|v:l' lil.I .0« Političen list za slovenski narod. Po pošti prejeman velja: Za eelo leto predplačan 15 gld., za pol leta S gld., za četrt leta 4 gld., za en mesec 1 gld. 40 kr V administraciji prejeman, velja: Za eelo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta 3 gld.. za en meseo 1 gld. V Ljubljani na dom posejan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema upravništvo in ekspedicija, Stolni trg št. 6, poleg ..Katoliške Bukvarne". Oznanila (inserati) se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr., če se tiska enkrat ; 12 kr., če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se no sprejemajo. VredniStvo je v Semeniških ulicah h. št. 2, I„ 17. Izliaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob 1/,6. uri popoludne. Štev. SOI. V Ljubljani v petek 4. septembra 1891. Letnik XIX. Slovenščina v tržaških cerkvah. (Izviren dopis.) (Konec.) Člankar se dalje Sudi, da se je dopisnik oziral na odnošaje, kakoršni so bili pred 40, 50 leti ter ga uči, da treba uvažati sedanje odnošaje. Dopisnik tržaški je le povedal, koliko pridig slovenskih je bilo takrat in koliko jih je zdaj za ravno tisti mestni in okolični okraj, uvažal je torej tedanje in sedanje odnošaje. Modruje tudi člankar, da če kje kon servatizem ni na svojem mestu, velja to ob tem vprašanju, pozabil je pa povedati (ker mu ne služi za njegovo razpravo), da sta bili do 1. 1847. le dve farni cerkvi v Trstu, zdaj jih je pa pet in se zida šesta, in da v okolici sta od tedaj tudi dve več; torej za isti okraj, kjer sta bili poprej le dve župi, jih je zdaj sedem in bode jih kmalu osem. Kje je tedaj tak konservatizem, pred katerem svari?! 4. Najbolj kolosalna neresnica in zvijača pa je člankarjeva trditev, da dopisnik tržaški odpravlja mestne Slovence v cerkve po okolici! Po katerih pravilih zdrave logike je to trditev »iztuhtal", res ne moremo razumeti. Pozabil je na juridično pravilo: „Qui nimis probat, nihil probat." Tržaški dopisnik je le dokazal, da meščanski verniki slovenski imajo dosti slovenskih pridig v Trstu in da okoličani (Rojanci in Sv. Ivanci), ki so jih popred morali iskati v Trstu, jih imajo zdaj doma. Ali se to pravi goniti slovenske meščane v cerkve po okolici?! Ali ni taka pisava nevredna zvijača, motenje in beganje občinstva? Člankar je zasledil v izjavi »Slovenčevega" dopisnika ob tem vprašanju tak »tenor", kakor da bi se ljudstvo niti ne ..brigalo za vso to zadevo, da ga ni »Edinost" hujskala in razgrevala. — Tega „Slo-venčev dopisnik nikjer ni rekel; ako je pa člankar tak »tenor" v dopisu našel, naj mu bode, ali dovoli naj nam, da mu povemo, kakšen »tenor" so drugi ljudje, posebno na deželi in po sosednih škofijah našli v njegovih člankih. »Ta „tenor", ki so ga gori rečeni našli v »Edinosti" člankih o tej zadevi, bil je »Slovenčevemu" dopisniku iz Trsta ravno povod, da je stvar pojasnil in na pravo stališče postavil. Ta, ki te vrstice piše, imel je priložnost govoriti z mnogimi duhovniki in tudi svetnimi gospodi sosednih škofij, odkar »Edinost" razpravlja perečo zadevo o slovenski pridigi pri sv. Justu, in prvo vprašanje teh gospodov je bilo: »Ali v Trstu res ne bo več slovenskih pridig?" Da, da, gospoda, pisava Vaša je bila tako zavita, da je vsakdo, komur niso dobro znane tržaške razmere, mislil, da z odpravo slovenske pridige iz stolne cerkve prenehajo vse slovenske propovedi v Trstu. Da je bil »tenor" Vaših člankov tak, kaže tudi Vaš dopisnik z »dežele" v št. 64., ki govori o zapiranju cerkvenih vrat slovenskemu ljudstvu, da to odslej niti v cerkvi ne bode slišalo slovenske besede. Kdo v taki neresnični pisavi ne vidi motenja in beganja ljudstva, ki zna, da ravno temu ljudstvu se ni vzela ne ena pridiga, ampak se iz oddaljene stolne cerkve, h kateri je dohod težaven in po zimi večkrat nemogoč, prenesla v drugo bolj priložno in bolj priročno cerkev, kjer je bila poprej skozi toliko let. Ta dopisnik z »dežele" kliče na pomoč sosedne škofe, občinska zastopništva, naj se postavijo na noge, da se ohrani slovenska pridiga v stolni cerkvi, da bodo Krašovci in sploh slovensko občinstvo imeli kje priložnost poslušati božjo besedo, kakor da bi i ne bilo slovenskih pridig in krščanskega nauka ne pri novem, ue pri starem Antonu. Kam ste zašli? Tako bi mogli tudi tukaj vprašati. V svarjenju tržaškega »Slovenčevega" dopisnika, naj se ne bega iu ne moti narod, vidi člankar »nekako grožnjo" ter sumi, da se še kaj kuha, mesto da bi pomislil, kako je vsako beganje in motenje ljudstva vselej škodljivo že samo po sebi, kar je zapeljivo; da pa temu, ki ga moti in bega, tudi ni na korist, sledi iz tega, ker se isto ljudstvo, ki spozna resnico in pravo stališče vprašanja ali zadeve, obrne od njega. Da pa ljudstvo tudi v tej zadevi zve pravo in vso resnico, za to se bode že skrbelo. — Pri tej priložnosti ne moremo opustiti opazke, da ravno »Edinost" dosledno v tej zadevi grozi: zdaj z razkolništvom ali odpadstvom, zdaj s šturmpeticijamiin Bog ve, s kakimi strašnimi nasledki že tolikokrat omenjene odredbe škofijskega ordinarijata (glej št. 56., 60., 64'., 65., 66. i. dr.). O pomenu stolne cerkve člankar piše prav lepo in tu se ž njim slagamo in podpišemo, ne z obema, kakor on, ampak le z eno roko, ker to zadostuje; le škoda, da se je od neke strani vzvišen pomen stolne cerkve spoznal in priznal še-le zdaj, ko bi se bil ta pomen poprej priznal, gotovo bi se bilo semtertje kaj o njem omenilo in ljudstvu naznanilo, ali kaj tacega v člankih »Edinosti" pred mesecem junijem t. 1. zastonj iščeš ; stolna cerkev jej je bila do zdaj