaliva in Istri, ki ga sestavljajo pe{~ene in laporov~eve fli{ne kamnine. Pomembno je tudi, da hribovje ju`no od U~ke sicer pripada podrivnemu pasu, vendar je do`ivelo v deformacijskem smislu nekoliko druga~no genezo. ^e upo-{tevamo idejo avtorjev termina Kra{ki rob in razse`nost geomorfolo{ke stopnje znotraj podrivnega pasu, potem je najbolj smiselno uporabljati termin kra{ki rob z malo za~etnico za geomorfolo{ko stopnjo med
Sl. 5. Obseg geomorfolo{ke stopnje iz karbonatnih kamnin znotraj podrivnega pasu med Trstom
in Buzetom
1. Reliefna stopnja, kra{ki rob v geomorfolo{kem smislu; 2. Stene nad dolino Osapske reke in zgornje Ri`ane, Kra{ki rob kot pokrajina
Fig. 5. Extent of the geomorphologic step of carbonate rocks within the underthrusting belt between
Trieste and Buzet
1. Geomorphologic step, the karst edge in geomorphologic sense; 2. Cliffs above the Osapska reka river and upper Ri`ana river valleys, Kra{ki rob (»Karst Edge«) as landscape
Kra{ki rob
39
Sl. 6. Prevladujo~a zna~ilnost kulturne krajine kra{kega roba v sinteti~nem geolo{kem prerezu. Naselja dinarskega tipa v okolju narivne zgradbe
1. Fli{ in prehodni laporovec; 2. Alveolinsko-numulitni apnenec; 3. Narivni prelom; 4. Naselje
Fig. 6. Predominating characteristics of the karst edge cultural landscape in synthetic geologic section. Dinaric type settlements in the environment of overthrust structure
1. Flysch and the transitional marl; 2. Alveoline-numulite limestone; 3. Thrust fault
izlivom Timave in U~ko, ki predstavlja bolj ali manj {irok mejni pas strmih karbonatnih pobo~ij in prepadnih sten med kra{kima planotama Krasom in ^i~arijo nasproti fli{ni Istri in tr`a{kemu obalnemu fli{nemu pasu. Za stene nad dolino Osap-ske reke in zgornje Ri`ane pa Kra{ki rob z veliko za~etnico kot pokrajinsko ime, ki se je v slovenski ob~i in strokovni javnosti `e udoma~ilo (sl. 5).
Morfolo{ke, biolo{ke, mikroklimatske in naselitvene zna~ilnosti kra{kega roba so tiste posebnosti, ki so posledica reliefnih danosti geomorgolo{ke stopnje. Meje kra{kega roba niso ostre, ker je mogo~e njegove zna-~ilnosti obravnavati z vseh na{tetih vidikov. Za ponazoritev, da je to vpra{anje kompleksno, samo dva primera. Prvi je vezan na naselitveni vzorec kra{kega roba tam, kjer je alveolinsko-numulitni apnenec narinjen na prehodni laporovec in fli{ v ve~ stopnjah. Na sl. 6 je v sinteti~nem profilu podana lega vasi in polj v razmerah stopni~astega reliefa. Naselja v tem modelu so vezana na ve~je narivne grude in postavljena v zavetju stene naslednje krovninske narivne enote, na izravnanem delu grude pa so polja. Take vasi so  npr.  Boljunec  (Bagnolli),  Dolina
(S. Dorligo d´ Valle), Kastelec, ^rnoti~e, Osp, Gabrovica, Bre`ec pri Podgorju, Zazid, Ra-kitovec, Dol pri Hrastovljah, Kubed, Gra-~i{~e, Smokvica, Movra`, Dvori nad Mlini, Mlini in {e katero. Opisana zna~ilnost je vezana na geomorfolo{ko stopnjo in specifi~-na za kra{ki rob, vendar vsa naselja nimajo take lege. Pred seboj imamo dinarski tip naselitve, ki je specifi~en glede na narivno tek-toniko. Ker najdemo enak tip naselitve v dinarskem pasu tudi ob kra{kih poljih, ki niso vezana na narivno tektoniko, bi bilo morda smiselno govoriti o dveh podtipih. Drugi primer je povezan z gradnjo obdelovalnih teras tam, kjer je fli{ narinjen na fli{. Nariv-ne cone so tu debele tudi do ve~ sto metrov. ~e potekajo po fli{nih plasteh, kjer se menjavajo 10 do 20 cm debele plasti pe{~enja-ka in pe{~enega laporja, so te plasti mo~no nagubane ali pa se iz sistemskih razpok razvijejo manj{e duplikacije, kjer so narinjena telesa pe{~enjaka velika do 30 ali 40 cm in predstavljajo naravne zidake za zidanje teras, zmleti in prepereli pe{~eni lapor pa zemljo za njihovo polnilo (sl. 7). Pe{~enjak je razkosan tudi v nagubanih delih narivnih con. Zna~ilen tak primer so terase na hribu Krasca severovzhodno od Kubeda, ki le`i
