147. fttev. 3ELJU* četrtek t. decsmbra IS2G. Poitnlna plaćana v gotovini. -ETO II. tshaja raak tor*k, detrtek m ••boto. - Cea«* Zace!o leto 80 K, m pol leta 40 kron, za četrt lela 20 K, xa 1 mesec 7 kron. PoaameiM Mvvllka ilm I kro«o. Na pismene naroćbe brez pošiljatv« denarja •• ■• moremo ozirati. Naročnlkl naj pošiljajo naročnino po poitel nakaznici. Reklamacije ■tate Usta «o poštnine proste. Ne-vamkirani dopisi se ne tprejemajc. Na dopise brez podpisa se ne ozira. Sfllfc jflHS <*&&t* £QM ^HB £T-i£^'* &Š&**i ^&tiltet -#ff^^ gfc 4y£fit UrerfnUtvo !n NpravnIAtv« se nahaja v Zvezni tlskarni v Celju, •irossMajarjeva ulloa *t. t. Oglasi se raćunajo po porabljenem prostoru In slcer: za navadne oglas« po SO * od 1 mm, ta poslana, na-nanila občnih tborov, nasnanila ft aarti, tahvcle ttd. K I IO od 1 mm. u reklamne notice med tekstom S K •d vrste, Mali oglasi (nafveč 4 vrste) M E. Pri veikratnih oblarah popust KoJtopiat •* m vra£a|o. Talefon M. «, IZDAJA IM TISKA ZV EZ NA TISKARNA V CELJU. BQB ODGOVORNI UREDNIK VEKOSLAV SPINDLER. Zbor Radićeve seljačke stranke v Zagrebu. 20.000 ndeležor.CvV. — Radič ne bo delai revolucije. — Zi hrvatsko seljačko republiko in za. federativno republika Slovencev, Hrvatov, Srbov in Bolga-rov. — RapaSIske pogodbe ne priznava. — Proti prisegi poslaiicev kralju. — Radić zahteva vlado na Hrvatskem. Proti komunistom. Od Rađčevcev z velikim pompom tiapovedana in od raznih političnih kro-gov deloma ćelo s strahom pričakovana Radičeva seljačka skupšč na v Zagrebu je dne 8. trn. prošla mirno, brez nciden-tov. Vlada je izdala varnostne odredbe, točenje alkohola je biio prepovedano. Prišlo je okoli 20.000 hrvatskih se-Ijakov. poveen v narodnih nošah. Na sejrošeu za iahaln:co je bilo pripravljeno zborovališče. Stjepan Radić je otvoril zborovanje z vzklrkom: Hvaljen Isus. ž vela repu-blka!« V svojem govoru je povdarjal, da Je hrvatski narod dne 28. nov. z 250,000 vo-lilTcm. kroglicami prot> 175.000 pokaza?. da je prot srbskenni nasilju (!) ;n za hrvatsko seljačko republiko. Ne popušča-nio od svojega repubt:kanskega programa, vendar pa presoiatno polit'ko z razumom. Zato ne borno đelal revolucije, ampak pojdemo v Eeograd. kjer se borno bojevali za »enotno zajet.in:čko seljačko nevtralno republiko iugoslovan-sJco*. Dne 1. dec. 1018 proglašenoga ujedinjenja ne priznava. Koče posebno hrvatsko, posebno slovensko, posebno srbsko ■in posebno bolgarsklTseljačko republiko, ki se naj zdntž.jo v iederat'vno jugoslo-vansko republiko. Smo tia stališču, da so Slovenci, Hr-vati, Srbi in Bolgari ena narodna celota. Rapallske pogrođbe (Radić ic menu-je itaijarrsko-srbsk! sporazum f> o iiašem Prtmorju. s Vatevo je hrvatsko Pt.moTje razkosano ,n nam odvzeta Reka in Istra, nikdar ne bonio priznali. Hrvatski narod ie pri volifvah /. glasovanjem zahreval nezavisno hrvatsko seljačko repnbf zrušiH močnejši elementi nego je Pad:č in ga tuđi on ne bo. Dr. Trumbfč o sporazumu v Rapallu. Dne 5. tm. je na zborovanju v Splitu poročal bivši zunanji minister dr. i Trumbič o rešttvi jadranskega vprašanja po rapallskem sporazumii. Početkom govora je naslkal razvoj vprašanja od početka do končne reštve. Položaj ob prihodu v S. Margherito je bil neenak. Na eni stran je bila ItaLja, velesila, ki je imela v rokah zastavne listine: Londonsko pogodbo in okupirana ozemlja. Na drugi strani smo bili mi, mala država s takozvanim omejen'm pravom. Anglija ;n Francija sta, kakor je grof Sforza omenil v parlamentu, pr.po-ročali sporazum, opozarjajoć, da so jima vezane roke z londonsko pogodba n da ne moreta drugaće intervenrati. Takoj na prvi seji se ie pokazalo, da se na đi-plomatskem polju naši interesi pokriva-vajo. da pa se bstveno razlkujejo v te-r torijalnh vprasanjih. Razlika je bila to->ka, da se je zdel sporazum brez novih pokretov izključen. Ital janska delegacija j je bila pripravljena odnehati glede Lo- j gatca. Kastva in Klisa, izjavila pa je, đa ie nemogoče. da bi odstopila od kakili i drugih glavnih točk. — Za naše delegate je postal težek položaj sprićo vel.ke odgovornosti, ki 30 jo morali sprejeti nasc. BiJi sta dve možnosti: da delegacija sprejme italijanske pogoje ali da prekine pogajanja. Ako sprejmemo ponudbo, tega smo se zavedali, žrtvujemo vel k del našega naroda Ital ji, ki dobi predoml-nanten položaj na Jadranu, ker dobi opo-rišče na vzhodni oba!:. Na drugi strani pa nam je bilo jasno, da bi prekinjenje pogajanj pooštrilo odnošaje in da bi za dogleden čas izgubi; možnost. ila se nam vrnejo okupirani kraj, neokupiran; pa da ostanejo še dalje pod tujo kontrolo. Ražen tega bi ojačili v tem pr tneru elemente, ki računajo na razpad naše države, s tem pa bi zopet trpel naš prestiž v inozemstvu. Dasi s težkim srcem, smo zato skle-nil-i, da sprejmemo glavne pogoje. Z ra-pallsko pogodbo smo glede Sušaka in Zadra dosegli uspehe. ki se ne smejo podcenjevat:. Sklen li smo z Italjo sporazum diplomatskega značaja prot: povratku Habsburgovcev. N dvoma, da so bili z novo situac;jo na Jadranu žrtvovani znatni deli našega naroda, toda žrtvovani so bili ideji neodvisnosti in konsoli- dacije naše države. Končano je vprašanje naših mej, k; je največje važnosti spričo konstitiiante. Neprecenljive važnosti Je doKček. ker smo dosegli popolno r.cođ- ! visnost brez omejitve naše suverenost! na suhem in na morju. S teni je rešeno tuđi vprašanie Crne gore in so na mah uničeno nade onih, ki