skoraj nepoznana zemlja, ker še ne ve imenovati več, kakor enega slovenskega pridigarja tam, akoravno ta že mnogo let več ne pridiguje in ima zdaj že tretjega naslednika. Iz tega se tudi vidi, kako pridno so pristaši »Edinosti" obiskovali slovenske pridige pri sv. Justu in kako zanesljiva so njih poročila o številu poslušalcev! Na druge manj bistvene točke »Edinostnega" člankarja v tej zadevi v št. 65. in 66. ne bodemo LISTEK. PROLOG. Zložil gosp od Mihael Opeka za slovesno odprtje »Katol. društva rokodelskih pomočnikov" na Vrhniki. Razvita naša je zastava, Z nje geslo naše se bišči; V zadružnosti je moč in slava, Družina jedna zdaj smo mi. Na zdravje, bratje! v družbi novi, Bog živi nas, Bog blagoslovi! Namen uzdren družbi naši, On s srcem spaja naj srce: Kogar pošteno delo plaši — Drugam iskat naj bratov gre! Telo nam hrani zdravo, čilo: Nam delo prvo je glasilo. Pri delu vsakdo resno misli: Od kod prihaja*L^goslov? Boga imejmo, bratje, v čisli, Da z nami biva duh ujegov. Z molitvijo družimo delo In lahko bode se živelo. Kadar pa roka se upeha: Počitka željno je telo, Zabave, radosti in smeha Privošči delavcu vsakdo. Pregovor star tako nam pravi: Življenja pol je v šali zdravi. Razvita naša je zastava, Ž nje geslo naše se blišči, Načela vodijo nas prava, Poštena smo družina mi. Drug drugu zvesto v roke sezi: Na mnoga leta naši zvezi! Ponočni kralj. Francoski spisal A. de Lamothe. (Dalje.) »Ali moram tudi v Reiberglen priti?" »Ako hočeš, to bo tvoje plačilo. Ali mi imaš kaj povedati ?" »Le nekaj zaporov se je vršilo, ki so vam gotovo znani. Zaloge naše se množe, v Balingary so kmetje pripravljeni k vstaji; »Irishman" se tiska v 12.000, »Irish People" v nič manj iztisih. Kmetje se vadijo po noči v orožju, — vašo proklamacijo nosijo od hiše do hiše!" »In je z veliko urnostjo pošiljajo v železniške kupeje," pristavi doktor. »Ko sem se včeraj peljal s Pilfererjem in škofom iz Bolyboy-a v Cork, pre- jeli smo en iztis, v katerega je bil zavit debel kamen, ki bi bil kmalu lorda Pilfererja ubil." »Da bi ga le bil!" porogljivo pristavi Tobija; »dober vzgled bi bil to vsem ostalim lordom. Lorda sta se gotovo umaknila v mesto?" »Pilferer, da; a škof se je peljal k glavarju v Dublin, da mu da vojakov, s katerimi bo grad zavaroval, — in da mu sporoči o delih ,sinov noči'." »Seznanili jih bomo z vašo novo iznajdbo, mojster — in potem, gorje gradu!" »Ne samo vojaki bodo tam — temveč tudi za-stavljenec." »Ali vam je to povedal ?" »Zalika bo tam, nevesta Petrova." »V ,workhouse'-u je." »Pinacle jo bo odpeljal." »Prepozno bo, vikarij jo je načel in jo bo tudi zahteval." »Kdo je rekel?" »On sam, včeraj v Queenstown-u." Doktor izpusti kletvico. »Vsi katoliški duhovniki so zoper nas! Ako vikarij dobi Zaliko, pripdjal jo bo Petru in ta se bo odpeljal ž njo v Ameriko!" „Koliko škode nam delajo duhovniki po svojem vplivu na ljudstvo!" vzdihne Tobija. »Oni nočejo vstaje, obsojajo našo družbo, ki hoče hitro po požarih in po meču dospeti k osvoboji, katero pa oni upajo dobiti po pravici, kakor bi pravice še kaj bilo na svetu !" »Delati moramo brez duhovnikov!" pravi jezno odgovarjali, ker bi morali ponavljati, kar je že razpravljal tržaški dopisnik v št. 178. »Slovenca". Odgovor bi tudi bil zaman, ker stojimo na povsem različnem stališču. »Edinosti" je narodnost prva stvar, in ker misli in trdi, da je odprava slovenske propovedi iz stolne cerkve slovenski narodnosti v Trstu na škodo, poteguje se za-njo z vsemi močmi in silami; mi stojimo na stališču katoliške cerkve, ki objema vse narode in zatorej trdimo, kar je v št. 178. »Slov." dokazano bilo, da ta odprava ni škodljiva slovenski narodnosti, ne veri, ker od slej bodo imeli tržaški Slovenci v mestu še lepšo priložnost poslušati božjo besedo v svojem jeziku. Gospoda pri »Edinosti"! Polemizovali v tem vprašanju z Vami več ne bomo ; kakor smo rekli, stojimo na različnih stališčih; zasledovali pa bomo v Vaših člankih vsako neresnico in vsako zvijačo in jo zavračali v pouk ljudstva. Spoštujemo Vašo narodno zavest in delovanje na tem polju ; Vi pa spoštujte tudi cerkvene oblasti odredbe in ne segajte v njen delokrog, ker k temu niste poklicani, pak mirna Bosna! Prepričani morete biti, ako narodnost slovenska v Trstu nima večjih nasprotnikov, kakor so katoliška cerkev in njeni zastopniki, da se bode vedno krepka ohranila na obalih Adrije. K sklepu še ta-le opazka: V štev. 65 in 66 »Edinost" očita »Slovencu" neko nedoslednost in protislovje, ker je tiskal tržaškega dopisnika pojasnilo v štev. 178, ki se ne slaga povsem s prejšnjimi poročili. Nato odgovorimo: »Slovenec" je nekatera poročila posnel po »Edinosti", druga mu je poslal dopisnik v štev. 151. Ta je poročal, kar je zvedel in kakor je zvedel, da pa vse resnice ni zvedel, sam prizna, ker pravi, da gosp. župnik ni smel govoriti. Slovesno odprtje „Rat. društva rokodelskih pomočnikov" naVrh-niki. Take slavnosti že lep čas ni bilo na Vrhniki, kakor letošnjo Angeljsko nedeljo. Odprlo se je namreč slovesno na novo osnovano »Katol. društvo rokodelskih pomočnikov". Okrog 9. ure dopoldne pripeljali so se na vo-zeh in v kočijah udje »Katol. društev rokodelskih pomočnikov" s svojimi zastavami iz Ljubljane, Šentvida in Novega Mesta in še več drugih odličnih gostov. Po kratkem oddihljeju sprejme jih vrhniško »Društvo rokodelskih pomočnikov" in župan vrhniški, gosp. Gabrijel Jelovšek pozdravi kot občinski predstojnik vpričo obilnega občinstva s kratkimi pa točnimi besedami došle goste ter jim zakliče: »Živeli!" V odzdrav je sledil močan »Živio!" Načelnik ljubljanskega društva, čast. g. Janez Gnezda, odgovori mu v imenu gostov z milimi be- doktor. »A prišel bo dan, ko jim porečemo: Nova država vas ne pozna; ničesa niste storili za njo, zato tudi ona za vas ničesa storiti ne more!