40
Ladislav Placer
Sl. 7. Hrastoveljska narivna cona v fli{nih plasteh iz pe{~enjaka in pe{~enega laporovca. Usek za lovsko ko~o na hribu nad Kortinami pri Ri`ani (osrednji del narivne cone)
Fig. 7. The Hrastovlje thrusting zone in flysch beds of sandstone and sandy marl. Cut in the slope behind hunting hut on hill above Kortine near Ri`ana (central part of thrusting zone)
Sl. 8. Pogled na talninski del Hrastoveljske narivne cone na hribu Vrh nad Hrastovljami Fig. 8. View of the basal part of Hrastovlje thrusting zone on the hill of Vrh above Hrastovlje village
Kra{ki rob
znotraj Hrastoveljske narivne cone, katere zgradba je vidna ob regionalni cesti Ri`ana – Kubed po celem severovzhodnem pobo~ju Krasce in ~ez njen greben. Vpad Hrastovelj-ske narivne cone je viden na jugovzhodnem pobo~ju hriba Vrh nad Hrastovljami (sl. 8). Narivne cone znotraj podrivnega pasu, ki so temeljni geolo{ko-strukturni gradbeni element kra{kega roba, segajo tudi na obmo~ja naselij Dekani, Milje, Ankaran, Marezige, ki pa le`ijo izven geomorfolo{ke stopnje. Zato je treba kulturno krajino, ki temelji na fenomenu narivnih con obravnavati kot pomemben vendar nespecifi~ni element kra-{kega roba.
Naselitvenih vzorcev in vzorcev kulturne krajine je na obmo~ju kra{kega roba ve~, vsi pa so povezani s tipom strukturno-geolo{kega modela, ki pa se lateralno znatno spreminja. Zaradi tega jih bo potrebno s tega vidika podrobneje obdelati.
V prakti~nem `ivljenju bo mogo~e uporabljati le tisto razumevanje kra{kega roba in Kra{kega roba, ki ga bodo osvojili doma~ini ali se bo udoma~il v strokovni literaturi. V tem ~lanku so podani kriteriji, ki povzro~ajo najmanj vsebinskih nejasnosti. Vsekakor pa je kra{ki rob v predlaganem smislu tako zanimiv in raznolik, da kar kli~e po temeljiti geografski obdelavi tega prostora na geolo{kih, geomorfolo{kih, naselitvenih in habitatnih podlagah. Vsekakor pa bi pre{iroko ali preohlapno razumevanje tega termina razvodenilo njegovo bistvo. Primer pre{irokega zajema je uvrstitev spodmola v Steni ob reki Dragonji, pod naseljem Dragonja, med spodmole Kra{kega roba (Kunaver & Ogrin, 1993). Ta spod-mol le`i izven podrivnega pasu in je bolj slu~ajno kot vzro~no tudi s strukturnega vidika druga~en od spodmolov v stenah kra{kega roba. Pokrajinsko ime Kra{ki rob ozna~uje v tem smislu `e uveljavljeno oznako za dolo~eno ostenje.
Ob tej priliki se najlep{e zahvaljujem dr. J. Kunaverju in dr. D. Ogrinu za njuno pomo~ pri vsestranski geografski osvetlitvi Kra{kega roba, ki mi je pomagala pri kon~nem sklepu.
41
Kra{ki rob (landscape term)
Geologic section along the motorway Kozina–Koper (Capodistria)
Introduction
The new Ljubljana–Koper motorway crosses at its section between Kozina and Koper the border area between Istria belonging to Dinaric foreland, and ^i~arija and Kras that belong to the External Dinarides (fig. 1). Based on results of surface mapping older researchers ascribed to this belt inbricate structure ([iki} & Pol{ak, 1963/1973; [iki} & Pleni~ar, 1967/1975), named by Pleni~ar et al., (1965/1973) and Buser (1972, 1976) the inbricate structure of ^i~arija. This was included by Placer (1981) under the term ^i~arija inbricate structure into the thrusting system of the External Dinarides that presumingly was formed between Eocene and Oligocene. The Italian geologists connected the uplift of the Trieste-Komen plateau (Kras plateau) with the Palmanova reverse fault (linia di Palmanova, Palmanova line). The first to write on the overthrust character of this boundary in the Trieste territory were Calligaris et al., (2003).