so v Crni gori iskali oporišče za rušenje n razpad naše države. Na koncu je dr. Trumbič pojasni!, zakaj se nišo mogle zahtevati garancije za naše brate, ki priđejo pod italijansko snv«s ren teto, tako kakor so j'h dobili ltalijam v Dalmaciji. Po sklepn mirovne konfe-rence se je namreč to načelo naložilo samo malim državam, ne pa veleslam. — Vendar pa je italijauska delegacja obećala, da se bo.v italjanskem parlamentu podala taka izjava, da bodo zadostno zavarovana prava naših rojakov v kra-ljeviiH Italiji. Dr. Trumbič ]e končal svoj govor z izjavo, da ie v usodnem času graditve naše nove skupne zgodo vine delal. kakor je vedd ;n inoge', za ves na$ troimenski narod, da je njegova vest č;-sta dn da si nima ničesar očitati: bodoči rodovi bodo imeli o tem izreći svejo sodbo. P^Iitien® vest« Demisija vlade se izvrši glasom naj-novejšh vesti šc Ie po sestanku konsti-tuante. Vzrok temu je deloma stališče Radičeve stranke. delo;na pa postopanje rudikalcev, ki se še vedno nočejo zave-dati, da so demokrati naimočnejša skupina v parlamentu. Kaj zahteva d' Annunzk)? Glasom poiočjl tržaškh R>tov je naznanil d' An-nunzio rimskim parlamentarcem, k; se pogajajo ž njm, pogoje. pod katerimi bi bil pr pravljen, prštati na zahteve »talijanske vlade in izprazniti otoka Krk in Rab. D' Annunzio zahteva poleg formal-nega priznanja kvarnerske regence zla-st:, da se priključio Rek; Kastav, Trsat. Sušak in baroška luka. Ćuje se. da bi bila rimska vlada pripravljena skleniti z đi Annunzijem komproms — na naš račun. V Bosni je pri naknadnih volitvah 5. tm. v volilnem okro/ju Tuzla prodrl komunistični, v volilnem okrožju Sarajevo pa rad kalui kandidat. Kako bodo prisegli poslanci? V poslovnik za konsrituanto je bila sprejeta dol-očba, da morajo vsi poslanci priseči kralju, državi in narodnemu edinstvu. — Poslanec, ki bi ne prisegel ali bi stavil kake omejitve, zgubi mandat. Koliko časa sme poslanec govoriti? Glasom nacrta poslovn ka. ki ga je izde-lal min. svet, sme posamezni poslanec k vsakemu členu ustave govoriti kveče-mu poldrugo uro. Tuđi dr. Drinkovič izvoljen. Kakor praviio najnovejše vesti, so b li v Dalmaciji izvoljeni 3 klerikalci, 3 elani težaške stranke, 1 komunist, t rad kalec, 1 demokrat, dr. Trumbič in dr. Drinkovič. Pro-padel je znan klerikalni petel.n pater Banič. V Vojvodini je pri naknadn h vol t-vah 5. tm. zmagala lista soc. demokra-tov. ki dobe s tem 1 mandat več. rad-kalci pa 1 mandat manj, torei v Vojvodin; samo 21. Ljudsko glasovanje na Grškem se je izvršilo mrno. Ker se Venizelosovi pn-staši glasovanja nišo udeležT, ie bila ogromna večina z i kralja Konstantina Kot naši delegati za Zvezo narodor v 2enevi so doloćeni dr. Ivan Zujevič, dr. Veljkov č in dr. lovanovič. Rusko-poljski mir bo glasom novej-ših poročil podpisun 24. dec. Iz Nar. soc:jalne stranke. Iz Ljubljane poročajo, da je zbor zaupn'kov NSS sklen 1, da obdrži Iv. Deržič štajerski mandat ter odloži ljubliansk Na rjego-vo mesto priđe v Ljubljani begunec Brandner. VVrangel ostane v Carigradu. Ruski tiskovn' urad trdi, da general x>'''rangel ne odide iz Car grada. Povodom italijan- i skih vesti o pogodbi med Franc;jo in Ju-goslavijo glede izkrcanja \\ranglove vojske v Boki Kotorski je izdala franco-ska vlada dementi, v katerem javlja, đa bo sprejela .lugoslavja samo ruske be-gunce, ne pa tuđi čete. V avstri|ski narodni skupščini je bila S. tm. volitev ?veznega predsednika av-strijske republ ke. Kršć. soc. kandidat K'ienbock je dobil 103, soc. demokrat Seitz 85 in vsenemee Dinghofer 20 gla-sov. Ker nobeden ni dobil absolutne ve-čine, je vol t^v odložena na danes 9. trn. popoldne. Madžarska poštanska zbornica je v seji 5. trn. po daliSi debati sprejela trianonsko mirovno pogodbo. Po-rocevalec je apelira! na pomirljivost Jugoslavije, Rumunske in Češkoslo-vaške, češ, da Madžarska ne more obstojati, če ostanejo vse njene meje zaprte. 12 PREKMURJ/t Vlom na sodišču v IMurski Sobotl. V noći od 30. novembra do 1. decembra je neznan zločince udri v uradne prostore tukajšnjega sod šča v I. nadstropju. Vlo-mil je v razne miznice, odnesel 3000 K denarja, 80 c garet in i kg sladkorja. Policija je storilcu že na sledu. Iz Korotana. Koroški Neuici se zahvaljujcio Itall-ianom. Ital janski listi poročajo z veliko radostjo. kako slovesiio so se ooslovile nemške oblasti na Koroškern od odhaja-joch talijanskih čet Priprav.li so oi'c'r-jem v Celovcu, Bcljaku in drugod v slovo pojedine, na katorih se je proslavljala italijanska pomoč Nemcem na Koro-škem. Beljaški župan ie naslovil r.a po-veljnika generala Nasimbene ital jansko pismo, v katerem ga toplo zahvaljuje za dobrote, storjene koroškim Nemcem. po-vdarjajoč, da so Ualijani prišli na Koro-ško kot tuici, odhajaio pa kot najbolišl prijatelj] nemškega naroda. Mariborske no viče. Mariborski peki so sklenili, da ne bodo več pekli črnega kruha, češ da ne mo-rejo zaradi pov sanja cen uioke kriti niti lastnih stroškov. Umetniška razstava v Mariboru je bila 8. tm. slovesno otvorjena z nagovorom generala Maistra v navzočnosti za-stopn kov vseh najrazličnejš h oblast'., društev itd. Razstavljenih je 183 del, med njimi 4 kiparska, od 28 umstnikov. 