-- Kdaj pa ti je vikarij to pravil!" »Včeraj v Queenstown-u, kamor je bil spremil izseljence glengarilTske!" »Ali meniš, da je že odpotoval v Dublin?" »Odpotoval je — a na potu namerava obiskati starega prijatelja." »Morebiti mu moremo načrt še spodbiti," pravi doktor bolj sam sebi, sede k gugajočej se mizi in piše: »Podvizajte se! Osebo iz W. bo odpeljal mogočen sovražnik. Niti trenotja ne smete izgubiti. Odgovorite, ko ste sežgali te vrste, Irvinghtonu, hotel ,Imperial', Cork." »Kje je brzojavna postaja?" »Na bližnjem trgu — ali grem —" »Ne, šel bom sam! Na svidanje! Previdnost, živahnost, molčečnost!" Hitro je odšel. Pol ure pozneje čital ga je škof pri zajutrku v Dublinu. »Kako izvrsten prijatelj!" govoril je škof sam sebi, položil telegram poleg sebe in nadaljeval mirno čitanje svoje po različnih časopisih. Ko je odhajal iz obednice, naročil je stoprav postreščku, naj pokliče Jana Blumfielda - Pressmanna. Ne da bi mu kazal brzojavno sporočilo, naznani mu škof svojo željo in mu dA povelja in zapečaten list za vodjo „workhouse"-a. (Dalje Bl6di) sedami, da so prišli krstit svojega mladega brata in da se bodo Vrhničani še danes prepričali, kako blag je njih pohod. Na to zaigra domača godba koračnico iu lep sprevod, spremljan po mnogem občinstvu, začne se pomikati skozi prvi slavolok, ki je nosil na vnanji strani napis: »Bratom pozdrav!" na notranji pa: »V družbi je moč!" , Pred cerkvijo sv. Lenarta na Bregu pozdravi goste visok mlaj, in po dolgih ulicah vrhniških vihrajo iznad hiš plavajoče zastave. Na »vasi" sprejme jih zopet lep slavolok, noseč besede Gregorčičeve: »Delo ti ljubi, a boj se pokoja!" in Potočnikove: »Prazno je delo brez blagra z nebes". Ko pa dospejo naposled v »Hrib" pred hišo, kjer ima vrhniško društvo svoje prostore, ustavijo se pred tretjim slavolokom, nosečim društveno geslo: »Bog blagoslovi pošteno rokodelstvo!" in rek: »Moli in delaj!" Ob 10. uri prične se slovesna služba božja v farni cerkvi sv. Pavla, kjer so bila pričujoča vsa društva s svojimi zastavami. Najprvo je čast. gosp. dr. J. Marinko, načelnik novomeškega »katoliškega "društva rokodelskih pomočnikov", v tri četrt ure trajajočem govoru naslikal vernikom v divni in krepki besedi, kakor on znft, namen, korist in potrebo katoliških društev rokodelskih pomočnikov. Nato je daroval čast. g. J. Gnezda z asistenco slovesno sv. mašo ob petju dobro izvežbanega vrhniškega kora pod vodstvom gosp. Vinka Levstika, tukajšnjega šolskega vodje. Ob 12. uri se je pričelo zborovanje v društvenih prostorih v Hribu pri »Štefici". Čast. g. dekan vrhniški, Janez Koprivnikar, načelnik novemu društvu, pozdravi navzoče društvenike in goste z domaČo besedo, želeč blagoslov božji in proseč starejša društva iz Ljubljane, Šentvida in Novega Mesta, da sprejmejo mlado vrhniško društvo med-se. Skli-cevaje se na jedinost, vošči društvu lepega napredka. Nato prebere društveni tajnik izvoljeno načel-ništvo in število novih udov, ki je že doseglo številko 43. Jednoglasno in z vidnim veseljem potrdi se načelništvo in udje. Čast. g. J. Gnezda, načelnik ljubljanskega društva rokodelskih pomočnikov, odzdravi, razlagaje društveni pozdrav: »Bog blagoslovi pošteno rokodelstvo!", in križ, ki ga nosi društvena zastava. Po tem uvodu položi pomočnikom na srce v poljudni besedi nekaj pravil, izmed katerih je poudarjal vzlasti štiri: a) Držite se nedelj in praznikov, osobito gled^ dela! Krajcar, tako zaslužen, nima teka. b) Začnite štediti! Bodočnost je pred vami. Brez »nič" ni »nič". Bodisi rokodelec kakoršenkoli, brez ničesar ne more začeti na svojo roko. Vendar ni teh besedij tako misliti, kakor bi si ničesar ne smeli privoščiti. Tudi ko bi ne mislili na samostojnost, morate vendarle štediti. Pride bolezen ali kaj druzega, in takrat je trpka, prazen biti. c. Varujte se znanja z drugim spolom! Poprej ognjišče, potem žena! d) Pridno častite sv. Jožefa, društvenega pa-trona! — To pojasni z dvema prav ganljivima izgledoma iz kronike ljubljanskega »Katoliškega društva rokodelskih pomočnikov". K sklepu izpregovori še čast. g. dr. Marinko par krepkih besedij, rekoč: »Ostanite trdni, kakor ste zdaj! Ce vas kdo pita s ,farškim hlapcem', po-smehujte se mu! Otrok morda se ustraši, če pes zalaja, mož pa ne!" Ob 1. uri se je zborovanje sklenilo in potem so stopala vsa društva z godbo v sprevodu po Vrhniki do vrta restavracije g. Drabeka. Skupen obed je bil jako živahen, saj je bilo samih gostov navzočih do 80. Domači g. načelnik je napil najprvo sv. Očetu, prevzvišenemu knezo-škofu in presvetlemu cesarju; nadalje častitim gostom, osobito načelnikom ljubljanskega, šentviškega in novomeškega društva rokodelskih pomočnikov. Čast. g. Anton Kržič, nunski katehet iz Ljubljane, odzdravil jc, poudarjajo vzlasti ljubezen, rekoč : »Vsaka stvar ima neko gonilno moč, ki jo ohranja in krepi; tako ima tudi društvo pomočnikov tako gonilno moč, in ta je ljubezen." Gospod tajnik vrhniškega društva pomočnikov je še zahvalil častite goste za udeležitev, vrhniške odličnjake za denarno podporo, g. dekana za načelništvo, g. župana za pozdrav, mojstre in pomočnike za zanimanje, dekleta za pletenje vencev in sploh vsakega, ki je slovesnost povišal ter zahvalo združil s prošnjo, da slavno občinstvo še nadalje ostane mlademu društvu naklonjeno. Vmes je svirala godba, pomočniki' pa so