Leto 1974. bo prav gotovo ostato zapisaao v nafci zgočkr vini kot prelomnica, kot nov lcorak k uveljavljanju detov-nib ljudi in občanov. Le še nekaj dru nas lo& od leta 1975, ki bo prav gotovo prineslo potrditev naših dose-danjih prizadevanj, ki bo še okrepilo vse, kasr smo no-vega zastavili v tem letu. Zgradili smo delegatski si-stem, ki ima trdne temelje v novi ustavi, ki izraža enot-na mnenja vseh jugoslovan-skih narodov o vse pomemb-nejši in odločilni vlogi človeka. Oziramo se na vse, karsmo v zadnjem času naredili, začrtujemo si glavne naloge za prihodnje mesece. Zato smo v teh predprazničnih dneh obiskali predsednika ob-činske skupščine, Janeza Ri-glerja. Najprej sem ga zapro-sll, naj spregovori o delu občinske skupščine in rezul-tatih, ki jih je prinesel de-legatski sistem. DELEGATI TEMELJITO PRIPRAVUENI »Delo nove občinske skup-ščine poteka v bistveno dru-gačnih okoliščinah in razmer-jih v odnosu do prejšnje občinske skupščine in nek danjega odborniSkega siste ma. Ustavrie spremeniibe in novi delegatski sistem dajejo drugačen ton in zahtevajo drug pristop k vodenju sej posameznih zborov občinske skupš6ine, obenem pa terjaio tudi natančen posluh, kako delovne Vjudi 6imbolje obve-stiti, da o stvareh predhod-no razpravljajo in se zavze-majo za posamezna stališča. Dosedanje delo občinske skuP-ščine je tako pokazalo vreto dobrih stvari, ki jih bo po-tretno čimbolj uveljaviti. Dejstvo je, da v naši ob-ftini «ktWno deluje J.500 delegaitov v delegatskih kon-ferencah, kjer voljjo delega-te za zasedanje občinske skupžčine in predhodno raz-pravljajo o gradivu za seje občtnske skupščine oeiroma njenih zborov. Tako delegati, kj so za posamezne seje iz-voljenl, ne zastopajo le lastnih stališč, ampak izražajo tudi rcnenja celotnih delegacij. Kljub temu, da se še čuti rahla povezava med delega-cijami na eni strani in temelj-mmi organizacijami zdru-ženega dela ter krajevnimi skupnostmi na drugi strani pa menim, da je dosežen že velikanski napredek v, de-lovanju celotnega ob&nsitega sistetna. Za učinkovitejše funkcioni-ranje in delovanje občinske skupščine je namreč predpo-goj, da so vse deiegacije in občani pravočasno obve-ščem o vprašanjih, o katerih razpravlja občinska skup-ščina. Zato pošiljamo gradivo za seje posamezmh zborov občirisike skupščine kar v 23.000 iznrodih, prejmejo pa gtt vsa goepodinjsfcva, vsd delegat.i in vsak četrti zapo-slen v naši občini. Jasno je, da tako komuniciranje zahteva drugačen pristop in dogovarjanje že v temeljnih organizacijah združenega de-la, krajevnih skupnostih in tudi samih delegacijah. Naša skupščina je itnela v tem mandatu šest sej; si-stem je bil taik, da smo se zbirali na skupnih sejah vseh zborov ali pa na ločenih se-jah, na katerih so posamez-ni zbori abravnavali speci-tiino proMemafciko. Moram redi, da so delegati za seje temeljito pripravljeni in pri-hajajo na seje z več ali mar\j sHdnimi stališči, za oijah na odiočitve v občin-ski skupičmi. Zavedatuo se, da" je ¦delegatsW sistern pri-nesel povsem novo kvaliteto dela obdinske skupščine in zato ni nič čudnega, da je na sejah posanieznih zborov občinske skupščine vedno skoraj 100-cxlstotna udeležba, kar je tudi posledica tega, da se delegati stalno menja-jo. Prednost delegaitskega si-stema pri reševanju skupnih problemov TOZD, krajevne skupnosti in občinske skup-ščine so očitne, poskrbeti pa bo treba, da bodo delovni ljudje prav tako razpravljali in posredno ter neposredno odločaJi o problemih, o ka-terih razpravljata mestna, ozi-roma republiška skupščina.