Strokovna revija Letnik I, 2025 OVITEK / OGLAS TRAJNOSTNO UPRAVLJANJE OKOLJA Visokošolski študijski program Klikni na bb.si poskeniraj me Post ani diplo mira ni okol jevar stve nik A4 oglas.indd 1 25. 03. 2025 14:50:14 Strokovna revija Visoke šole za trajnostni razvoj TRAJNOST Izzivi in priložnosti Letnik I, 2025 Izdajatelj in založnik: Visoka šola za trajnostni razvoj, samostojni visokošolski zavod, Ljubljanska cesta 30, 4000 Kranj, Davčna številka: 38889234 Dekan: mag. Branko Lotrič Glavna in odgovorna urednica: Kaja Kramar Uredniški odbor: mag. Branko Lotrič, Kaja Kramar, dr. Metka Kralj, Urška Dimnik, Boštjan Paušer, Tjaša Urankar Dornik Strokovni sodelavci in recenzenti: dr. Nikola Holeček, doc. dr. Drago Papler, mag. Nina Verzolak Hrabar, dr. Metka Kralj Avtorji: dr. Mitja Antončič, Miha Bečan, mag. Alenka Burja, Dalija Delić, mag. Muharem Husić, Marko Josić, David Kene, dr. Metka Kralj, Jure Leban, Živa Lopatič, Elena Lunder, Jošt Osolin, doc. dr. Drago Papler, Boštjan Paušer, mag. Robert Rauch, mag. Viktor Stare, Katja Vresk, Iris Verzolak. Naslov uredništva: Ljubljanska cesta 30, 4000 Kranj, tel.: 04 280 83 04, e-pošta: revija@vstr.si, spletna stran: https://www.revija-trajnost.si/ Lektorica: prof. Kristina Hočevar Oblikovanje in grafična priprava: Camera d.o.o. Marketing in oglasno trženje: Veronika Vrhunc, tel.: 031 694 727, e-pošta: veronika.vrhunc@bb.si Tisk: Camera d.o.o. Izhaja 1-krat letno. Naklada: 100 izvodov Letnica prvega izida: 2025 Distribucija: Visoka šola za trajnostni razvoj, samostojni visokošolski zavod, Ljubljanska cesta 30, 4000 Kranj Revija je brezplačna. Copyright © Visoka šola za trajnostni razvoj, samostojni visokošolski zavod/ Revija Trajnost Kakršnakoli reprodukcija in posredovanje edicije ali njenih posameznih delov sta dovoljena le s pisnim soglasjem izdajatelja. ISSN: 3024-0395 V reviji so podana mnenja avtorjev, uredništvo za pravilnost njihovih mnenj ne odgovarja. Slike brez navedenega vira so iz arhiva VŠTR ali last članov uredniškega odbora. Slika na naslovnici: Shutterstock UVODNIK Spoštovani bralci, Z veseljem in ponosom vas pozdravljam ob izidu prve številke stro- kovne revije Trajnost, ki nastaja pod okriljem Visoke šole za trajnostni razvoj. Revija Trajnost ni zgolj publikacija – je prostor za izmenjavo znanja, strokovnih spoznanj in vizij, ki prispevajo k oblikovanju bolj trajnostne prihodnosti. Naš cilj je ustvariti platformo za konstruktivno razpravo o ključnih izzivih in rešitvah trajnostnega razvoja, ki povezu- jejo gospodarstvo, znanost in družbo. V ospredju prve številke so tri glavne teme: krožno gospodarstvo, energija in trajnostna logistika. Krožno gospodarstvo presega zgolj recikliranje – spodbuja prehod k modelom proizvodnje in potrošnje, ki temeljijo na učinkovitem ravnanju z viri, zmanjšanju odpadkov in ponovni uporabi surovin. Trajnostna energetska prihodnost zahteva inovacije na področju obnovljivih virov, digitalizacije in učinkovitosti porabe, s ciljem zmanjšanja okoljskega odtisa in zagotavljanja ener- getske stabilnosti. Prav tako je trajnostna logistika ključnega pomena za zmanjšanje emisij in optimizacijo dobavnih verig, pri čemer tehno- loški razvoj in pametne rešitve igrajo osrednjo vlogo. V tej številki revije boste našli prispevke