prepevali domače pesmi. .i Po treh so ae ilavff« udeležili v f*rni cerkvi petih lit^nij in pred peto aro se je sačela slavnostna besedi v društvenih prostorih.: Skoti vrata, z venci vpletena, stopil si v prvo sobano, koder si zagledal pred seboj oder. Kulise je naslikal znani slikar, domačin g. Sim. Ogrin. Ob zastoru vidimo dve alegorični sliki naravne velikosti v antičnem slogo, predstavljajoči razna rokodelstva. Ena drži v robi strojarski nož, druga mizarsko pilo (žago) in stružec. Eni leži v podnožju kovaško nakovalo, drugi črevljarsko kopito. Okrog, spodaj in zgoraj leže v posamičnih poljih zopet emblemi drugih rokodelstev, tako da so zastopana vsa rokodelstva, kar jih je na Vrhniki in bližnji okolici. Nad zastorom pa se blišči društveni pozdrav: »Bog blagoslovi pošteno rokodelstvo!" Ko se sobana napolni poslušalcev, odgfne se zastor in pevci ljubljanskega drnštva rokodelskih pomočnikov pod vodstvom g. Al. Saksa zapojo društveno pesem s priučeno spretnostjo. Na to govori vrhniški rokodelski pomočnik Ing. Stržinar z navdušenim glasom prolog, ki ga je zložil za to slavnost vrhniški bogoslovec g. M. Opeka. Šentvidski društvenik Jože Arhar sam je s svojo prikupljivo vnanjostjo in čisto izreko v šaljivem govoru naslikal študenta-lahkoživca, ki mu računi gostilničarjevi, krojačevi in črevljarjevi glavo belijo. Seveda ni bilo pri vseh točkah brez ploskanja, a ko ljubljanski pevci zapojo »Zvezdo" (zložil L. Hudovernik), se niso hotele poslušalcem roke pomiriti. Dvakrat še moral se je zastor odgrniti in pevci so zapeli za nameček še: »Sabljenka brušena" pa »Morje adrijansko". Naposled so predstavljali ljubljanski društveniki »Vsak po svoje", igrokaz iz rokodelskega življenja, ki ga je spisal A. Dolinar-Lučinki. Igerca nam predstavlja v treh dejanjih pristen izraz iz rokodelskega življenje na popotovanju. Trije pomočniki povse različnih temperamentev in rokodelstev se snidejo v gostilni. Seznanijo se. Crevljarski pomočnik Tine je blag, delaven in varčen mladenič, mizar Nande je malomarnež in labkoživec, krojač Jaka pa ravnodušen in brezskrben. V drugem dejanju snideta se Tine in Nande pri studencu. Nande si ugaša žejo z žganjem, Tine z bistro studenčnico. V tretjem dejanju najdemo Tineta pri črevljarskem mojstru Urbanu, ki je bil tako zadovoljen ž njim, da mu dž, svojo Reziko za ženko. Nande pa Tine ga obiščeta in veselita se Tinetove sreče. — Igrokaz nam kaže jako plastično rokodelce na potu in uči, kako je treba rokodelcem biti skrbnim, delavnim in varčnim, da dospejo do svoje sreče. M. Bončar je vrlo pogodil Tineta, zadostno tudi Iv. Jelovšek Jako, Fr. Koželj dobro kratko ulogo mojstra Urbana, kar moj-sterski pa je bil nemojster Nande, katerega je predstavljal Iv. Rebek do cela dovršeno- »Pa res, ravno tako se pogovarjajo," zinil je priprost poslušalec. Prebralo se je tudi še par telegramov, iz Škofje Loke, Maribora itd., in potem 6e je začela prosta zabava. Ob 8. uri pa so se gostje ob 6vi-ranju godbe in glasnimi »živio"- klici odpeljali na vozovih proti beli Ljubljani. Vrhničanom, vzlasti rokodelcem, ostane pa An-geljska nedelja živo v spominu in Bog daj — tudi v srcu. Bog blagoslovi pošteno rokodelstvo! Politični preg-led. V Ljubljani, 4. septembra. Notranje dežele. Potovanje cesarjevo na Češko. Cesarja na Češko bodo spremljali ministri grof Falkenhajn, marki Bacquehem in baron Gautscb. Iz tega, da baron Pražak ne spremlja cesarja, sklepajo nemški listi, da je njegovo stališče omajano in bode kmalu odstopil. Mladoiehi. Skoro vsi mladočeški govorniki priznavajo po volilnih shodih, da jim ni mogoče pridobiti zaveznikov, ker se drugi poslanci toliko ne zanimajo za češko državno pravo. Jedini Kramar pričakuje, da se Mladočehi zjedinijo z drugimi desničarji. Nemški konservativni listi pa odgovarjajo na to, da zveza mej konservativci in Mladočehi ni mogoča, dokler poslednji ne popusti dosedanjih nazorov o verskih zadevah. Poslanec Riliard Purkhart. Ravnatelj deželne kmetijske šole v Budejevicah, Rihard Purkhart, je kot mladočeški kandidat bil voljen v državni zbor. Prevzel je mandat, deželnemu odbora pa tega ni naznanil in tudi za dopust ni prosil, ter tudi ni preskrbe!, da bi ga kdo nadomeščal. Deželni odbor je zaradi tega začel disciplinarno preiskavo proti • njemu in ga začasno od službe odstavil. Madjari in vojska. Ko se vsi drugi mad-jarski listi jez6, da so častniki Jelač^vega polka položili venec na grob svojemu imejitelju in vidijo v tem politično demonstracijo, odobrava to dejanje "pijetete odločno konservativni „Magyar Allam". Ta list pravi, da ni treba povsod iskati političnih povodov. Veseliti pa mora vsacega pravega prijatelja Avstrije, da se še dobe mej Madjari ljudje, katerih še ni zaslepil madjarski šovinizem in se upajo to "•tudi povedati. T nanj« dr žare. Rusija in Turčija. Ruska politika ima v orijentu vsekako zaznamovati precejšen uspeh. Sicer ni resnica, da bi bile morske ožine odprte za vse ladije, temveč odprte so le za Iadije križarice, katere plavajo pod trgovsko zastavo. Pa tudi takih ladij druzih držav Turki ne bodo več zadržavali. Te ladije so nekako na pol vojne ladije. V mirnem iasu se rabijo za trgovino, ob vojni pa se spremene v vojne ladije. Narejene so tako, da ustrezajo obema namenoma. Rusiji sedaj ne bode več težko na teh ladijab, ki se ne bodo pregledavale, spravili mnogo vojakov pod trgovsko zastavo pred Carigrad. To je •vsekako velik uspeh, če tudi velike vojne ladije še ne smejo skozi Dardanele. V Londonu so jako ne-voljni, da se je porta udala želji Rusije, in pretč, da sedaj