Januš Golec: Ponarcjeval Po pripovedovanju strica z Dravskega polja iz pretekle in sedanje dobe 22 c I VTI. poglavje Sprava Svetlikanje z žepno svetilko skozi streho pri Starošinčanu je hudo oplašilo mojstra. Po pobegu v Maribor se tudi v mestu ni čutil varnega v domnevi, da so njegovi po zakonu strogo prepovedani ponarejevalni poskusi razkrinkani hi so mu že najbrž od oblasti poslani zasledovalci za petami. Prav od srca si je oddahnil, ko je zagledal v Mariboru na Kralja Petra trgu Jurija Potočnika. Stari zvitež ee je potajil ter napravil, kakor bi ne bil zazijal med njima prepad surove prekinitve medsebojnih odnošajev. Mojster je sprevidel, da se je zanesel doslej lahko najbolj na Jurija, ki je kakor on hudo bolan na ponarejevalni strasti. Kar meni in tebi nič je segel Potočniku v roko in mu je potožil, kako mu ni bilo več obstanka pri Starošinčanu. Najbrž je razstrosil sam hišni gospodar po vasi, s čim se ukvarja noč in dan niegov skrivnostni gost. Radovedneži ali ovaduhi so bili tolikanj drzni, da so ga opazovali v noči skozi luknjo na strehi ter svetili po njegovih ploščah z električno. lučjo. Moral je pobegniti z dežele v mesto, kjer se pa počuti še veliko manj varnega. Rupnik se je hotel za vsako ceno prilizniti Juriju in ga pretentati na svojo stran. Spomnil ga je na zvežnje potvorb italijanskih bankovcev, katere je videl itak sam pri Starošinčanu. Posrečilo se mu je, da je spravil te falzifikate po prijatelju v Ljubljano. Iz Ljubljane so poromali srečno v Trst, kjer jih kroži mnogo nemoteno v prometu. Že prva izdaja potvorjenih lir mu bo vrgla lep dobiček. Samo potrpeti bo treba, da zberejo prijatelji na italijanski strani iz falzifikatov pravi denar in mu prinesejo prav izda^ ten delež. Mojster je še razlagal obširno o naglem napredovaniu njegove tiskarske iznajdbe, katero bo dobro prodal po patentiranju ter se bo oskrbel z izkupičkom za vse življenje. Na dušo zakleto je obljubil Juriju od iznajdbe sto tisoč dinarjev, če mu oskrbi na deželi kako prav varno ter prikrito stanovanje, kjei se bo ukvarjal nemoteno z veliko obetajočimi poskusi. Laskave besede in visokoleteči obeti iz ust mojistra eo koi premamili dobričino Jurija. Pozabil j« vse, kar je bilo med njima sovražnega. Najel je stanovanje pri kmetu v Slovenji vasi na Dravskem polju. Novi stanodajalec »e je pripeljal z vozom v Maribor po Rupnika in ga je potegnil e težko prtljago vred na svoj dom. Priprava papirja za dolarje V Slovenji vasi je ostal Jurlj pri mojstru ves teden. Pri tej priliki mu je učitelj natančno razkazal, kako bo posnel v kratkem ameriški dolar, kateremu je bil doslej le malokdo kos. Pri dolarju povzroča ponarejevalcu najvež preglavic in nepremostljive težkoče papir, na katerega je tiskan denar. Dolarskega papirja m dobiti nikjer. Bkušal ga bo ponarediti z raznimi najfinejSiini pripomočki in s papirjem, katerega se poslužujejo za lzdelavo bankovcev drugih držav. Rupnik je kupil v Mariboru žensko svileno obleko. Iz te je puMl nitke, jih mazal na lahno z voskom bi jih lepil drugo za drugo na papir. Pripravljanje papirja ra dolarje je eno najbolj Eamudnih dd in tbrja toliko potrpežljivosti, kakor jo onore samo najbolj strasten ponarejevalec. Na dolarskem papirju je res videti, kakor bi bil prevlečen z najtanjšimi rarnobarvnimi svilenimi nit- mi. Te nacufane in ovoščene nitke je nalepljcl mojster z vso natančnostjo dober teden in je še zelo malo naredil. Potvarjanje papirja za dolarje je Juriju po osmih dneh toliko presedalo, da je prepustil mojstra nadaljnjemu angelskemu potrpljenju in se je lotil svojih poslov. Mojstra na delu Javna tajnost je bila, da sta na Dravskem polju kar dva mojstrska ponarejevalca na delu. Treba samo enega povabiti, mu dati stan ter hrano in denarja ti napravi, kolikor hočeš. Ljudem je bilo obče znano, kdo vse si je že pomagal a narejenim denarjem. O ponarejevalcih niso govorili samo moški, celo ženske in šoli odrasla mladina. Marsikatera gospodinja je poklicala k eebi na dom Jurija, da bi ji poslikal hišo. Kakor httro se je odzval ter prišel, je že tudi moral poslušati prav mile prošnje, naj ji namala na papir nekaj takega, čemur pravijo denar in za kar se dobi vse. Nekateri boljši gruntarji so mu ponujali vukza fotografiranje svoje sinove s postranskim namenom, če ga bo vzel, bo dečko že tako postrani poškilil, kako slika moister bankovce. (Daije prihodnji«)