2e prvi dan je posetilo razstavo 250 oseb. CfMjske tfovsee« Tretji šahovski turnir šahovskega kluba v Celju ie imel sledeč; rezultat: Od 20 igranih part'j dob li so gg. Logar 16 V5, dr. Schwab 14H,-Qajšek 14, dr. Brunčko 13 in g. Stefančič 11 koi zmagovalci. Ostali dobili so Po 5 do 10 part j, med temi dobri igrale;, ki so imel' to pot »smolo«. Nekater začetniki kažejc zdaten napredak n postanejo spasom nevarni konkurenti. Turn'rja se je udeležlo 11 igral-cev. Klub je dobil izvrstno novo moč v osebi g. prof. Vagaja. — Dr. A. S. V blatu tonelo voznv: po nekaterih celjsk h ulicah, zlasti v Vođn'kovi. Sevc-da voz;jo vsi mali vozovi po trotoarjh in j'h kvarijo, poprav'la pa predpsuje mesto h šnim posestnikom. Naj se ulice nasujejo. da ne borno plavali. Za DHa§ko kuhinjo v Celiu je plaćala p sama dr. A. Ogr;zeka v Celju v zadevl Dolinšek-Kvedcr 100 K. Redni letn? občnl zbor Celjskejfa pevskegfa društva se vrSi v pondeljek dne 20. trn. ob 8. uri zvečer v mali dvorani Narodneera dima. — Pridite v polnem Stevilu. Odbor. Javno vpraSar.'e h občin«tva smo sprejeli: Dasi so že vsi ietniSki paz-n'ki prpjeli nove predpisane čepiće (šajkaće), vidimo nekai zagrizenih nem- Milili i »NO V 4 U 0 I* A' :v<* 147 Ikutarjev Sff vedno po mostu strašiti 2 visokimi avstrijskimi črnožoltimi ka-parni Ali za te ljudi ne veljajo ukazi, red in disciplina? Za danes sumo to! V celjskih tfaovlnah ie uveden v novej5em času na podlagi min. naredbe 812—9urni delavnik. Prememba v trgovini Trgovec Jos. Konig je kupi) od Dav. Schachta v Cankaricvi ulici bnzarsko trgovino za poldrug milijon kron. Schacht pojde v Avstrijo. Izpred celjske porote. Celje 7. dec. Jože Žolger n Ivan (ieriak sta kra-dla živ'no. obleko in drugo po konjiSkem in šmarskem okrajii. Dobla sta prvi 5. drugi 2L» leta težke. ječe. Janez Javornik L> v 7. d. mostu kra-del razne stvar \i vugonov. Pol ' je 18 mesecev težke j.'če. Jotda Neuhetier, k je služila v Celju pri Antoniji O>ad, je tej ukradla raznih stvar za 10.000 kro.i. Obsojena je na 18 mesecev težke ječe. PR. MILKOHRASOVKC: Vpraianle mestttt godbe v Celju. Vsak dan je akutntjšc vprasanjc, vsak dan nujnejša potreba, da pridemo tuđi v Celju po dolg;h Kt h /opet do last-ne, dobre Kodbe. Kar smo ustvar li pred mnogim: letini v Celju, kar smo gojili po-tem ćelo vrsto let, kar pa je po/nejc zo-pet zaspalo, to treba /nova /buditi k živ-Ijenju. Naša naroJna KoJha v Celju je bita ves čas svojega obstoja važen kiilturen faktor, pa tud nuviio u uspešno orožje v našem narodnem boju v mestii m oko. lici. Kol ko je ravno ona pripomogla s svojim sodelovanjem ter s svojini; na-stopi do probuje narodne zavest'! N je bilo gledališke predstave, ne koncerta, •zfeta ter razn'h drugih prireditev. pri kater 1» ne bila sodelovala naša narodna godba. Celjski Nemci so prav dobro cenili vetikanski potnen lastne Kodbe. ki so jo skrbno so) li n podj> raV, ter i: pripomogli do znatnega napredka. Pri oddaj! služb v raznih mestnih podjutjih so se spre.iema-li v prvi vrst on , ki so bi \všči sviranja na eno ali drugo godato. ludi v državnih, deželnh in zasebnih služhah so kar najbolj gledali na to, da so se tud: tam upostevala nj h stremljenja, lispeh tega doslednega dela ni i/usuil: se dancs je mestna godba po veo ni sastavljena iz ostankov uekdajne ncstni celjske godbe. ! Tud naša narodna godba /upustila je dragocen materijal razn h pha!, godal [ ter mnogo sekirie. Vse to je sedaj sprav- i Ueno v našem Narodnem domu ter caka že drugo leto po ujeJ'njenjii svoje vpo- j rabe. Godcev, med njimi nukaj prav do- , brh. tuđi ne manjka Nekatera mesta b1 i se morala pnpoln.t,, kar b tud. ne bilo | /vezano z nobemmi težkoćaml. oz i om« i vsaj ne z nepremoslljivimi. (jodba bi lali- j ko pričcla s svojim delovanjem takoj, ter j bi se Ie moralo skrbilo paz.ti na to, da se redno goji. V Celju .mamo gledalište, pri katerem opetovano vidimo, kako potrebna in kako važna bi bila godba za naSe mesto. Kol ko t sočakov roma vsako leto iz mesta, ker moramo vsled pomanjkanja lastne dobre godbe naročevati za drag denar godce iz drugih krajev! Ves ta denar bi lahko ostal doma. Kako nujno rabino tuđi Rodbo. da nam začne polagoma gojit godbeno umetnost s prirejanjem boljš.h koncer-tov z izbran'm vsporedom. Pa bi tuđi razne naše manifestacije z godbo vse lepše in veličastneje uspele, tega pač ni treba povdarjati. Mestni sosvet bo gotovo takemu društvu, ki bi nadaljevalo in izvrševalo naloge nekdajne mestne godbe, Sel v vsaketn oziru na roko. Tuđi drugo na5e občinstvo, ki ve cenili velik kulturen po-men godbe, ne bo društvo odreklo svoje podpore. Najbolje bo resrtt zadevo na ta način, da skliče zadnji odbor nekdajne narodne godbe občni zbor, da prične to prcpotrebno društvo kar najpreje zopet delo-vati. Drugače tuđi letošnh zimska sezona \ie bo prinesla nobenega napredka v našem godbenem delovanju v Celju Slovencil Spominjajte se Ciril-Metodove družbe! DNEVNE NOVICE. Sobotna iteiilki „tlou Dube11' Mae lahko :;aro£l kot tednlk r* In stane četrtletno 7 50 K. M Imenovanla v Nilski službi, litu-nova-n; so za nadučitv-lje: Ivan Šerhak v Doh-ju, Ivan Stogove: v Koprvn.,:•:. Fran Brglez v ćadraitiu. /a uć tetje l'ran. Kramer v Kamilici, ham: Tu&ak v La.i-tersbergn-Kr^viii; za nć;tclj;ce: Vtko-slava Pernat v Konjcuh, Woza Ciosak v l'obrežju. Mari« JcžoviMlr v Pol^ežjii, Slavica Voin lovic-Kraievec v Srcdsču, Kvlalija Tavčar v k'ajhinbiirgi., Olgi, K»-vačlć v Knstrivn /. Kranja Novak \ SI Bistrici. CisčcnK?. \ \ii šolski svet je odred I. da se ucne kmgc na .nešćansk:h šolah natanko pregledaju ter izl< čijo iz njih vv spi?