strokovnjakov, ki analizirajo vpliv novih tehnologij na trajnostni razvoj, raziskujejo zakonodajne in praktične vidike trajnostnih modelov poslovanja ter ponujajo vpogled v aktualne izzive in priložnosti na omenjenih področjih. Vabim vas, da skupaj soustvarjamo prihodnost, ki temelji na inovaci- jah, sodelovanju in odgovornem ravnanju. Naj bo revija Trajnost pros- tor za sveže ideje, strokovne poglede in konkretne rešitve, ki bodo prispevale k bolj trajnostni in uravnoteženi družbi. Kaja Kramar Odgovorna urednica revije Trajnost Trajnost / april 2025 3 Odkrijte praktične rešitve za trajnostno prihodnost. Integracija obnovljivih virov in krožnega gospodarstva v trajnostni razvoj: • Trajnostne strategije • Energetske analize • Krožni modeli • Interdisciplinarni vpogledi • Znanje za trajnostno prihodnost Raziščite znanstveno e-monogra fijo: znanstvena monografija oglas A4_monografija.indd 1 7. 04. 2025 12:23:56 VSEBINA ENERGIJA PRIHODNOSTI Spodbujanje trajnostnega razvoja z rešitvami za upravljanje z energijo ter korporativnim ravnanjem: primer Iskraemeca 6 Povečanje energetskega izkoristka mikro hidroelekt rarn z ustvarjanjem naravnih brzic kot alternativa jezovom 12 Uvedba tehnologije mešane resničnosti v procesih upravljanja s sredstvi in projekti v družbi Eles 20 Energija prihodnosti - sodobni pristopi / Povzetek okrogle mize 26 KROŽNO GOSPODARSTVO Obdelava pitne vode z membranskimi postopki s poudarkom na reverzni osmozi 28 Kreativno vključevanje trajnostnih praks v mikro podjetje: perspektiva oblikovalke in umetnice 34 Evropska sredstva za financiranje razvoja krožnega gospodarstva v podporo zelenemu prehodu 38 Mednarodno poslovanje – hitro spreminjajoče se okolje 44 Okrogla miza konference Izzivi trajnostnega razvoja – Kako doseči resnično zeleno prihodnost? / Povzetek okrogle mize 52 TRAJNOSTNE INOVACIJE Trajnostna potrošnja 54 Trendi pri razvoju alternativnih pogonskih rešitev za gospodarska vozila 58 Vino kot ponudba v oskrbovalnih verigah in turistično doživetje na deželi 66 Digitalizacija in trajnostni razvoj v sodobnem računovodstvu 76 Analiza poročanja slovenskih podjetij o skrbnem pregledu na področju človekovih pravic in okolja 82 Uporaba umetne inteligence in kibernetska varnost na letališčih 90 Trajnostna revolucija: Izzivi logističnih podjetij / Povzetek okrogle mize 97 Trajnost / april 2025 5 Trajnost / april 2025 6 Izvleček Iskraemeco se osredotoča na razvoj tehnologij pame- tnega merjenja, ki so ključnega pomena za spodbuja- nje trajnostnega upravljanja z energijo. Ta pristop je v skladu z načeli okoljskih, družbenih in upravljavskih (ESG) smernic, katerih cilj je integracija trajnostnega razvoja tako na strateški kot na operativni ravni. V središču strategije podjetja so izboljšanje učinkovito- sti virov, zmanjšanje vplivov na okolje in podnebje ter spodbujanje etičnega ravnanja v celotni vrednostni verigi. Poleg tega z izdelki in storitvami Iskraemeco omogoča strankam, vključno z energetskimi in vodo- oskrbnimi podjetji ter končnimi uporabniki, da zmanj- šajo odvisnost od fosilnih goriv, bolje upravljajo svojo porabo energije in vode ter tako zmanjšajo svoje emi- sije toplogrednih plinov (GHG). Inovacije podjetja temeljijo na ustvarjanju okolju prijaznih izdelkov, kar omogoča stalne