Janko Samec
Koncert v gozdu
Na prvem grmu žvižga črni kos
po notah, fci si sam jih sproti ustvarja.
Sinica iz prosa mu odgovarja:
,,Kaj pel boš, revež,  ko si vendar bos?"
Vmes vtakne lišček se: ,,Kar molči, gos! Ne vidiš, da mu sonce kljun obžarja! — Kdor kakor ti po zlobi v dan zavdarja, nad njim še sonce svoj zaviha nos!" —
Zdaj v sredo tega zgodnjega prepira
se vmešata kobilar, kukavica
in vsak po svojih notah pesem svira.
A revica, užaljena sinica,
zavije v trden molk se do večera,
ker je pač ženska, ta nesrečna ptica!