*! n pesm-, k' vsebuj.'jo ojstitvkc v avstr jskent Inim. »Slovence« prekleuk - po vollt-vah. Začetkom volinega boja ii ljubljanski »Slovjnec« prinescl ostudne osebtit napade na demokntsk^a voditelja Svc-to/ara Pribć,v c.\. Ćeli ćas vol Incgn boja je nato inolC.il, vkljub temu. da je b'la vložena prot njemu io/.ba. Stda! p<> vo-l'tvah pa je končno smatrat za dtdiro. dj se izmuziii' / izjavo, v kateri pravi: >.Ktr so trditve izm Šljenc, Kaknr smo se kas-neje prepričali, ob^aiujemo :n prekl"čujemo vsebno dotične«! člunkn, ki j« l>il probCcn brez veilnosti našega odgo\or-nega urcdirk.i, n popravljamo s »cm v,. mitstru Pribćcvču sforjeiu. krvco.« — Kasno -- pa vendnr! Strah pnd po-rotno razpravo. ki I) bila 15. mi., jiin \c *cl v kosti. Eno-, itvo- in rie.-.'tkio i' Hj hnnkuv-ce vzame rnaićna upniva I/ prometa uV» 1. januarta 1VJI. Tozadevnt naredbu se ra/.glasi, čm pnde 7. Punaja //utostna količ-ina tam naroćcm'Ka noveca kova-nega dcnnria. Pr^avik blagajne bođo sprejemale te stare hankovet sa.no Se do I. januarji«. Sk-ajiti čas je. da pr-clejo te cunjo, k; že n'inajo več nob'jMe obi kc, iz prometa. Delo razmoi'tvene komisije n* Sta-ierskem se baje vslea /.ime prekine u ckIIož; na spomlaJ. Slovensk kro^i na) b*t porabili to pr.liko ter se zbral1 na posvet kjer bi se naj ves tore?1 temeljito prede- | lal ter se dala našemu članu podrobna j d rektivi) /a za'ifivurjanie nas li /ahttv. Le tako je moguće, da ne doživimo Se hujSih kr vic, kaknr se nas /adtfc v v»i-vem sektorjn. Čudna madžarska prepoved. Uredni l'st madžarska vlade pr'občuje naredbo o ustanov.tvi »Odbora za kontrolo doseljcvan;a<«. ki bo moral skibet". da ne priđe preveč Madžarov ;z tvcmlia, k! so ga doble na podičili tr mmnske pogodb.1 sosedne državo, na A'»adžarsl:o. V bodo-če se bodo mo.^ii nasel-ti na Madžarskim samo on . katenh sorndn k ?,c prebivajo na Madžarskom. Naredba prenovedu): selitev tuđi on rn Madžarom, ki b jih ita-Fledstvene -tržavc izgnale na Mndžiir-sko. Ta naredba madžarske vlade je ni-vost, kajti Madžarska je prva država an svetu, ki prepovoduje svojim lastnim lju-dem naselitev v domov'ni. Podružnice »Družbe m. Cirila in Metoda« opozarja vodstvo, da se bi ža konec solarnega leta. Mnojto je poJruZ-nic, ki v tekočem letu še nišo poslale no-benega pr spjvku; te slednje blagohotno opozarjamo, da nobero članarirKi ter mo-rebltne druge prtspevke ter jih pošlkjo do 25. trn. glavn; družbi. Slovcnc, pom-nite, da potrebuje družba za doseRo svojih namenov gmotnih sredstev Osemdesetletnico ie slavil 3. trn. profesor Maks Pleteršnik v Ljubljani, rojak iz PiSec, najstarejši slovenski pisatelj. Ljubljanska »Domovina« bo iz-hajala odslej kot tednik. Za flnančno stražo. Iz Beograda poročato, da je podpisana uredba o organizaciji finan^ne straže kot poseb-nega zbora in ureditvi finanCne stražne službe, s femur je ustreženo sploSni želji te skupine državnih nastavijencev. »Večernl list«, ta najgnusnejSa klerikalna kloaka, baje preneha z novim letom izhajati. V St Petru v Savinjfkl dolini je propala pri zadnjih volitvah trdnjava paše dr. Jančiča, navzlc temu, da se je ome-njeni posluževal raznih nedopustulh sred>tcv, k so j;a f.c sprav.ia v jako oštro nasprotje / raznim) členi volilueRa /akona. Umevno je. da je ta župnik na-pel vse sile v agitac jske svrhe, kar si j h pać človek v.m sliti morj. Vrhimec pre« dr/imsti n ne:iunalnost je \r<\, da kot duhovnik zrai)lja najsvetejša verska ćustva svojih župljdiio\ v svoje samredst?»jeće j).:smo, kojega original imamo v uredu Stvn n katerega je tu poštenjak p'sal trdnemu kmetu n odloJnv-niii. n.jprctliietnu možii od tukaj: >-Kaj si š in? Ti pri '.oviažiiikili iluhovrr-kov? Je to mogojeV In duhovnik je sta! ob stran lim.rajoćeaa brata in Tvoje matere in tolaZ:! h\ fant. al! te ni v Jun duše sram prt'd Bogom, da sedaj kli-čeS: ini nočemo duhovnkov. drehov že tnuš itak d()st> n seduj še zaničevanje iluhovnikov! l'ant, jok?»l še bode* Ti in Tvoja sestra, pri prenozno bo. Ti si proti križu. Kr.Jani bo koncem ztnaKal in osramočen ')oš 1c T. l'ei moji lesui bc-sedi se bosta z AVeo prstnehovala -■■ pa Niiieitii se! Vajiiio veselje se bode v žalost spremen h\ \Y ne izzveni iz tega pisma odlučno zahteva m nuiik. da je treba tak /lorub! naše svete kršćanske vere s kaneelptra^rafom enkrat /a vse-lej konec nare! li1 .^ Res. uboga je šent-Pc'terska fara. ki ima lakega župu ka! Postani hivs »Oeiitsche.< Maus -, sfdaj hotel Union, \0 je last znaneftu iiemškcgii zagri/.eiici V ktorja Hauke. nos nad svorm Klavnin. vliodoni šc sedaj vvdiio velik in lern; okrašeni začetnici »I). I!.« Ce se pomisli, da se lahko vse resnviie Nemce s pravim nemskim; imeni ?.c sešteje ua prst-h svojih rok, se vidi, da t. zv. item.sku hša n mo^la liti postavljena /a N-jmcj. temvcć ie /a Slovence, katere so Nemci v neiuSkih šolali, s prit skom odpovudi služh ali zaslužka in s podkupli'.'vnni:mi naprav I za t zv. Nemce, torej za nemćurjc! Ker je toiej bla ta h!st<: Na i>osl,»pju našega Narodncga doma smo 'moli hrvutski napis do nedavno. Sedaj -ia ui več, odpravlo gu je nas'lje. Predstavi se je bi| neki zaupnik in pooblaščeiicc fašistov —■ v svojih svo-bodn h urah sicer poštni uradnik - z za-htcvo. naj se napis odstrani, dri ne bo treba rab ti nasilja. Pooblaščeiicc Narodne-ga doma je to odklonil m se je obenem podni k civilncmii komisarjti s pritožbo proti takemu nas Iju. Gospod kom sar -torej državni funkcionar -- pa je izjavil, da ne inore n ć storiti, ker da je to ra»-umljiv izliv opravife-irjRa dušcvntga razpoloženja. ki je mora uvaževati tutli on in se ga ne more dotikat. Pr šl: so ponoć ;n nasilno odpravili hrvatski nap'.s na hrvatskem zavodu v hrvatski Volo-ski-Opatji! Ali ne zvene spr čo tega do-godka kot krvava ironija vse tište besc-tle o poinirjenju, svobodi !n — pr jatelj-stvu? Lt-pe besede se govore v Runu, na tem našem ozemlju pn se izvajajo — grda dejanja! ^Pomirite nam duše!