Posvetovanje - Odpadki surovine 76 V Ljubljani je slab zrak in v zadnjem času vedo že vsi, da je zelo slab, saj se prijatelji na cesti pogovarjajo samo še o tem, kako težko dihajo. V Ljubljani je bilo predkrat-. kim posvetovanje z delovnim naslovom »Odpadki — surovi-ne 76«, ki naj bi vsaj v omeje-nem obsegu pripomoglo k iz-boljšanju človekovega — živ-ljenskega okolja, k čistejšemu zrakn, čistejšim vodam in ne-dotakljivosti narave. Toda, roblem ni samo v Ljubljani, v ljubljanski megli in »stno-gu« ali »smodu«, temveč je mnogo širši. Imamo reke, Id so le še zastrupljene reke, saj v njih ni več življenja. Ima-mo doline, ki so podobne grez-nicam in, če bo potekal razvoj še nadalje brez kontrole eko-logov, bomo imeli kmalu tudi uničeno morje. Onesnaževanje okolja ni problem, ki bi nastal včeraj, temveč je nujna posledica in-dustrializacije. Človek je dokaj pozno spoznal, kako škodlji-vo na okolico vplivajo odpad-ne in strupene snovi. Posvetovanje, ki je bilo po-vezano tudi z razstavo o zaščiti okolja; je-le prvi korak k iz-menjavi mnenj o zaščiti okolja na jugoslovanskem področju. Morda je zgolj naključje, da je potekalo v Ljubljani, ki ima skoraj najslabši zrak med-vsemi Jugoslovanskimi mesti. Več kot 1000 strokovnjakov je od 2—10 februarja izmenjavalo izkušnje in iskalo najti sku-pen jezik, najti tiste bistvene momente, ki bi lahko zavarova-li okolje in ljudi pred škodlji-vimi odpadki. Boj za ekološko čisto okolje je prav zaradi raznolikosti znanstvenih panog, ki morajo biti prisotne. toliko težavnejši, saj je težko dobiti celoten pre-gled nad vsemi kemičnimi, na-ravnimi, temperaturnimi, geolo-škimi, biološkimi in drugimi spremembami, ki vplivajo na spremembo okolja. Posledice posameznih samovoljnih člove-kovih posegov v naravo so večkrat težko izračunljive in, čeprav so lahko opravljene mnoge študije pred tem, se na koneu izkaže, da narava misli po svoje. Takih primerov je ve--liko, od spremembe podnebja in biogeoloških pogojev, ki so nastali zaradi gradnje Asunske-ga jezu, pa do nepredvidenih posledic biološke vojne, ki so jih začele ZDA v Vietnamu. Kljub temu, da je predvide-vanje onesnaževanja in posle-dic proizvodnje zelo zapleteno in včasih skoraj brezupno, se je vendarle treba opreti vsaj na tista "spoznan.ja, ki jih svet že ima. Zaradi tega bi morali v Jugoslaviji poenotiti sistem zbiranja informacij o tehnolo-ških dosežkih in rezultatih po-segov v naravo, o koristnosti posameznih naprav za čiščenjc. Ob tem pa žal ugotovimo, da v Jugoslaviji nimamo speciali-ziranega proizvajalca opreme za Čistilne naprave, da .ie poz-navanje problemov razdroblje-no, da na številnih fakultetah sicer proučujejo posamezne probleme, vendar je prenos znanja na druge fakultete in v proizvodnjo zelo majhen. Oblikovanje enotne politike, ki bi strokovne institucije usposobila da dajejo ocene o uporabnosti posameznih čistil-nih naprav, kadar tudi proizva-jalce, ki bi bili sposobni spre-jemati celotne, kompletnejše si-steme čistilnih naprav. je tisto jedro, ki bi lahko v kratkem času pripomoglo, da bi vsaj delno očistili ozračje in vode ter zemlje. čisto okolje je zelo draga stvar, še posebej, ker je pri proizvodnji zaščitnih sredstev zaradi raznolikosti zelo težko tivesti industrijsfeo proizvod-njo. Tudi problem unifikacije in prenosa znanja je načel ljub-ljanski posvet o odpadkih in surovinah, ki je poleg drugega poizkušal doseči tudi racionali-zacijo zaščite človeka. Posvet je bil razdeljen na tri dele, ki so bili posvečeni teh-nologiji predelave odpadkov, transportu in zaščiti. Pomemb-no mesto pri tem zavzema uporaba odpadnih surovin. Pred kratkim smo zvedeli za uspeh Krke, ki je odpadne si|-rovine pri proizvodnji antibi-otikov uspela preusmerlti v no-ve koristne sestavine, pri če-mer je močno zmanjšala ones snaževanje voda. Vse preveč-krat se ne zavedamo, da z od-padno steklenico, plastiko ali odsluženim aparatom, ki jih zavržemo, nesnažujemo okolje, Seveda pa takega odnosa ni moč spremeniti čez noč. Po-trebno je organizirati slstem odvažanja odpadkov, pri čemer bi morali vsaj v začetku zbiral-ce odpadnih snovi tudi materi-alno stimulirati. Nekatera po-dobne akcije smo začeli tudi že pri nas, najbolj znana pa _je akcija zbiranja starega papir-ja. Na prvi pogled se zdi uvozno-Izvozna bilanca odpadnih suro-vin nesmiselna. Uvažali smo namreč"vse, od starih cunj do neuporabnih gum. In vendar je tako, saj sami nismo pri-pravljeni in dovolj organizira-ni, da bi izpeljali uspešno zbi-ranje odpadnih industrijskih snovi in jih predelane ponovno vključevali v proizvodne pro-cese. Kljub temu, da so se v Ljub-ljani zbrali strokovnjaki in ve-liko povedali, pa ne smemo pričakovati, da bo jutri Ljub-ljana brez megle ali pa da ne bo več slabega zraka. K temu bomo vsaj majhen del morali prispevati tudi občani sami, ki bomo zavestno zmanjšali one-snaževanje okolja s tem, da se ne bomo vozill vsakih nekaj korakov z avtomobilom, da bo-mo zbran star papir oddajali specializiranim servisom, da bomo steklenlno zbirali in Jo vrnili nazaj v proizvodnjo; možnosti je še veliko. Prav ta-ko bo potrebno spremeniti tu-di nekatere predpise in se druž-beno dogovoriti o tem, kaj je za naš nadaljnji razvoj potreb-no in kaj ne. Pri gradnji novih industrijskih objektov bomo morali upoštevati tudi ohranje- vanje naravnega okolja verjet-no pa bi morali tudi zmanjšatl davke in carino za uvoz čistil-nib naprav. Ce smo se srečali z onesnaženim okoljem, bomo morali združiti sile, da ga po-novno očistimo in to ne le strokovnjaki s področja ekolo-gije in druglh ved, temveč vsi, ki tudi kot občani preko dele-gatov oblikujemo našo druž-beno nadaljnjo ureditev iri usmeritev. B. Pogačnik