izboljšave pri oblikovanju ter optimizacijo proizvodnih procesov, s poudarkom na okoljskih in podnebnih vidikih, hkrati pa zagotavlja visoko kakovost izdelkov. Z integracijo teh pristopov Iskraemeco prispeva k razvoju odpor- nih, v prihodnost usmerjenih rešitev, ki so v skladu s širšimi cilji trajnostnega razvoja in krepijo energetski sektor za vse. SPODBUJANJE TRAJNOSTNEGA RAZVOJA Z REŠITVAMI ZA UPRAVLJANJE Z ENERGIJO TER KORPORATIVNIM RAVNANJEM: PRIMER ISKRAEMECA Dalija Delić, Iskraemeco d.d. PROMOTING SUSTAINABLE DEVELOPMENT THROUGH ENERGY MANAGE­ MENT SOLUTIONS AND CORPORATE CONDUCT: THE CASE OF ISKRAEMECO Abstract Iskraemeco focuses on the development of smart metering technologies, which are key to promoting sustainable energy management. This approach is in line with the principles of Environmental, Social and Governance (ESG) guidelines, which aim to integrate sustainable development at both strategic and opera- tional levels. At the heart of the company’s strategy are improving resource efficiency, reducing environmental and climate impacts, and promoting ethical behavior throughout the value chain. In addition, through their products and services, Iskraemeco enables customers, including energy and water utilities and end users, to reduce their dependence on fossil fuels, better man- age their energy and water consumption, and thereby reduce their greenhouse gas (GHG) emissions. The company’s innovations are based on the creation of environmentally friendly products, which enables constant improvements in design and optimization of production processes, with an emphasis on environ- mental and climate aspects, while at the same time ensuring high product quality. By integrating these ap- proaches, Iskraemeco contributes to the development of resilient, future-oriented solutions that are in line with the broader goals of sustainable development and strengthen the energy sector for all. Key words: smart metering, energy management, water management, ESG, climate neutrality, supply chain transparency Ključne besede: pametno merjenje, upravljanje z energijo, upravljanje z vodo, ESG, podnebna nevtralnost, preglednost dobavne verige E NE RG IJA P RI H O D NO ST I E NE RG IJA P RI H O D NO ST I Energija prihodnosti / Strokovni članki 1 UVOD Globalna energetska pokrajina do- življa intenzivno preobrazbo, saj svet vse bolj prepoznava nujnost prehoda na obnovljive vire energi- je. Ta sprememba je posledica hitre degradacije okolja in močnih ne- gativnih učinkov podnebnih spre- memb. Ti dejavniki zahtevajo znat- no zmanjšanje uporabe materialov in energije ter sprejetje bolj zelenih ali čistejših virov energije. Uporaba obnovljivih virov energije v poveza- vi z večjo energetsko učinkovitostjo je zdaj bistvenega pomena za zmanjšanje emisij toplogrednih pli- nov (TGP), zaustavitev ekstremne- ga izčrpavanja virov in spodbujanje trajnostnih praks. V tem kontekstu postaja vloga podjetij, ki delujejo v energetskem sektorju, ključna pri soočanju s temi izzivi s pomoč- jo vključevanja trajnostnih praks, spodbujanja inovacij in usklajevanja poslovanja z okoljskimi, socialnimi in upravljavskimi (ESG) načeli (SAP, 2022). Ta kvalitativna študija primera raz- iskuje podjetje Iskraemeco d.d., ponudnika tehnologij za pametno