nikakor ne izpraznijo Egipta. Za to pre-tenje se seveda v Carigradu ne zmenijo, ker tako nikdo ni pričakoval, da bi poklicali Angleži vojake iz Egipta. Rusija in Rumunija. V Bukareštu izhajajoči list „Romanul" je izvedel, da je Rusija predlagala Rumuniji, naj bi zamenila Dobrudžo z Bes-arabijo, ker ima prva za Ruse večjo strategično važnost, nego poslednja. To je tudi res, ker bi Rusija potem bila soseda Bolgarije. Rumunom bi s tako zamenitvijo bilo morda ustreženo, ker jako hrepene, da bi zopet dobili Besarabijo. Bolgari bi pa nove sosede pač ne bili veseli. JPatrijarhatski oskrbnik. Beratski metro-polit Dorotej je izvoljen začasnim oskrbnikom cari-grajskega patrijarhata. German volitve ni hotel prevzeti. Sedanski dan. Nemški časopisi povodom jedenindvajsetletnice zmage pri Sedanu v člankih izjavljajo veliko nezaupnost proti Franciji in Rusiji. Iz vseh nemških glasil se >14 posneti, da se Nemci že boje vojne. Prijateljstvo mej Francijo in Rusijo jim je vedno manj po godu. Samo Bismarckovo glasilo misli, da se Nemcem ni bati Rusije. Rusi bodo le gledali, da zapro črno morje za druge ladije, potem bodo pa vso svojo pozornost obrnili v Azijo. Za Francoze ne bodo šli proti Nemcem v boj. Parnell napenja vse sile, da bi se ohranil v političnem življenju. Ko se mu je izneveril jeden največjih listov, osnoval je sedaj drugi list. Hitro je v ta namen vkupe spravil nekaj tisoč funtov šter-lingov. Sedaj se vpraša, odkod je dobil Parnell toliko denarja ? Irci mu ga niso dali, ker ne marajo več dosti zilnj. Najbrž ga na skrivnem podpira vlada, kateri je ljubše, da Irce vodi protestant Parnell, nego pa katoliški škofje. Vladni listi se zadnji čas nenavadno zanimajo za Parnella. Razpor na Irskem je vladi le v korist, zato pa Parnella podpira. Parnell pa sedaj potuje po Irskem in sklicuje shode, ki pa navadno niso posebno dobro obiskani. Italija. Italijanska vlada je spoznala, da se zlasti sedanji čas pri vojni ne da nič prihraniti, in jela je premišljevati na povišanje raznih davkov. Zbornici pač tega ne bodeta veseli, ker ste posebno od sedanje vlade pričakovali, da bode s prihranitvami naredila red v državnem gospodarstvu. Chile. Ko se je predsedniku Balmacedi jelo slabo goditi, so nekateri njegovi polki pobili častnike in se pridružili nasprotnikom. Le tako je tudi bilo mogoče, da se je vsa Balmacedova vojska kar po-gubila. Zasluge za zmago kongresovcev v Chilu bi Nemci tadi sebi pripisali. Njih listi pripovedujejo, da je največ k zmagi pripomogel s svojo bistroumnostjo in skušenostjo nemški polkovnik Korner, katerega je chilska vlada bila poklicala za vojnega inštruktorja. Korner se je pa bil z Balmacedo spri in pridružil vstajnikom. Čudno se nam le to zdi, da prej ni bilo nič slišati o tem nemškem polkovniku, sedaj po zmagi se še le govori o njem. Izvirni dopisi. Jz Idrije, dne 31. avgusta. Dolgih deset let pletlo se je za nas jako pereče vprašanje, kam namreč s pokopališčem? Slavno okrajno glavarstvo je odločno zahtevalo, da se na drugem prostoru novo pokopališče napravi. Vsi napori županstva iu zaupnih mož bili so zamdn; kajti komur je znana našega mesta okolica, ta pač dobro vč, da v resnici ni primernega prostora nikjer in da tega zvršiti ni nikakor mogoče. Slavno okrajno glavarstvo je naposled to tudi samo pripoznalo ter lansko leto pomladi dovolilo, da sme pokopališče tukaj ostati, s pogojem, da se primerno vzdigne, to je, nasuje. Vse pokopališče pa obseza 5800 štirjaških metrov. To velikansko delo se je tudi z resnično odločnostjo že meseca junija minolega leta pričelo. Ves zid ob vodi Idrijci in na okoli se je moral obnoviti in pokopališče nasulo se je za poldrugi, deloma tudi za dva metra na visoko. VSe je sedaj jako ukusno dodelano, pota so lepo simetrično razdeljena, in v jeseni bodo se še lepa drevesa ob potih nasadila, prihodnje leto pa se bode še cerkvica zvišala. Gosp. inženžr Hrasky v Ljubljani izdeluje že načrt zdnjo, in smelo trdim, da ne bode imela cela dežela in daleč na okoli jednakega pokopališča, kakor bode naše, to bode našega mesta pravi ponos. Tudi veliki križ bil je že postavljen na prav primernem prostoru, tako, da se je lahko s celega pokopališča videl, kar je bilo vsemu prebivalstvu jako po godu. A kako neprijetno iznenadenje, ko ugledamo v nedeljo, 30. m. m., križ prestavljen, in to še celo na čisto neprimeren prostor I Stoji namreč tik za cerkvijo sredi pota I Na kakšni podlagi se je to zgodilo, nam je nerazumljivo. Upamo, da to ne more m da tudi ne bode obveljalo. Čuje se, da bodo menda prevzvišeni g. knezoškof sami naše pokopališče blagoslovili. Torej smo trdno prepričani in uverjeni, da bodo tudi oni sami pripoznali, da križ ne stoji na primernem prostoru, kajti to pač ni nobena primera, da bi dobri dve tretjini pokopališča bili za križem. Ljudstvo torej odločno zahteva, da naj se križ postavi nazaj, kjer mu je bil prvi odločeni prostor, ali pa uprav na zadnji konec pokopališča,- kjer bi mej dvema ali tudi štirimi primernimi drevesi zelo dobro pristal, ter bi se lahko molitvena klop, katere je ljudstvo zelo navajeno, spredaj postavila, kar na sedanjem prostoru ni mogoče. Iz Krope, 3. septembra. Kakor ste že poročali, je pri nas grozna beda že nad 5 let. Nekdaj je bilo pri nas veselo življenje, a danes je sama tuga. Delavci se tudi z največjim trudom ne morejo več pre-živiti, zapuščajo domači kraj in iščejo zaslužka v tujini. Če pojde tako naprej in se nam ne odpre noben nov vir skromnih dohodkov, bode Kropa v kratkih letih zapuščeno selo. Edino tolažbo v svoji bedi imamo še pri Bogu. V