« — je zaklical nedavno nckdo v > Edinosti«. 1 -sti elementi pa zagrenevajo duše in jih razburjajo bolj in bolji Vestnik invalidov. Invalidski davek in banke. Slovenski denarni zavod: so od poslali iinančnemu ministru posebna spomenico, v kater. po-jasnjujejo potrebo izpremembe invaliđ-skega davka. Slovenski denarni zavoaJ zakon v tcj oblik, odločno odklanjajo, ker ie neizvedljiv iu k«r b bili upravni stro-ški dvakrat višji kot znesek davka. Ođ-klanjajo tuđi veljavnost zakona od 1. ja-nuarja 1920 in zahtevajo sodelovanje bank pn sestavi izprememb Češkoslovaška republika v luči statistike. (Datle) 4. Solstvo. Češko solstvo je na visini in se Ceh: ponašajo ž njim kot tti'm naj-važnejS h čn.teljev poleg ekonomske organizacije, ki j h je osamosvojil od ger-manstva in povedel k svobodi. Nile navedeni podatki jasno Uustnraio prosvet- iio pol t ko Neiuccv pioii Cel'oiii in Maj. /arov proti Slovakom. a) javnih ljudskih sol jv> bih | |y1R na o/.'jmlju Češke, Moravske in fcteske M4A, od teh K>7u mošk.li, te) ženskih-Jn 7M47 niusiui'li. <>d tth ie bio M«l ćeskh, .^74 nemskih, !.V» poljskih u M nuSanir] b) Meftčjinskih sol je bilo VJ2, od ten 5..M moških H .*'/> /enskli. Po narodno-stj 5h,] čeških. .W ncmsk'i in I poljska. c) Zasebnih, ljudskih In meslanskih iol je bio .«J, oj teh ISo ćeskh. 176 nemskih, 1S poljsk h n 1 mešan Na uli Ijudsk h n meščanskih šolah je prnićevah AUM1,\ učiteljev obojka spola w razn h katcKnri bolskih obve-zancev je bio l,7&fv10. č) PreparandU (učitelji^ć) je bilo 19 mosk h z 457 učitelji n 29.15I učene ; JV žensk li /. 4% uć toli »i 2b.to učenkami. d) Gospodarskih šol je bio. J g0. S|)odarsk akademji z 4<> učtelji in 246 učene;; 7 srednjh kmetijsk h sol / 10H učtelji in VH6 licenci, .< srednje gozdai-ske solo s 3-1 učitelji in ućenc:; 1 v% iiogradirška in sadjarsk.t šola z V učitelji n 11 ućenc!; 'AS n /,j h kmet jskh šol r «H9 učitelji iu .1585 ućenc!; M n žj h v no-rejsk h, sadjarskh, luneljarskih in čebe-larskh šol 7. lXi učitelj u XV učenci; 15 ostal li n žj li gospodarskih sol s 1^1 učitelj in 47 dtZavnh obrtirTi 5ol z 5.J1) učitelj, in r»2O2 učcnci; 2 sol; za umettK) ol-rt n stavbnstvo z6Z učitelj in 532 ućenc:; 61 drugih obrtnih šol raznh r pov z WV uč trijema m 5762 ućenc. f) Trgovike iole: 15 trgovskih aka-demij z .151 učitelji H h77i» učenci; J9 dveletnili nžjh tt«fovsk:h sol z 4(i6 učitelji in 5607 ućenc. li) Srednje sole. \M < mna/ij. od teli: 127 moškh ip 5 ženskih. Po narodnost 73 ćešk li. 56 nemskih. 2 poljski in 1 utrakvistićn.i; yO realk, od teh i? čeških, 37 ncmških. Poučevalo je na teh srednj hšolah 4777 učiteljev, učencev pa je bilo 56.521. li) Visokih sol je b lo začetkom sol. leta 19!9'2»): Češka vseučlišća v Pragu Urnu, Bratislavi, in nemška v Pragi. Po jedna ćeSka in nemška tehn ka v Pragi n Rrnu. Poučevalo je 749 profesorjev in docentov. slušateljjv ie b!io zavseni 2\A32. Češko vseučlišču v Prani je slova-Ska ljudska stranka (klerikalci) 33. repu-bKkanska kmeJka stranka 78, nar. socijalisti 24, agrarei n narodna demokraeja 19, slovaška narodna n kmečka stranka 12, stranka srednjih stanov 6. Modračko-va socjal. stranka 3 mandate. Nemlk« stranke so doble 1.585.321 glasov in 72 mandatov( od teh soc jalisti 31). Madžarske stranke so doh Ie 279.410 glasov m 10 mandatov. V senatu imajo ČcSke stranke 102, njmške 37 n madžarske 3 mandate. (Dalje prib.) Prosveta. Pr. Mtlčlnikl: SOha roba. Z«lo!bt umetn'Ske zbirke v Ljvhliani Dobiva se v vseh knjigarnah Odlična zbirka ribniftkih Saljivk s krasnim! iius+rac>ia-mi M OasDarija. Priietno zabavno čtlvo is veferne ure. Prlooroiatio ¥ nakUD k*>t hnži^no »li nrwnMnn Anr'Ao* StoTMtke narodno note. lo razsleđ-nic. SI kal Maksm Oaspar. Založba: Umetniska propaganda. Ljubljana. Krasni tipi najrazHčndi h narodi« t nol f slovenske feiele: ic okoloe Sko^foloke. * -ym Mtrv. r'7. t * U V 4 i> 0 1» *. S:.'4ji i okolice Prema (Notrutijsko), iz okolice Bohinja, iz okolice Koćcvja. iz ljubljanske okolice, iz okolicu Polhovcjca (irađ-ca, iz okolice Smlednika, z okolice Kra-fcovega pri Ljubljani, iz okolice V'jpavc, iz okolice SiSkc pri Ljubljani Slovensko obćinstvo W naj im hitrejc pokupio to zbirko. Serija 6 raitelodnlc po oiigitralili Santlovih. UmotiiiSka propaganda v LjuMjan je po slikah znanih umetiiikov m. untetnii; šatulovih založila 6 lepih razglednc: \vgusta Santel: Cvaje; rfenrika Šantel: Pri kavi; S. Santel: Večer na Savi, Sava pri KrSkem, Paz nskJ Kaštel, Belokranjska Madona. Koledar »Druide t-v. Clrlla In Metoda« iziđe te dni. Poleg poštnih, brzojavnih n telefonskih prjstojbin. vsebuje tuđi leposlovno čtivo tor poročita glavne drn-ibe. Cena koledarju Je 16 K. Vse pn. rodoljube prosimo, da Ka blagovolijo obdr-žati in plaćati. Kdor bi koledarja ne pre-ie\ in se zanima zanj, naj ga naroč: v i>i-sarni »Družbe sv. Cirila ;n Metoda« \ Ljubljani. Sokolski filusnlk. Hroj 12. prinaSa slodeče članke: Or. Laza Popovi: O Sokolstvu. — l)r. Laza Popovif: 0 so-kolskem zletu. Meležke. Turistika in šport Sport St. 24. prnafta Članke: Naci-torial zem ali intcrnacijonalizjnt ? - Program smučarjev. — Igra drugorazrednih moStev, — Ženska nogometna tekma,-Smulka terminologija. - Nogomet. -Konjski sport. — Klesarstvo -- nioto-ciklstika. — Avtamobilistika. - Avija-tika. r— Vodfri sport. — Olimpijski pododbor. — Službene objave. — Dalje pn-nala slike: Pogled na planine s To&kega čela; Poljanski rob; Odmor pri Sv. Pn-tnožu pod Vol. Plan no; Znamenita av-strafska plavalka in skakalka Heaure-pairc itd. Uprava Isti je v Ljubljani, Narodni dom. Jugoslovanski gasilec, 36 novih fcasRnlh druitev je vstopilo v Jiiffoslov. gaslsko zvezo in sicer: v mar borsko Kolsko fcupo 3* Slov. Bstolca, Ruše, Zrkovci; v Ijutomcrsko 2: Gor. Radgona, Sratovc'-Mele: v posavsko I: Vel. Obrež; v slovenjcgraSkoS SoStanJ, Vuzen-ica, Vuhred, Soštanj — tovarna VVoschnagg, Vrelenje; v žalsko 4: Kaplja, Novacerkev, Laško, (>iže. TRGOVINA, OBRT IN NA- RODNO GOSPODARSTVO. Pravila o tari. (Dalje.* Clen 7. Opleti in podobni omoti, v katere so opletene steklenice, Ione, itd (s tekoftna-m), se smatrajo kot sustavni del stekle-nic, Če so okoli njih trdno opleteni po obltki predmeta samega in se ne dalo iz njega brez svoje poškodbe vzeti. Na-sprotno se ne bodo zavoji od slame, trt, ki so samo narahlo zavti ali slabo oviti, smatrali kot neposredni zavoj in sestav-ni del steklenic odnosno loncev. Ravno tako se ne bode vračunala v te?o blaga (v. od. 1 cl 22 teli pravil) n.ti slama ovita okoli izJelkov od stekla, ki se cariuijo po Čisti teži. Tkanine od jute in prediva, napojens z asfaltom in terom, s katerim so ovite železne cevi, se ne bodo mogle od njih loČiti. Clen 8. Pri carinjenju volnenega sukanca se ainatrajo kot neposredni znotranji zavoji od papirja samo oni, v katerih je eden ali več zavitkov neposredno zavitlh. Pod tem je, kadar je pri volnenem sukancu vsak zvitek zavit v poseben papir, tedaj samo ta papir neposreden zavoj in se nt-ma samo ta papir samo zacariniti zajedno z volnenhn predivom. Ostali pap>r, ako bi ga bilo, more se odločiti od blaga to posebej prijaviti in car nit: kot blago po svojem svojstvu. Clen 9. Pri uvozu blaga za porabo v dežsli, se ne plača carina za zunanje zavole, ki se navadno za to blago v prometu upo-rabljajo in ki se kot tara odbjejo, to je, kateri so kot tara priznani po teh pravl-I h, najde se ji čista teža z odbijanjem ta-re ali z merjenjem blaga samega. Za t*ke prttaatte zunanje zavoje se ne bod,; plaćevaia carina tud kadar se v njih uvaža blago, od katerega se ne plača čarima ali se carini po bruto teži ali po komadu. Clen 10. . Kot priznam: zunanji zavoji, ki se kot tara odbijajo, se smatrajo: sod in dvojni sod, lesen, leseni zaboj;, lesene male kadi, korbe, kosi, lonci, bale ,vreče, mehi, leseni okvir/, železni valjarji in železni obroci. Pod dvojnim! sodi, sodi, kadmi, se smatra za odbijanje tare kot zunanji zavoj samo one, ki so napravljeni ,z trdega ali mehkega prosto izdelanega lesu, nc-pobarvan, a pod zavo.ii in okvirji od mchlccga lesu, prosto izdelanimi n napo-barvaninri — tud i kadar se po svoji zu-nanjosti nedvomin kažejo kot zavoji za prenos blaga, Zabojćki, kt tehtaio skupno r blagom do vStcvSi \b kg, se bodo smatrat: kot Skatlje in se od njih tic bode mo-gla tara odbiti, ampak bodo velja>j pred-piši o carinjenju znotrajnih zavojev (đ. 3). Kot korbe in kosi se bodo smatrali oni, ki so z preprostega pletenja, vrbovih &ib, protja ali trsja, nepobarvani in nelakovani. Kot bale in vreće n žaklji se smatrajo ovoji, ki so najmanj iz ene plastt debelega platna za zavijanje, iz konoplje ali juta, pletenja -- iz trsja, slame in podobne k a materijala. Pod mehi i kože se smatrajo oni, ki so napravljeni od surov h ali suhih kož nefinega izdelka. Pod lescitimi okvirji se smatrajo leseni prosti izddki, nebarvam, navadno narejen po oblik, predmeta, pa ne pokri-vajo blaga Čez vso površino. Kot okvirji se bodo razunKle lesene naprave, na ka-ter-ih se uvaža nav'ta bodeća Žica, deske, ki najmanj od tlveh strani popolnoma po-krivajo bale s papirjem ali tkaninaim. Pri carinjenju kablov iz št. 345 tarife, kadar pridejo naviti na običajnih lese-nih špulah, se odbija tara kakor pri leseni h okvirjih, čc pa se na teh Špulah od strani nahajajo tuđi prikovane deske tako, da Jtm dajcjo oblko bobna, tedaj se smatra tako navte pri odbjanju tare kot enostavn: sod (razprd. C br. 22275 od II. novembra 1909). Pri carinjenju vrvi in vrv od bakrene žice, iz št. f>l6 tarife, kadar se uvaža-jo na navadn Ti lcsen.li špulah, se bode primerjala tara predviđena za lesene okv-:rje, toda kadar se uvaža navite na bobnih, ki ima ob stram takozvane deske v obliki kroga. se bode primerjala tara predviđena za onostavni sod (razpis C br. 17214 od 10. sept. 1912). Pod lonoi se ima razumeti rroste lončarske izdelke od navadne gline. Železni valjarji in obroci so od železne pločevine in Meleza, prosto izdelani, ki so kot tara priznaiij samo pri bla^u iz tarifnih posta vk !96, 214 točka 4, 219 in 222 in ostali v ukazu o tari naštet Cilindri in kroglje iz bakra in medi se todo smatrali kot iienavadni zavoji . Ako ima določeno blago dva razliC-na ovoja — zavoja, priznana kot tara, se bode tara vedno odbila samo za zunanji zavoj. (Dalje prih.) HMELJ. Žatec, 6. XII. 1920. Ćeli teden je potekel brtz kupčije; razpoloženje