merjenje, da bi preučila vključe- vanje trajnostnih načel v poslova- nje znotraj energetskega sektor- ja. Ta metoda je bila izbrana, ker je najprimernejša za raziskovanje trajnostnega pristopa določene- ga podjetja v širšem kontekstu. Čeprav Iskraemeco ponuja rešit- ve na področju upravljanja z vodo, eMobilnosti in digitalnih platform, se bo to besedilo osredotočilo le na izdelke za upravljanje z energi- jo oziroma pametne merilnike. Cilj te raziskave je raziskati dve ključ- ni področji: prvič, preučiti pristop Iskraemeca k trajnosti kot podjetja, ki deluje znotraj energetskega sek- torja; in drugič, analizirati pozitivne vplive pametnih merilnih tehnolo- gij na podnebje in okolje, ki so in- formirali in vplivali na razvoj ESG strategije podjetja Iskraemeco. Ta dvojna osredotočenost omogoča poglobljeno raziskovanje tako not- ranjih trajnostnih praks podjetja kot širših okoljskih koristi, ki jih prinašajo njegove rešitve pametnega merje- nja, kar prispeva k izboljšani ener- getski učinkovitosti, zmanjšanju emisij in izboljšanemu upravljanju virov. Ti vpogledi so ključnega po- mena za razumevanje, kako lah- ko tehnološke inovacije podpirajo korporativno trajnost in globalne podnebne cilje. Primarna metoda zbiranja podat- kov je pisarniško raziskovanje (desk research), ki vključuje zbiranje infor- macij in podatkov iz sekundarnih virov. Ti viri vključujejo strokovno literaturo, notranje in zunanje ob- javljene podatke podjetja, relevan- tno zakonodajo in druge spletne vire (nestrokovni članki, blog objave itd.), ki se uporabljajo v celotni razi- skavi, kar zagotavlja celovito analizo obravnavane teme. Ker se besedilo osredotoča na to, kako tehnologije pametnega mer- jenja oblikujejo in usmerjajo Iskra- emecov pristop k trajnostnemu ra- zvoju in ESG načelom, bo naslovilo več ključnih področij: prispevek pa- metnih merilnih tehnologij k ener- getski učinkovitosti in zmanjšanju emisij TGP, vključno z njihovo vlogo pri izboljšanju upravljanja omrežja; ESG strategijo podjetja, ki jo obli- kujejo njegovi izdelki in rešitve; ter njegovo splošno skladnost z ESG standardi, vključno z upravljanjem trajnosti. Besedilo je sestavljeno iz petih delov: uvod, pregled literatu- re, študija primera podjetja z raz- pravo in zaključek. Besedilo želi ponuditi vpoglede v vlogo naprednih merilnih tehno- logij pri spodbujanju energetskega prehoda in trajnostnih poslovnih praks v skladu z globalnimi pod- nebnimi cilji. 2 OKOLJSKE IN PODNEBNE KORISTI PAMETNEGA MERJENJA Evropska unija (EU) si je zastavila ambiciozen cilj postati podnebno nevtralna do leta 2050, kar po- meni, da bodo njene države pro- izvedle neto ničelne emisije to- plogrednih plinov. Ta cilj je temelj evropskega zelenega dogovora, ki določa številne pobude in projekte za preobrazbo Evrope v „moder- no, z viri učinkovito in konkurenčno gospodarstvo“ (Evropska komisija, 2024a). Energetski sektor bo igral ključno vlogo v tem prehodu, saj bo omogočil široko preusmeritev na obnovljive vire energije in iz- boljšano energetsko upravljanje, ki temelji na podatkih v realnem času. Hkrati pa svetovna povpraševanja po energiji naraščajo, nestabilna narava obnovljivih virov energije pa povečuje nestabilnost omrež- ja. Upravljavci omrežij se soočajo z izzivom upravljanja kratkoročnih, do