božjem hramu človek vsaj za trenotja pozabi nadloge in skrbi, in to tembolj, ker je naša župna cerkev v resnici kaj čedna in snažna. Veleč. g. msgr. Potočnik v Ljubljani so se zopet spomnili Krope in dali napraviti lep ka-menit tlak pred altarjem in novo obhajilno mizo. Bog stoterno povrni blagemu dobrotniku, ki si je s tem postavil trajen spomenik. — Minolo soboto pa so naš č. g. župnik Janez Kapus praznovali svojo 701etnico. Naši pevci so jim zapeli dve mični pesmici med streljanjem s topiči. Bog ohrani g. župnika še mnogo let! Dnevne novice. V Ljubljani, 4. septembra. (Presvetli cesar) je povodom svojega bivanja v Celju daroval v podporo raznoterih ubožnih zavodov 2000 gld. (Iz Celja) se nam poroča: Pri dvornem obedu dnč 1. t. m. so bili tudi: Preč. g. opat in župnik Ogradi, državni poslanec gosp. M. Vošnjak, deželni poslanec g. dr. S e r n e c , predsednik notarske kamore g. L. Baš, gimnazijski vodja gosp. Končnik in žalski župan Hausenbichler. — Ko je pri vajah pri neki priliki korakal mimo vladarja polk baron Kuhn št. 17., pohvalil je cesar jako laskavo njegovo vedenje in vežbanje. (Štajerski deželni odbor) je že izdelal proračun in računske zaključke. Deželnemu zboru bode ob jednem predložil postavni načrt o reorganizaciji kmetijske družbe, zdravstvenega zakona, oskrbovališč in več železničnih predlog. (Cesta čez Vagensperk.) Vsled sklepa deželnega zbora se predlaga tudi oni del ceste, ki pelje od gradu do vasi Leskovca in dalje. Podjetnik gospod Koprivnikar iz Litije ima nad 150 delavcev. Cesta bode čez strmi hrib v ovinkih jako položno izpeljana. Da nekateri to delo, ki je bilo že zdavnaj potrebno in sklenjeno, kritikujejo, to je naravno. Vsem bi pa mogel le tisti ustreči, kdor bi cesto in železnico naredil vsakemu do hišnih vrat. (Iz Bele Krajine) se nam poroča, da se trtna uš vedno dalje širi, trtno perje se posuši in odpade, grozdja je ondot malo in še tisto bo komaj dozorelo. — Zimska strn je bila jako slaba, pridelalo se je toliko, da bo za seme; pomladna setev kaže pa ' lepše in ta bo obvarovala ljudstvo lakote. — Sadja je zelo malo. — Prometa vsled slabih cestnih zvez ni skoro nobenega. Blagostanje vidna hira. Uboga Belokranjska! (Osebna vest.) Dvorni svetnik in državni nad-pravduik gosp. dr. Leitmeier je dospel vj«aj iz Begunj, kjer je nadzoroval c. kr. žensko kaznilnico, v Ljubljano, da nadzoruje tudi c. kr. moško kaznilnico na Gradu. (Iz Trebnjega) se nam poroča: Kakor ste že sporočili, udarila je strela v poslopje usnjarja Z.; v trenotku je bilo gospodarsko poslopje v ognju. Zgoreli so trije konji, krava in dve telici. Unela so se tudi gospodarska poslopja soseda R.; živino so rešili, a zgorelo je nad 1300 mernikov žita, vse seno, orodje, posoda itd. Plamen je bil tako silen, da je močan curek iz brizgalnice toliko zalegel, kakor bi olje vlival na ogenj. Hiši obeh gospodarjev so rešili, ker ni bilo sape. Ko bi bila burja, skoraj gotovo bi bilo Trebnje danes pogorišče. — Neki otrok je padel v apneno jamo, ko so gasili apno, drugi je padel v mlatilni stroj, katerega vrtč konji. Vse te nesreče v kratkih dneh. — Če nas Bog obvaruje nude ure, upamo letos še precej dobre vinske letine. (Zdravstveno stanje mestne občine ljubljanske.) Od 23. do 29. avgusta je bilo v Ljubljani rojenih 9, umrlo jih je 20, in sicer 1 za davico, 6 za jetiko, 13 za različnimi boleznimi; med mrtvimi je bilo 7 tujcev, 8 pa iz zavodov. Zbolele so 3 osebe, in sicer 2 za grižo, 1 za vratico. (Vinska letina.) C. kr. kmetijsko ministerstvo je izdalo statistično poročilo za leto 1890 o vino-gradarstvu. Po tem poročilu je na Kranjskem zasajenih s trto 11.631 hektarov zemlje, od haterih je trtna uš uničila ali okužila 6023 hektarov, torej nad polovico vinogradov; vina se je pridelalo 163.930 hektolitrov; na Štajerskem je od 34.056 kekta-rov trtna uš okužila 5441 hektarov, vina so pridelali 476.000 hektolitrov; na Goriškem so na 6976 hektarih vrtov in na 9882 hektarih vinogradov pridelali 109.080 hektolitrov vina ; v I s t r i j i je od 47.060 hektarov vrtov okuženih 7126 hektarov, vinogradov je 35.731 hektarov, vina so pridelali 420.160 hektolitrov ; na N i žj e-A vs tr i j skem je od 39.713 hektarov vinogradov okuženih 7348, vina so pridelali 1,017.970 hektolitrov. (Umrl) je včeraj dopoldne v Železnikih gosp. Alojzij Homan, c. kr. okr. glavar v pokoju. Pogreb bode jutri dopoldne ob 10. uri na pokopališču pri sv. Frančišku na Logu. (Proti ciganom.) Ker se prebivalstvo kmetskih občin vedno pritožuje o ciganski nadležnosti, je avstrijsko notranjsko ministerstvo storilo potrebne korake pri ogerski vladi, da bi se to vprašanje ko-nečno rešilo. Ogerska vlada je odgovorila, da bode državnemu zboru predložila načrt o prisilni naselitvi 'ciganov. (S Toplic na Dolenjskem) se nam poroča: Meseca avgusta je došlo 153 gostov; do konca meseca je bilo letos 578 gostov. Ker upamo v septembru lepo gorko vreme, pričakujemo tudi mnogo, gostov. (Avstro-ogerska banka.) V včerajšnji seji generalnega sveta je bilo sklenjeno, da se bančno obrestno merilo zviša za cel odstotek, in velja torej od danes za eskompt obrestna mera 5°/0, za posojila na državno rento in bančna zastavna pisma 51/i in za diuge vrednostne papirje 6%. (Požar.) Dne 25. avgusta je v Starešincah cirkovške župnije na Štajerskem zgorelo 6 hiš z gospodarskimi poslopji. Pri L. Črnku, kjer je nastal ogenj, ni bilo nikogar doma, zato mu je zgorela vsa živina. Škode je nad 10.000 gld. (Na Slatini) sedaj biva grof Hartenau, bivši bolgarski knez Aleksander. (Vinorejci pozor!) C. kr. okr. glavarstvo