je zelo klavrno; cene so le nominelne (le po imenu) 4700—4800 č K za 50 kg. Ker hmeljarji zelo ponujajo svoj pri-delek, se na kmetih lahko kupuje tuđi po 4600 č K za 50 kg. Lahko je mo-ffote, da bodo cene 5e nadalje padale. Zadružni kongres v Zagrebu. Dne 6. tm. se je v Zagrebu pričelo zbor ova nje glavnega Saveza zemljoradn'čkih za-drug. Zastoparte so vse zadružne zveze države. Na prvi ssji se je razpravljalo vprašanje o državnem kreditu za zadruge in o državni podpori za Že obstoječe zadruge in osnovanje novih zadrug. Glede državnega kredita Je mintstrstvo poljoprivrede predložio nacrt, po katerem bi se osnovala v Peogradu zadruZna kre-dfitna centrala, katen bi dala država 50 mitjonov brezobrestnega kredita. Ražen tega bi dobla centrala podporo tud« iz-razredne loterije. Posamezne zadružne zveze bodo poslale a tej stvari glavne-mu Savezu v Beograd svoja podrobna mnenja in pređloge. Olede podpore, ka-tero bi dala država posameznim savezom, Je bilo sklenjeno, na] da državi podporo glavnemu Savezu v Beogradu, ki jo poturi razdeli posameznim zadrnz-ir m zvezam. Podpora bi se dajata za za družno propagando za revzije zadrug, za poučevanje o zadružnih stvareh in za nabavo potrebn h prednretov n osnovanje novih zadrug. Konferenca je razprav-Ijala tuđi o /akonskem nacrtu, s katcrlm bi se 'izenačilj vsi obstoječi zakoni o za-drugah. V ta zakon bi bila vnešena tuđi določba gledu državne podpore. Država bi občevala s posamczn'nii zadružnim? zvezami preko glavnega Saveza v Beogradu. V nadaljni razpravi na zadružnem kongresu v Zagrebu dne 6. tm. je bil stavljen n sprejet Predlog, naj se zadruge oproste uvozne carine za vse predmete, ki jh poljedelci rabjo pri obdelo-vanju zemlje. Predlog bo predložen mim-strstvu. Zveza slovenskih zadrug v Ljubljani je predlagala, naj se oproste zadruge poStnih pristojb n, kakor je to v Srbiji. Sklenilo se je predlagati vladi, da se zadruge oproste ne ie poštnih pr.stojbln, ampak tuđi vsuh taks in drugih državnih pristojbin. Vprašanje irradniftkih konzumntb u-drug je ministrski svet končno definitivno rešil. Ustanovi se državna zveza tiradtfiških konzumnih zadrug. Kap tat da država na razpolago. V to svrho se od vsakega izplač;la državnim dobaviteljem odtegne po en odstotek. Pri stvorit vi obratnega kap tala bode dnlje sodelovali uradniki sami v tej oblki, da se jim en-krat na leto odt^gue 10 odstotkov me-sečne drag!njske doklade. Teh 10 odstotkov postane premoženje zvezu, ki bo dala denar na razpolago posameznim uradn Skim zadrugam. že obstoječe ot-gattizaoije (n. pr. Samopomoč) hod« morale pravila prilagoditi novi uredbi. Že zopet1 ma dela težkoče Ne alka Avsirlii pri trgovini s ČeskoslovaSko. Tako je seda] dunajsko ravnateljstvo južne železnec otiemogočilo direktna to-vornc vlakc, ki so vozili enkrat na teden v obeh smereh, čes, da so na potu vsliki transporti živeža iz Trsta za Avstrijo, kar pa ni resnica. Ak3 se NemSka Avstn-ja ne drži pogodbe, bi bilo umestno, da CeSkoslovaSka vrača milo za drago in ustavi dovoz premoga, ki ga dobiva NemSka Avstrija iz Ceškoslovaike po inozemskih cenah. »Jnfoilovaa«ka Šuma«, strokovdi tcdrrk v Jugoslaviji za vsestransko ob-ravnavo gozdaisk;h vprasanj v državi Ja za najtočnejšo informacijo tu- in inozemstva, je začel izhajati v Zagrebu. Novo najdliče premoga. V selu Bukinju pri Tuzli se je odkrilo novo, zelo bogato polje premoga. Premogove plasti so gtoboke in kvaliteta odlična. Sedaj v početku se nakoptie dnevno po 30 vagonov premoga, po mnenju strokovnjakov pa bo premogovnik dajal pozneje, ko se delo uredi, po 200 vagonov dnevno. Vinogradnlškl kongres. V sobo-to 4. t m. so se seSli v Zagrebu na poziv slovenskih vinogradnikov Iz vseh pokrajin Jugoslavije, da se posvetujejo glede ustanovitve državnega saveza vinogradnikov. Sestavljen je bil priprav-Ijalni odbor, ki bo izvedel organizacijo. Za predsednika istega je bil iz voljen ravnatelj Puklavec iz Maribora, dodeljen pa mu je po en tajnik iz vsake pokrajine. Konferenca se je končala z najlepšim uspehom. Poprava lokomotlv. Ministntvo saobračaja se pogaja s Škodovimi tvornicami glede poprave naSih loko-motiv. Tuđi Rumunija je pred kratkim izročila Škodovimi tvornicam v popravilo okoli 500 lokomotiv. NaSa Železni Ska uprava ie oddajala popravila na Madžarsko, a sedaj se je pokazalo, da madžarske tvornice nišo sposobne, da izvrše to delo. D' Annunzlo popušta? Trst 8. dec. Iz Rekc poroćajo, da je vse mirno. Df Annunzio je izjavJ, da ne namerava povzroćati Italiji težkoč. Ta-koj ko bo reSeno resko vprašanje, je pripravljen Reko zapustiti. RAZNE VESTI. Pulj urnlrt. V zadnjih dveh Ittlh te je Itevilo prebivalcev Pulja od 70.000 zmanjialo na 21000. Ulice, pa tuđi ćele niše so prazne, vsled CtMr seveda tuđi cene stanovi nj znatno pa-dajo. Najden Atilov grob? V ttrugi reke Artnke na Ognkem ao odkrlli veliko knto, ki jobodo iivlekll \t vode. Arheolog! so mnenja, da je ta krsta hunskega kralja Atile, o katerem it pripoveduje, da ao gt po smrti položili v tri krate in jih spustili ni dno reke. Ltstalca tmdntfttra. »KoroiM Slovontc« v Dovjem: Pridlf kakor je Vaši, smo đovolj Čitali v klerik* nem Casopisju. Lahko Vim rečemo, da r»-mere na Korošketn bolje poznamo neto Vi, kf pravite, da ate »Korolkf Slovence«, tesar Vam pa, dokler nam ne priđete odkrito • ivojim polnim Imenom, ne verjamemo. DrnksiUc. 