« PREMALO VRTCEV m šol Zelo zaostejamo za potre-bami pri izgradnji šol, vrt-cev, predvsem pa primanjku-je objektov za potrebe mno žičnega športa in rekreacije. Poudariti moramo tuda to, da v občini še nimamo kino-dvorane, hotela, >pa tudi sama obiinska skupftčina nima svo-jih prostorov. Iz vsega tega je razvidno, da smo siceT napredovali, vendar smo na nekaterih področjih Se vedno precej zadaj za potrebami in željami.« • Kaj laihko na vseh teh področjih pričakujerno v pri-hodnjem letu? »Težko j« napovedovati, NUJNO POTREBNI PROGRAMI Olavni problem Bežigrada je razvoj gospodarstva, zato moramo takoj zastaviti vse sile, da bomo izdelali kratko-ročnj in srednjeročni pro-gram razvoja občine in me-sta. Mnogo delovnih ljudi še pesti stanovanjska stiaka, očitno je pomanjkanje ob-jektov za ninožično rekre-acijo. Tu so potem še pro-blemi šolstoh prostorov, vrt-cev, pomanjkanje gostinskih, komunalnlh in poslavnih pro-storov ter ureditev tržtiice in tržnega centra Bežigrada.« 0 Kaitere bodo glavne na-loge občinske skupščine in njenih zborov v letu 1975? ŽELJE NAJ BODO URESNIČLJIVE Predsednik občinske skupščine Janez Rigler želi občanom v letu 1975 čimveč uspehov in zadovoljstva katera je očitno, da so jih že prej dobro prediskutirali. VELIKA PREDNOST NOVEGA SISTEMA Same seje zbarov občinske skupSčine postopoma že po-stajajo prostor za dogovar-janje m usklajevanje stališč, ki so jih sprejele posamezne delegacije. Na sejah smo raz-pravijali o perečih vpraSa-njih, tudi takih, ki zahtevajo konkretne obremenitve ob-čanov in ob tem se je poka-zaio, da so predhodne raaprave v delegacijah m staJiSSa, ki so jih te delegacije sprejele, omogočili u&nkovitejše delo-vanje skupšfiine. Jasno je, da novo delovanje občinske skup-ščine v novem ustavnem si-stemu z novim delegatskim sisitemom zahteva določen proces in aktivno delovamje vseh družbenopolitičnih sil v občini. še vedno lmamo na-mreč opraviti s posamezaiimi vplivi odločanja v imenu de-lovnih ljudi, vendar smo pre-pričani, da bo tega tem manj, čimbolj bodo delovni ljudje vplivali že v delega- • Kaj bi lahko povedali o naši ot6ini in o vseh po-dTOčjih ž.ivljenja njenih pre-bivalcev? . ¦ »Občina Bežigrad je med razvitejšimi v Sloveniji. V občinj deluje 72 delovnih ar-ganizacij z 20.581 zaposlenimi. V letošnjem devetmesečnem poslovanju je gospodarstvo ustvarilo 1,558.974.000 dinar-jev dohodka in je povečalo za 50 odstottov ostanek do hodka v primeriavi z lanskim letom. Ce upoštevamo še iz-gube v nekaterih delovnih organizacijah, je letos osta-nek dohodka večji za 22 od-stotkov. Poleg teh, razme-roma ugodnih pokazateljev. pa lmamo v obiim probleme z ekstenlzvnostjo gospodar-stva, prevelikimi materialnimi stroškj in nelikvidnostjo go-spodarstva. Ob6ina se zelo hitro razvija in je resda dosegla precej-šen uspeh, vendar rast pre-bivalstva in doseljevanje iz drugih krajev povzročata ved-no večji razkorak v