Geologic acompaniment of the motorway construction in 1999–2004 showed that the boundary belt does not contain reverse faults, but thrust faults that were active in post-Miocene times due to underthrust-ing of Istria under the External Dinarides (Placer, 2002, 2005; Placer et al., 2004). During this process a wide subthrusting belt formed that is exposed from the Kvar-ner to Gulf of Trieste.
The course of the subthrusting belt in northern Istria is shown on the structural sketch in fig. 2. In its structure take part rocks of the Adriatic-Dinaric carbonate platform that comprise outcropping Cretaceous, Paleocene, Lower and Middle Eocene carbonate beds, transition marl and flysch rocks of Eocene age that are products of its disintegration (Jurkov{ek et al., 1996). Since subthrusting contains the dynamic aspect of structure development, in the following the appropriate terminology is used, as the terms overthrusts, thrust faults, thrust zones and thrust units.
42
Section of subthrusting belt
In the Kozina-Koper section the new motorway crosses entirely the subthrusting belt shown in profile on fig. 3A. The profile is synthetic, the contacts from the motorway axis being projected on the plane at right angle on geologic structures which results in undeformed thicknesses and dips of overthrust units. The subthrusting belt strikes generally NW-SE dipping toward NE. It consists of two structural levels that are separated by the ^rni Kal thrust fault, or the ^rni Kal overthrust zone. The latter is a southeastern prolongation of the Palmanova overthrust fault (linea di Palmano-va) toward southeast. Interpretation in depth of profile is based on data of borehole Osp-1/91 and of surface map on fig. 2.
The influence area of thrust faults is in case of limestone thrust on limestone or flysch rocks relatively narrow, and it amounts to a few tens of meters at most. Where flysch is thrust over flysch rocks, however, the interbedding boundaries acquire the role of partial thrust planes, and the zones of influence of thrust faults may become up to several hundred meters thick. In such cases the principal thrust plane, or the principal thrust fault, can be established only exceptionally, therefore the term 'thrust zone’ is more appropriate.
The structure on profile fig. 3A can be simplified by drawing an enveloping line through the fronts of thrust blocks along the boundary between transition marl and limestone with alveolinas-numulites as shown in map on fig. 4 and in simplified profile on fig. 3B. The jump of the envelope at the ^rni Kal thrust zone (^K) indicates the proportionally larger shift along it, and we consider it to be identical with the Palmanova thrust zone, or its southeast prolongation.
Profil on fig. 3B shows a simplified structure of the contact of External Dinarides with the Dinaric foreland, that consist of the ^i~arija anticlinorium (^a), Ocizla inclined to slightly overturned brachisyncline (Os), Podgorje segmented anticline (Pa), Br`anija segmented syncline (Bs), Movra` segmented anticline (Ma) and the Istria block. The ^i~arija anticlinorium formed during the thrusting phase of External Dinarides between Eocene and Oligocene. Subthrusting of Istria is a process that started in Middle Miocene and is perhaps active even at present.  The  tendency  of increasing thrust-
Ladislav Placer
ing zones’ dip from southwest toward northeast, from gentle thrust faults across steeper thrust faults to reverse faults indicates a distinctive subthrusting geometry, described in Istria and Kvarner already by Bla{kovi} & Aljinovi} (1981).
Kra{ki rob and karst edge
The substhrusting belt is a geomorpho-logic phenomenon in the part where exposed rocks of the carbonate platform are thrust on the transition marl and flysch (fig. 5). Predominant limestone with alve-olinas-nummulites is outcropping in largely precipitous cliffs and to a lesser extent steep slopes that can be traced from source of Timavo (Timava) river at the Trieste bay to Mt. U~ka and Ra{a bay at eastern coast of Istria. Since structures within the thrust units gently dip northwestward, the carbonate platform rocks are exposed mostly in the southeast. This is the reason why the morphologic step between Timavo and ^rni Kal village is about 2 km wide with one or two precipitous steps, while southeastward it widens to 10 km and more, with several precipitous steps. Precipitous cliffs and steep slopes represent an important meteo-rologic barrier, and they offer favorable conditions for development of distinct floral and faunal habitats. The natural barrier resulted also in special characteristics of human settlements, and in forming of a specific cultural landscape. Owing to historical and natural particularities the authors of the anthology »Kra{ki rob in Br`anija« (1990) or »Karst Edge and Br`anija region« introduced the term Kra{ki rob for the part of the geomorphologic step above ^rni Kal (Ogrin & Mu`ina, 2005). The proposers of the project »Preservation and protection of endangered habitats and species in the region of Kra{ki rob« (Sovinc & Li-pej, 2003) extended the meaning of this term to the region from the cliffs at the village and castle of Socerb to the Kav~i~ hill (883 m) above Rakitovec at border with Croatia, although it does not represent a geomorphologic boundary. The term Kra{ki rob was rapidly accepted, although variously understood by various authors, in the most extreme case even for the extent from Devin to Mt.U~ka.