1567 Zadnja poroćila. Pred apremembo v bosanski vlaeH? Beograd 8. dec. Semkaj je dospel predsednik bosanske deželne vlade dr. Srskič. V pol. krogih so mnenja, da je njegov prihod v zvezi s spremembo v bosanski vladi. Anerlikl poslanik pri Vesalća. Beograd 8. dec. Danes dopoldne je min. preds. Vesniča obiskal ameriiki poslanik. Macedond na dalu. Beograd 8. dec. Iz Sofijeporoča-jo, da so zadnje dni macedonske organizacije pricele i Živahnim delom na Bol-garsketn. -—, Na prošnjo »Drulbe av. Cirilt In Metoda« v Ljubljani kot dedinje po Sosp. dr. Josipu Oforgu, odvttnlku is marja, se vrli dna 13., 14. In 15. decembra 19M, vaakokrat ob 10. uri dopoldne v vinogradu v hili It 59 v Jtlovcu pri Makolah proitofoljno jotii dPiili: a) v lapuštino apadajofih gospodarskih potrebom in premičnin, posebno goveje živine, gospodarskegt, vinarskega in kletankega orodja, aodov, vina, hišne oprave itd. Izklicna cena ja cenilna vrednost Kupci morajo kupljtnt predmete takoj plačati, prevzeti In odstraniti; alednje vel ja posebno tuđi glede vina In nai kupci prlpeliajo vinsko po-sodo s aeboj; vino in premiCnine bodo st proda jale dne U. decembra 11.; b) v lapuICino apadajolih premii-niti pod vi. It. 249 d. o. Statenbtrg, 201 d. o. Jelovec in 1/6 vi. It. 101 d. o. SU-tenberg a nišo It. 28, kočo It. 58 in s gospodarskim! poslopji in zemljištem (vinogradi, polja, gozdi) v skupni iz-meri 35 ha 74 m2 v skupni cenilnl vrednosti 235.57584 K, ki ob fnem izklicna cena, — toda brez gospodarskih potreblčln, ki se bodo v istem Času, toda posebej prodajale v smislu točke a) tega oklica. Prodajalka si pridržuje pravico, neposredno pred dražbo izjaviti, ali ae bode zgorjna nepremiinine prodajila skupno kot celota, sli pa po pareef-nih skupinsh; v slednjem prJmerljaju se podeli domik posameznim najbolj-§im ponudnikom le tedaj, če se na-zadnje zs vse nepremičnine kot celoto ne doseže večjl ponudek. Vsak ponudnik ima pred začetkom dražbe položiti 10% izklicne cene kot varSčino v roke sodnemu komi-sarju. Naj več ji ponudek je tekom 4 tednov po podelitvi domika a 5% obrestmi od dneva domika dalje pla-čati v sodne roke. Prodajalka si pridržuje pravico, da v teku 14 dni po podelitvi domika dražbo odobri ali ne. Ostali draibeni pegoji se lahko vpogledajo pri podpisanem sodiSČu. Okrajno smliiče v inarju pri Jetftah, odd. I., dne 3. decembra 1920. Ste prtiveć obćutljivi za mrzli SrakT Vsakovrstne bole-čine se t^koj pojavliajo? Slabost? Oj, kako tu ublažuje jo bolećlne in utrjujcjo telo masaže s rellerievim pravim Ez- fluidom! 6 dvojnatih ali 2 veliki specijalni steklenlci 42 K. Državna trošarina posebej. P«tr*b«va>li bi •ivaja •«%, §m Ml«« •krtjpiaajo«« •P«d»t*«t Poslužite se le Pel.erjevih pravih Clza-krogljic. 6 Ikatlic 18 K. Omot in pottnim posehrj, a najceneje. tvgen V Feller, Stnblca donja, Blaa trg It. 356, Hrvatska. P. Prodam akoraj nov fotografični aparat Jci, 13X18 T .Tessar' objektivi {P= 21 in 15) in navadne citre. Kie, pove uprsvniltvo. 15711 Stran 4. .NOVA DOB'*« Štev. 147. ^Podružnica Ljubljanske kreditne banke v Celju j Oelni&ka gtawwloa 90,000.000 bron. | ■ CENTRALA V LJUBLJANI Podružnice " | Rezervni fondi nad 45,000.000 krer. | v Splitu, Trstu, Sarajo^u, GoHei. fflar»ibcru, Bstrcvliah ?n Psuju. Sprejema VlOge na knjižice IH teROČi JKJSR Kupuje in prodaja vse vrste vrednostnih papirjev, račun proti ngodnemn obresfovanju. «^3^S valut in dovoljuje vsakovrstne kredite. 2% - *4 Edina slovenska specijalna trgovina z barvaml in laki. Agentura in komi-sijsko podjetie. ,w. ^Ferlež ® Celje 447 156-85 Narodni dom f Trgovina z lesom in drvmi na drobno in debelo. Kupuje iamskf in ostali les po najvišjlh dnevnih cenah. Registrov, kredit ma in stambena Mdpugaiom.M«. ft^^iium Freiernova ul. 15 » WC1JM Rezervni zaklad 80.000 K. *'I*ftSnrNI DOM19 4u1 156-86 Sprejema hr-anilne s?fei*e«Suje po št*i*£ iit pol od sto Denarni promet 60,000.000 K. vtoge iit jih Prodajalka ena za oddelek za konfekcijo in ena za oddelek za čevlje, s strokovno prakso, da zamore samostojno voditi, se z do-brimi pogoji takoj sprejme v veletrgovini R. Stermecki v Celju. 1573 2-1 zimsko namizno sadje in prazne vinske sode (200 hl) ima za oddati 1571 1 E. krijifj ■v vseh jezikilT v elegantnih vezih. Goričar ^^ LeskovšeK, Celfe. 8MB3 '"^^v ^v^S? KIGH&- ^IV' ^fžff-^ijt katera so vsied svo;e visoke gradacije in dobrejra okusa tuđi nsjprikiadnejša za zboljšanje slabeiših vrst vina. 32 Ivan Hlatković; zaloga dalmatinskih vin Glavni trg 8 Celje Glavni trg 8 Samo na debelo. 1557 Trgovina premoga irs. r?o' — ~ ilLilME prve vrste _ sveže blago Tn jako olitisne. s: dcbivi §o povsod n Prva hrva'ska tvornica salam, suhega mesa in masti M, Gavrilovič sinovi d. d Petrinja. 1 Ča t imavo s tem vsem najinim cenj. odjemalcem naznan/t/, da sva se z najino pisarno preselila v Ppbšbphovo ulico UK nemii«e csrkve, prej siaščičarna Killian. Ob enem naznanjava p. t pubMki, da bova zraven prodaje na debelo iz omenjenega lokala prodajala tuđi v steklenicah na drobno vsa-kovrstna tu in ino^emska vina, kakor tuđi raznovrstne likerje, slivovko, cognak, rum in sl'čno. — Proseča nadaljne naklonjenosti najinih dose-dajnih cenj. odjemalcev, se priporočava p. t. publiki z zagotovilom, da bova vedno postregla točno in po najnižfih cenah. trgovina z vinom In žgan|em na drobno In debelo. Kleti: Krekov trg v lnšj mestne posojilnice. tisama: Prešernova ulica t.k nemske corkve. 1563 2-2 R : 6 8 J. (5 » e 3 m a e s s