takoime-novanih infrastrukturnih ob-jektih. kaj lahko pričakujemo. Ne-kaj pa je zaigofavo: Pričaku-jemo nadaljno rast gospodar stva in kretpitev vplivov na zmanjšanje inflacijskih gibanj ter smotrno skupno in sploS-no poratoo. Predvidevam intenzivno pomoč gospodar-stvu prevsem v intenzivnosti proizvodnje, ter pospeševanje ekonomsko utemeljnlh inte-graeijskih procesov tudi ta-kih, ki presegajo občinske oziroma republišike meje. Predvsem pa pričakujem, da se bomo skupno z gospo-darstvom dogovoriii, kako bo mo nadoknadili prlmanjkljaj raznih infrastrukturnih ob-jektov, ki so že predvideni v predlogu sklada družbenega standarda občine. S tem bi ustvarili večjo možnost skupnih naložb in potreb, ki bi jih gospodarstvo sicer samo parcialno reševalo. Skratka, gre za občana kot obdana oairoma proizvajalca. Gre za akupne težnje in po-trebe, da si ustvarijo enotne pogoje za skupno sodelova-nje v krajevnih skupnostih in TOZD. »Potrebno bo Jimbolj po-spešiti deiovanje delegatske-ga sistema in se dogovoriti o reSevanju vsh navedenih prob-lemov. Dejstvo je. da moramo pereče probleme, ki tarejo občane, čimprej postaviti na dnevni red in se dogovoriti o njihovem reševanju. Zato bodo zbori občinske skup-ščine delovali v smislu do-seganja teh oiljev in po-speševali odJočanje v temelj-nih organizacijah zdmženega dela, krajevnih skupnostih in delegacijah ter koordiniirali delo in sklepe delegacij. Poleg gospodarstva tomo morali pospeševati zaostalo infrastrukturo. Za širSe skup-ne probleme mesta pa bo tTeba UisMajevati skupna sta-lišča o celovitosti razvoja mesta, katerega del je tudi občina Bežigrad. Tu se bomo morali dogovarjati o načinih financiranja cestnega omrež-ja Ljubijane, podhodov za pešce itd. Posebno mesto pri vseh dogovorih, ukrepih in odlo-čitvah bodo imele samouprav-ne interesne skupnosti. Mi-slim, da ne bo več dolgo, ko bo |>roradun občine v»b-bovaii sama stto&ke dedota-nja 9kup6o namreč težnje, da se združijo), menim, da ima občinsko glasilo v občinl svoje mesto. Kdo drugi ka-kor občinski hst tahko poleg tovamiSkih glasil odaaža kon-kretne odnose delovnih ljudi Y lurajevnih skupnosth in te-meljnih organizaoijah združe-nega dela? Pri tem glasilu lahko sodelujejo prav vsi, saj obvešča tudi o manjših. k,raj«vnrih problemlh, o ka-terih centralni listi ne more-jo poročati. Glasilo je lahko posredovalec konkretne po-lemike o tem, ltako ss izvr-Suje doitoOana kirajevna vpra-Sar\]a. Xdo je 2a kitj odgovo-ren, Se rlast.i pa je oMHnsko gVivsilo pom&mbno v sedanjeni obdobju informiranja o de-lovanju občinskjh zborov, de-legacij ter v bodoče Se- o delovanju in sporazumeva-njih samoupravnih mteresnih skupnosti. Zato menim, da Je v sedanjih razmerah občinsko glasilo nenadome-stljivo.« # Pogovor zatdjučlmo ¦ običajnim novoletnim vpra-šanjem: kaj želi predsednlk občlaske skupščine »svojini« občanom in d&lovnim l.)udeni v letu, ki je pred nami? »Predvsani želim, da se ure-sničd vse_ kar si obCani sami želijo. Zal, zelje ostanejo le želje, ie niso v danih pogojah Uiresni6ljive, zato želim, da bi dosegli eimveč uspehov in za-dovoijslva v letu 1975, da bi obdi-žali življenjski standard in ustvarili pogoje stabtoo-sti v gospodarstvu in dru-žinskem prora6unu.« STANE DROLJC