If considering the idea of authors of the term Kra{ki rob and the dimension of the
Kra{ki rob
43
geomorphologic step within the subthrust-ing belt, it seems the most appropriate to use the term karst edge with lowercase initial for the geomorphologic step between Ti-mavo and Mt. U~ka that represents a more or less wide border belt of steep carbonate slopes and precipitous cliffs between the karstic plateaus of ^i~arija and Kras as opposed to flysch Istria and the coasta Trieste flysch belt. The western slope of the ridge south of U~ka does not correspond to definition of the karst edge. For cliffs above the Osapska reka river valley and upper Ri`ana river we use Kra{ki rob (»Karst Edge«) with major initial as a landscape term already accepted by the Slovenian general and professional public (fig. 5).
Definition of subthrustiung belt and explanation of its internal structure would require a more detailed analysis of relationships between geologic structure and geo-morphology, and analysis of colonization and habitat specificity of the karst edge. As an examle, on fig. 6 appears in a synthetic profile the position of villages and fields in an area of the graded geomorphologic step. The settlements in this model are localized on larger thrust nappes, in shelter sites under the cliff of the subsequent thrust unit, while village fields extend on the levelled part of the thrust unit. Such villages are for example Bagnolli (Boljunec), S. Dorligo d´ Valle (Dolina), Kastelec, ^rnoti~e, Osp, Gabrovica, Bre`ec near Podgorje, Zazid, Rakitovec, Dol near Hrastovlje, Kubed, Gra~i{~e, Smokvica, Movra`, Dvori above Mlini, Mlini, and a few more. The described characteristics is connected with the geo-morphologic step, and is specific for the karst edge. It is the dinaric type of colonization which is specific with regard to over-thrusting tectonics. As a similar type of co-lonizastion in dinaric belt occurs also along the karst poljes that are not connected with overthrust tectonics, it would make sense to distinguish between two subtypes. The second example is connected with development of farming on terraces in areas of flysch overthrusting on flysch. The over-thrusting zones are here up to several hundred meters thick. If they pass along flysch bedding planes with alterations of 10 to 20 cm thick sandstone and sandy marl layers, these beds are heavily folded, or there develop from system fissures duplications of overthrust sandstone bodies of 30 or 40 cm in size. The latter are used as natu-
ral bricks for erecting walls of terraces, and the crushed and weathered marl as material for soil on them (fig. 7). Sandstone is broken into pieces also in the folded parts of overthrust zones. A characteristic case is presented by the terraces on the Krasca hill northeast of Kubed, situated within the Hrastovlje thrusting zone, the structure of which is visible along the regional road Ri`ana–Kubed in the entire northeastern slope of Krasca and across its ridge. The dip of the Hrastovlje thrust zone can be observed on the southeastern slope of the Vrh hill above Hrastovlje (fig.8). The thrusting zones within the subthrusting belt that are the basic geologic-structural construction element of the karst edge, extend also as far as to the range of villages of Dekani, Muggia (Milje), Ankaran, Marezige, which, however, are located outside the geomor-phologic step. Therefore the cultural landscape based on the phenomenon of thrust zones should be considered as an important, though unspecific element of the karst edge.
There are several colonization and cultural landscape patterns in the area of the karst edge. They will have to be studied in more detail in connection with the type of the structural-geologic model. This model, however, has a considerable lateral variability.
Let me thank at this occasion most car-dially doctors J. Kunaver and D. Ogrin for their assistance in manysided consideration of the Karst edge which helped me to reach the definitive conclusion.
Literatura - References
Bla{kovi}, I. & Aljinovi}, B. 1981: Mi-krotektonski elementi kao osnova za model tektonske gra|e {ireg podru~ja Kvarnera (Mi-crotectonic elements as a basis for tectonic model of the broader Kvarner area). Simp. Kompleksna naftno-geolo{ka problematika pod-morja i priobalnih djelova Jadranskog mora, Split, Zbornik radova (Proceedings), 87–100, Zagreb.