določene mere nepredvidlji- vih neravnovesij v oskrbi z energi- jo (Openvolt, 2024). Poleg tega se zaradi podnebnih sprememb pri- čakuje povečanje intenzivnosti ek- stremnih vremenskih pojavov, kar še dodatno obremenjuje že tako zastarelo infrastrukturo javnih služb (SAP, 2022). Tako se pojavlja vpra- šanje – kako se bo energetski sektor spoprijel s temi naraščajočimi izzi- vi. Pametne merilne tehnologije bi lahko igrale ključno vlogo, saj po- nujajo podatke v realnem času o porabi energije posameznikov. Prav tako omogočajo dodatne funkcije, ki omogočajo napredno upravljanje energije za končnega uporabnika (Kadam, 2024). Da bi zmanjšali porabo energetskih virov, je potrebno splošno zmanj- šanje porabe energije. Uravnote- ženje izpolnjevanja naraščajočih energetskih potreb ob hkratnem spodbujanju zmanjševanja pora- be je ogromen izziv za energetski sektor. Medtem ko je prvo v rokah energetskih trgov in javnih služb, je slednje dosegljivo le na ravni posameznikov – gospodinjstev in industrije (Openvolt, 2024). Funk- cije, ki jih ponujajo pametni števci, omogočajo gospodinjstvom, da v realnem času in v uporabniku Trajnost / april 2025 7 Energija prihodnosti / Strokovni članki prijazni obliki vidijo svojo porabo energije, kar jih naredi bolj ozaveš- čene o svoji porabi in stroških. Po- gosto lahko vidijo tudi, katere hišne naprave ali dejavnosti v njihovem domu so najmanj energetsko učin- koviti (Mckay, 2023). Poleg tega pa- metno merjenje omogoča javnim službam sodelovanje s končnimi uporabniki pri upravljanju povpra- ševanja po energiji, kar zmanjšuje obremenitev omrežja. To pomeni, da javna služba prevzame nadzor nad napravami, ki porabijo veliko energije v gospodinjstvu ali pod- jetju končnega uporabnika (kot so klimatske naprave), pri čemer upo- rabnik v zameno prejme nižje stro- ške energije ali druge vrste nagrad (Bosworth, 2024). Pametni števci imajo tudi potencial za povezova- nje z gospodinjskimi napravami, kar omogoča, da se te samodejno vklo- pijo v obdobjih nižjih cen energije (Energy Saving Trust, 2024). Prav tako lahko izklopijo naprave, ki po- rabijo največ energije, v času najve- čjega povpraševanja (Hussain et. al, 2016). Ti podatki so lahko prikazani na notranjem zaslonu nekaterih pa- metnih števcev, ki podatke o porabi energije prenašajo na uporabniku dostopen način. Študija, izvedena na gospodinjstvih v Šanghaju na Kitajskem, je pokazala, da so go- spodinjstva z notranjimi zasloni dosegla 9,1-odstotno zmanjšanje mesečne porabe električne energi- je (Xu et.al, 2015). To so najpreprostejše koristi pame- tnega merjenja za porabo energije in posledično za emisije ogljikovega dioksida. Toda če pogledamo širše, pametni števci pošiljajo podatke neposredno javnim službam, zato ni več potrebe po ročnem odčita- vanju, kar zmanjšuje emisije vozil in potrebo po delovni sili (Bhushan, 2024). Študija, ki jo je izvedel Inšti- tut za komunikacijske in računal- niške sisteme Nacionalne tehnič- Vi r: S hu tte rst oc k Trajnost / april 2025 8 Energija prihodnosti / Strokovni članki ne univerze v Atenah za Evropsko komisijo, je ugotovila, da je prehod na pametne števce prinesel po- membne podnebne koristi v smislu zmanjšanja CO2 v državah, kot sta Združeno kraljestvo in Belgija. Te koristi vključujejo