v Krškem nam je doposlalo naslednji razglas: Iz državnih trtnic na Nižjem Avstrijskem, Štajerskem, Kranjskem in Primorskem se bodo, dokler bode zaloga zadostovala, na pomlad leta 1892. občinam, družbam in vinorejcem rezniki ameriških trt in tudi vkoreninjene trte, in sicer samo v tiste kraje, kateri so že od trtne uši ali phyloxere okuženi, — odda-vali, in sicer: 1. tisoč reznikov navadne Riparije, Solonis in York Madeire, potem malolistnate Rupe-stris po 3 gld.; 2. tisoč reznikov izbrane Riparije, Riparije portalis, Pailleres, Perrice, potem Jaquez po 6 gld.; 3. vkoreninjene trte pa brez izjeme po 10 gld. tisoč. Brezplačno se pa bode imenovana rastlinska zaloga izjemno takrat oddati mogla, kjer i bodo hotela na občinske stroške tako imenovane sajeuice napraviti in se more upati, da bode taka naprava najmanj deset let obstala in da se bode pridobitek takih naprav viuorejeem za tisti kup, kakor iz državnih trtnie, oddajal. — To se po ukazu visoke c. kr. deželne vlade v Ljubljani t dne 22. avgusta 1891, št. 10.182, s tem pristavkom nazna-njuje, da se prošnje za prepust trt pri glavarstvu in pri občinskih uradih zadnji čas do 10. oktobra 1891 morejo vložiti. (Kupčija z jabolki.) Poroča se nam: Po Gorenjskem kupuje jabolka neka tuja družba, jednega člana te družbe ljudje imenujejo ..barona", kar mu menda ugaja. Opozarjamo nevedne ljudi, da so pred leti tudi tujci kupovali jabolka, nalagali v vagone, potem pa jo popihali. G. P. iz K. bi vedel o tem mnogo povedati, pa tudi drugi opeharjenci. Svetujemo torej sadjarjem, naj rajši domačinom iz Kranja in Škofje Loke prodajejo jabolka ker kupce poznajo iu ni treba stikati po svetu za njimi. Pregovor pravi: »Boljše, drži ga, ko lovi ga." (Društvo „Pravnik") v Ljubljani napravi v nedeljo due 20. t. m. izlet v Sežano. (Žensko podružnico sv. Cirila in Metoda) so osnovale gospe in gospice v Št. Jurju pri Celju. (Redek cvet.) Na vrtu graščine Krumberg pri Dobu, ki je lastnina barona Rechbacha, poganja cvet neka inozemska rastlina, ki cvete na vsacih sto let. Pravega imena te rastline sam naš poročevalec ui vedel povedati. Cvet se bode razvil v jednem tednu. (Čitalnica v Vipavi) priredi dne 8. sept. t. 1. veselico v svojih prostorih. Vspored: 1. Deklamacija. 2. Petje. 3. Igra. 4. Šaljiv prizor. 5. Prosta zabava. Začetek točuo ob 7. uri zvečer. Vstopnina 20 kr., sedež 30 kr., k zabavi 50 kr. (Dijaško kuhinjo) nameravajo osnovati prijatelji uboge slovenske mladine v Mariboru. Osnovalni zbor bode dne 10. septembra ob 11. uri dopoldne v mariborski čitalnici. (Na deželni nižji gimnaziji v Ptuju) se bodo učenci za I. razred sprejemali due 16. septembra od 10.—12. ure. za druge tri razrede pa due 17. septembra od 2.—4. ure popoldne. Sprejemna skušnja bode dn4 16. septembra popoldne. (Duhovniške premembe v lavantinski škofiji.) Nameščena sta čč. gg. novomašnika: Fr. Višnjar v Lučab, Jernej Vukelc na Prihovo; č. g. Ig. Rom je prevzel oskrbovanje župnije sv. Magdalene v Dramljah. (Učiteljske premembe na Štajerskem.) Na ljudski šoli pri sv. Nikolaju blizu Ljutomera je dobil nadueiteljsko mesto g. M. Šalamun, doslej v Sto-percah; g. V. Stolcar, podučitelj v Zitalah, je dobil učiteljsko mesto v Razboru; g. M. Lichtenwallner, podučitelj v Rušah, je dobil učiteljsko mesto ravno tam. (Iz-pred porotnega sodišča.) Klobučar F. Spelot iz Gorice se je dne 12. julija spri s svojo ženo ter jo z nekim lesom tako udar i po glavi, da je drugi dan umrla. Porotniki so z 10 proti 2 glasovoma zanikali vprašanje o hudodelstvu uboja, sodišče je pa zatoženca oprostilo. — Bivši diurnist E. Stattin, ki je bil zaradi tatvin že petindvajsetkrat kaznovan, je bil zaradi novih tatvin obsojen na sedem let težke ječe, poostrene s postom V6ak mesec. — 74letni berač Perko od Sv. Križa pri Tržiču je bil zaradi posilstva obsojen na pet let težke ječe, poostrene s postom. Raznoterosti. — V \V6rishofen prišel se je te dni | zdravit kardinal Dominik Agostini, patrijarh v Be-i netkah. — No va bolezen. V Manjeru v Malabaru prikazala se je nova bolezen. Bolnika mrzlica trese, j potem se mu pa začno delati mozulji po prstih in . v 24 urah umrje. — Angleški pijanci. Lani je bilo na 1 Angleškem obsojenih zaradi pijanosti 250.000 osob, i mej temi 76.600 žensk. — Pijan medved. V grudeuski guberniji je i kmet pred par leti vjel mladega medveda in ga j potem doma redil. Medved je bil krotak in se je i marsikaj naučil. Hlapec ga je nekajkrat vzel v gu-j stilno, kjer je krčmar točil žganje. Nekega dne se i pa medved sam napoti v gostilno in začne tam iz j steklenic piti žganje. Spravil se je tudi na velik ! sod, v katerem je bilo žganje, in skušal ga razbiti. Krčmar in njegova družina so sedaj planili na medveda. Medved se pa ni šalil, ker je bil že malo pijan. Krčmarja iu krčmarico je usmrtil, dve hčeri hudo ranil Pivci so ušli iz gostilne in se čez nekaj časa povrnili s poleni in drogovi, da medveda ubijejo. Našli so medveda pijanega ležati pri žrtvab. Lastnik ga je potem hitro s puško ustrelil. Telegrami* Dunaj, 3. septembra. „Hlas Naroda" odločno graja agitacijo „Narodnih Listov" za demonstracije v razstavi povodom stoletnice kronanja Leopolda II., ker ima ta agitacija le ta namen, da ljudstvo ne zapazi razpora v mladočeški stranki. Dunaj, 4. septembra. Suplent na državni gimnaziji v Ljubljani, Alojzij Tavčar, je imenovan za pravega učitelja in ob jednem premeščen na državno nižjo gimnazijo v Kočevju. Rim, 4. septembra. „Capitan Fracassa" poroča: Papež je predvčeraj zvečer čutil hude bolečine v čevih, zdravniki so svetovali popoln mir; avdijence so ustavljene. Bolezen sicer ni posebno nevarna, vendar pro-vzroča skrbi. Carjigrad, 3. sept. Veliki vezir Kiamil paša je odstavljen. Novi vezir je Djevdad paša. guverner na Kreti, vnanji minister pa Kifat paša, guverner v Smirni. i.' ' Sf Piccoli-jeva tinktura za želodec iOaf" je mehko, toda ob enem uplivno, delovanje pre- TESOE ifcjf* baVnih organov vrejajoče sredstvo, ki krepi želodec, SDJC kakor tudi pospešuje telesno odpretje. — Cena 3tJT steklenici 10 kr. (300—177) Tujci. 