Buser, S. 1972: Geologija Slovenskega pri-morja. V bro{uri Ekskurzije, 3–9, 6. kongres spe-leologov Jugoslavije, Se`ana – Lipica.
Buser, S. 1976: Tektonska zgradba ju`noza-hodne Slovenije (Tektonischer Aufbau SüdwestSloweniens). – Geotektonika, geofizika, 3, 54–57, 8. jugoslovanski geol. kongres, 1974, Bled. Ljubljana.
Calligaris, R., Forti, F. , Forti, Fu. & Libe-rio, N. 2003: La situazione geologica della »Car-sia Gulia« – con particolare riguardo al Carso
44
Ladislav Placer
Classico ed Istria. – Hydrores 2002, 21–39, Trieste.
Drobne, K. & Ogorelec, B. 2006: Inquadra-mento geologico del Paleogene nel SO della Slovenia / Geologic overview of the Paleogene of SW Slovenia/; Diva~a : stop 3. in: Melis, R, Romano, R., Fonda, G.(eds). – Giornate di paleontologia 2006, Trieste 8–11 giugno 2006: guida alle escur-sioni. Trieste: Editioni Univ. di Trieste, 35–45, figs 8–13, incl ref. 58–61, Trieste.
Jurkov{ek, B., Toman, M., Ogorelec, B., [ribar, L., Drobne, K., Poljak, M. & [ribar, Lj. 1996: Formacijska geolo{ka karta ju`nega dela Tr`a{ko-Komenske planote, Kredne in paleogenske karbonatne kamnine, 1 : 50.000 (Geological map of the suothern part of the Tri-este–Komen plateau, Cretaceous and Paleogene carbonate rocks, 1 : 50.000). Geolo{ki zavod Ljubljana, pp 143, Ljubljana.
Jurkov{ek, B. & Kolar-Jurkov{ek, T. & Ogorelec, B. 1997: Geologija avtocestnega odseka Diva~a–Kozina. – Annales, Ser. Hist. Nat., 7/11, 161–186, Koper.
Kunaver, J. & Ogrin, D. 1993: Spodmoli v stenah kra{kega roba. – Annales, Ser. Hist. Nat. 3/3, 61-66, Koper
Ogrin, D. & Mu`ina, D. 2005: Pokrajin-skoekolo{ke zna~ilnosti obmo~ja med Kav~i~em in Tinjanom. – Meje in konfini, 289–332, ured. Ro`ac Darovec, V., Univerza na Primorskem, Annales, Koper.
Placer, L. 1981: Geolo{ka zgradba jugozahodne Slovenije (Geologic structure of southwestern Slovenia). – Geologija, 24/1, 27–60, Ljubljana.
Placer, L. 2002: Predhodna objava rezultatov strukturnega profiliranja Kra{kega roba in Istre, AC Kozina – Srmin, Se~ovlje (Preliminary results of structural profiling of the Karst edge and Istria, Motorway Kozina – Srmin, Se~ovlje). – Geologija, 45/1, 277–280, Ljubljana.
Placer, L., Ko{ir, A., Popit, T. , [muc, A. & Juvan, G. 2004: The Buzet Thrust Fault in Istria and overturned carbonate megabeds in the Eocene flysch of the Dragonja Valley (Slovenia). – Geologija, 47/2, 193–198, Ljubljana.
Placer, L. 2005: Strukturne posebnosti severne Istre (Structural curiosity of the northern Istria). – Geologija, 48/2, 245–251, Ljubljana.
Pleni~ar, M., Pol{ak, A. & [iki}, D. 1973: Osnovna geolo{ka karta SFRJ 1 : 100.000, Tolma~ za list Trst. Beograd.
Ri`nar, I., Koler, B. & Bavec, M. 2007: Recentna aktivnost regionalnih struktur v zahodni Sloveniji. – Geologija, 50/1, 111–120, Ljubljana.
[iki}, D. & Pol{ak, A. 1973: Osnovna geo-lo{ka karta SFRJ 1 : 100.000, Tolma~ za list Labin. Beograd.
Sovinc, A. & Lipej, B. 2003: Life-Nature 2002, Ohranitev in varstvo ogro`enih habitatov in vrst na obmo~ju Kra{kega roba »http://www. zrs-kp.si./projekti/life/OpisProjekta.html«
[iki}, D. & Pleni~ar, M. 1975: Osnovna geolo{ka karta SFRJ 1 : 100.000, Tolma~ za list Ilirska Bistrica. Beograd.
Kra{ki rob in Br`anija: zbornik ob 500-letnici fresk v Hrastovljah. Lekt. Ho~evar J., Pokrajinski muzej Koper, str. 152, 1990.