zmanjšane emi- sije CO2 zaradi manjših izgub na daljnovodih, širše uporabe nizko- ogljičnih virov energije in zmanjša- nja potreb po napotitvi terenskega osebja za vzdrževanje. Študija, ki temelji na 15-letnem modeliranju, je izračunala, da so dolgoročne fi- nančne koristi zmanjšanja emisij CO2 v območju Bruslja skoraj enake finančnim koristim zaradi zmanj- šanja operativnih in vzdrževalnih stroškov ter tehničnih izgub elek- trične energije. Prihranki stroškov električne energije so v tej študi- ji predstavljeni kot ločena korist (ICCS-NTUA, 2015). Leta 2021 je bila izvedena študi- ja o koristih pametnega merjenja na podlagi intervjujev z gospo- dinjstvi, ki so sprejela tehnologijo pametnega merjenja. Študija je izpostavila različne socialne koristi pametnega merjenja, med kateri- mi so bile: »boljša ozaveščenost o porabi energije in stroških«, »nad- zor nad porabo energije in stroški« ter »občutek, da lahko prispevajo k okoljskim ciljem z omogočanjem varčevanja z energijo«. Prav tako je bilo ugotovljeno, da je skrb za oko- lje eden izmed motivacijskih de- javnikov za pridobitev pametnega števca pri uporabnikih, ki so imeli možnost izbire (NatCen Social Re- search, 2021). Natančni podatki iz pametnih štev- cev zagotavljajo boljše informacije in natančnejše napovedi za infor- mirano odločanje in upravljanje energetskih sistemov prihodnosti, ki temeljijo na pametnih in prila- godljivih energetskih omrežjih. Pa- metno merjenje podpira prehod na obnovljive vire energije ter zagota- vlja točne podatke za naložbe v in- frastrukturo, načrtovanje kapacitet in zanesljivost sistema, kar temelji na natančnih in celovitih podatkih tako za potrošnike kot ponudnike. 2.1 Nova EU zakonodaja o trajnostnem poročanju Z nedavnim porastom zakonodaje in predpisov EU o trajnostnih pra- ksah vse več podjetij postaja del obveznega poročanja o okoljskih, socialnih in upravljavskih kazalni- kih (ESG). Nova Direktiva o korpo- rativnem trajnostnem poročanju (CSRD) je povečala obseg in glo- bino poročanja, kar odraža potrebo po transparentnih in merljivih po- datkih o uspešnosti podjetij glede ESG. Poleg tega zaradi naraščajoče ozaveščenosti o okolju in podnebju deležniki, kot so vlagatelji, dobavi- telji, kupci in organizacije, poveču- jejo pritisk na podjetja, da predsta- vijo svoje podatke o trajnostnem razvoju. To pomeni, da se podjetja soočajo z zahtevo, da natančno in dosledno merijo svojo porabo energije, da bi lahko poročala o svojem ogljičnem odtisu (Evropska komisija, 2024b). 3 PRIMER PODJETJA ISKRAEMECO D.D. Iskraemeco d.d. je eno izmed pod- jetij, ki bo moralo poročati v skladu z zahtevami CSRD do leta 2026. Podjetje, ki že od leta 1945 nudi rešitve za upravljanje energije, je leta 2016 zaključilo prehod na teh- nologijo pametnega merjenja. Za- radi narave svojega poslovanja je trajnost postala strateška prioriteta podjetja že v zgodnji fazi. Izdel- ki podjetja so zasnovani tako, da olajšajo in spodbujajo varčevanje z energijo in viri, kar je Iskraemecu omogočilo, da trajnost vključi v svoj osrednji poslovni model. Strateški prehod na pametno merjenje je bil ključni dejavnik pri oblikovanju pri- stopa podjetja k trajnostnemu ra- zvoju. Temelji njihovega pristopa k trajnosti vključujejo izvajanje načel ESG na ravni vsakodnevnih