2. septembra. Pri Maliču: Paszkowsky, lizik; Schlieck, uradnik, z rodbino; Seidler in Osu, trgovca, z Dunaja. — Laurič, trgovec; Elsner, knjigotržec; Miakola, zasebnik, z rodbino, iz Trsta. — Stanek, inžener; Poneš s soprogo, in baron Debary, poročnik, iz Pulja. — Krek, prof. soproga, in Pattei, učiteljica, iz Gradca. — Dernjač s hčerjo iz Sevnice. — dr. Ungar z rodbino iz Toplic, — Stupnik, potovalec; Griinvvald in Škof, trgovca, iz Jaške. — Kellar, trgovec, iz Frankobroda. — Gralii iz Zagreba. — Plesche, zasebnik, z rodbino, iz Prage. — Schmidl, zasebniea, iz Vipave. Pri Slona: pl. Orion, podpolkovnik, s sinom; Bruchla, potovalec; Conrat z rodbino, Kirnbauer, Rein, trgovci, z Dunaja. — Saje, župnik, iz Štange. — Pundschu, zdravnikova vdova, s hčerjo, iz Malega Lušinja. — Schuller, zasebnik, z Dolenjskega. — Slane, zasebnik, z Zidanega Mosta. — Schwarz iz Celja. — Perko, železniški uradnik, iz Poličan. — Kerschitz iz Podkloštva. — Grašek, trgovec, iz Kamnika. — Hirschman, trgovec, z Ogerskega. — Pučnik in Florian iz Kranja. — Baron Schiinberger, fml., iz Maribora. — Maurer s sinom iz Trsta. — Chwolson, profesor, iz Peterburga. — Kollerich, tovarnar, iz Budimpešte. — Nauendorf. trgovee, iz Berolina. Pri avstrijskem caru: Steklasa, profesor, iz Zagreba. Pri bavarskem dvoru : Michitsc-h in Ažman, zasebnika, z Dunaja. — Ballan, stotnik, s soprogo, iz Gradca. Pri Južnem kolodvoru: Penca, Vohine, in Gerčar s hčerjo, iz Mokronoga. — Valič, uradnikova soproga, iz Belo-vara. — Sketh, potovalec, iz Maribora. — Maren, uradnik, z nečakinja, iz Trsta. — Muller, zidar, z Dunaja. Umrli ho: 1. septembra. Marija Seliškar, zidarjeva žena, 25 let, Gruberjeve ulice 4, jetika. — Frančiška Močivnikar, zidarjeva žena, 55 let, sv. Petra cesta 23. kronično trganje. 2. septembra. Ivan Cirkelbach, krojač, 59 let, Kravja dolina 11, sušica možgan. — Avepista Susteršič, delavčeva hči, 17 dni, Tržaška cesta 28, katar v želodcu. V b olnišnic-i: 30. avgusta. Marka Povše. hlapec, 00 let, oslabljenje moči. 31. avgusta. Ana Tabernik, delavka, 31 let. jetika. 1. septembra. Matija Šein, mizarski vajenec, 15 let, jetika. — Marija Bider, gostija, 70 let, marasmus. Vremensko »poročilo. Ca« Stanje mainvana irltomcrr' j opazovanja T nai ; po Ce|Zijn 1. u. zjut. 2. u. pop. 9. u. zveč. W 739 1 7395 14 9 s» S i: V d ter . Vreme C i -s* s g brezv. Psi. svzh. » megla jasno n oo-o Srednis temperatura 19'3°, za 2'S" nad normalom Dr. Franc Jurtčla > ♦ ima od 2. septembra tega leta nadalje svojo M X * K Jj v Sin arij i (St. Mareln bei Erlachstein) |jj (1351) nasproti c. kr. davčnemu uradu. (i) odvetniško pisarno Tovarna cerkvone oprave. -<- Premovaua 1873, 1881. Jožef Deiller, tovarna cerkvene oprave in izdelovalnica paramentov, Dunaj, VII., Zieglergasse 27. Zastopnik: Franc Briickner. Na dogovorjena naročila se izdelujejo vsi cerkveni paramenti, kakor: pluviali. dalmatike. velumi, štole, baldahini, bandera itd. itd., pa tudi (26—Ki) eela masna obleka v naj pravil nejši obliki. ^ Cerkveiii param e n t i. -t- I> n n a j s k a b o r z a. iS Dne 4. septembra Papirna renta 5%, ld»i davka .... 90 gld. Sreorna renta 5%, 16»» davka .... y0 „ Zlata renta 4%, davka prosta.....109 Papirna renta 5%, davka prosta .... 102 Akcije avstro-ogerske banke. 600 gld. . . 1014 Kred tne akcije", 160 gld. ... T ... 278 London, 10 funtov stri........117 Napoleondor (20 fr.)................9 Cesarski cekini ....................5 Nemških mark 100....... . . 57 85 kr. 65 ,. 75 „ 10 „ 25 " 15 „ 31 ,. 56 ., 521/, „ Dne 3. septembra. Ogerska zlata renta 4%....... Ogerska papirna renta 5%...... 4 i državne srečke I. 1854.. 250 gld. . . 5% državne srečke 1. 1860.. 100 gld. . . Državne srečke 1. 1864., 100 gld..... Zastavna pismaavstr. osr. zem. kred. banke 4% Zastavna pisma „ „ „ „ „ 4\.,% Kreditne srečke, 100 gld....... St. Genois srečke, 40 gld. 103 gld. — kr. 10') ., 40 'n 135 ., 75 n 147 . 50 180 „ 20 97 „ — 100 „ 40 184 ., 50 «0 „ — Ljubljanske srečke, 20 gld..............20 gld. 75 kr" Avstr. rudečega križa srečke, 10 gld. . . 17 ., — ,. Rudolfove srečke, 10 gld.......20' ., — ., Salmove srečke, 40 gld........- 59 .. — .. Windisehgraezove srečke. 20 gld.....49 . — ,. Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. . . 151 ., 75 .. Akcije Ferdinandove sev. želez. 1000 gl. st. v. 2700 „ — ,. Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . . 101 ., 75 ,, Papirni rubelj....................1 ,, 211,,, Laških lir 100 ....................46 „ 95 „ limenjarnična delniška družba na Dunaju, I., Wollzeile štev. 10. Najkulantnejše se kupujejo in prodajajo v kursnem navedeni vrednostni papirji, srečke, valute in devize. SW" Kazna naročila izvrSč se nujtožneje. m Za nalaganje glavnic priporočamo: 4% gališke propinacijske zadolžnioe. 41 -i % zastavna pisma peštanske ogerske komer- oijonalne banke. 41 jkomunalne obveznioe ogerske hipotečne banke z 10 *, premijo. Na te papirje daje posojila avstro-ogerska banka in podružnice njene. 50.000 goldinarjev se clobi z jedno ogersko hipotečno promeso il I1, jrl