odlo- čitev in procesov, krepitev kompe- tenc in dobrega počutja zaposlenih ter spodbujanje pravičnih partner- skih odnosov v celotni vrednostni verigi. Čeprav je cilj podjetja široka uvedba infrastrukture pametnega merjenja in pospeševanje oblikova- nja pametnih mest, kot je bilo pred- stavljeno v prejšnjem delu študije, pa je zmanjšanje porabe energije in posledično emisij toplogrednih plinov dodatni rezultat tega priza- devanja (Iskraemeco, n.d.). Strategija ESG Iskraemeco podje- tja temelji na šestih stebrih: izdelki in rešitve z ozirom na podnebje, zmanjšanje in uporaba obnovljivih virov energije, vključevanje načel krožnega gospodarstva, odgovor- na in pregledna dobavna veriga, pošteno in vključujoče družbeno ravnanje ter dolgoročno zaneslji- vo partnerstvo. Prvi steber zajema projekte in pobude, ki temeljijo na pozitivnih podnebnih in okoljskih vplivih izdelkov in storitev podje- tja, o katerih je bilo že govora v tem prispevku. Podjetje nenehno dela na izboljšanju okoljskih zmogljivo- sti svojih izdelkov. Ti so zasnovani tako, da so trajnostni in odporni na prihodnje spremembe; izdelki ima- jo življenjsko dobo približno 20 let ter podpirajo nastajanje trajnostnih, pametnih mest prihodnosti (Iskrae- meco, n.d.). Leta 2021 je Iskraemeco trgu predstavil novo generacijo pame- tnih števcev za gospodinjstva, ki v svoji življenjski dobi porabijo prib- ližno 30 % manj energije v pri- merjavi s prejšnjo generacijo. Leta 2023 je podjetje pridobilo certifi- kat Okoljska deklaracija proizvoda (EPD) za industrijski pametni števec MT880, kar je doseglo na podlagi izvedene analize življenjskega cikla (LCA). EPD zagotavlja objektivne, znanstvene podatke o okoljskem in posledično podnebnem vplivu izdelka, kar Iskraemecu omogo- ča analizo in izboljšanje procesov proizvodnje in distribucije glede na okoljski vpliv. Prav tako omogoča zainteresiranim deležnikom, kot so kupci ali partnerji, odprto ocenje- vanje okoljskih vplivov izdelka nje- govo celotno življenjsko dobo. Da Trajnost / april 2025 9 Energija prihodnosti / Strokovni članki bi v celoti razumeli in kvantitativno predstavili emisije CO2, ki so jih iz- delki podjetja pomagali preprečiti, Iskraemeco dela na projektu izraču- na Obseg 4 za njihove števce. Pro- tokol o toplogrednih plinih (GHG) opredeljuje Obseg 4 kot »emisije, ki so se jim izognili z uporabo izdelka kot nadomestka za druge dobrine ali storitve, ki opravljajo enake funk- cije, vendar z nižjo intenzivnostjo ogljika«. Upošteva se tudi emisije, ki se jim je izognilo zaradi reciklira- nja izdelkov (Global Climate Initia- tives, 2024). Z merjenjem izogiba- nja emisij Iskraemeco upa, da bo lahko izmeril koristi svojih izdelkov in storitev za podnebje v celotni življenjski dobi, ko so ti namešče- ni v gospodinjstvih ali podjetjih. Ti pozitivni vplivi bodo neposredno koristili celotnim skupinam ljudi, kot so družine, zaposleni v podjetju, in- dustrijski delavci ipd., in ne le posa- meznikom (Iskraemeco, n.d.). Zavedajoč se potrebe po na- tančnejših in celovitejših podatkih o porabi energije in emisijah to- plogrednih plinov, se je Iskraemeco odločil uporabiti lastne rešitve za razvoj posodobljenega energet- skega sistema upravljanja do kon- ca leta 2024. Sistem bo vključeval pametne števce in komunikacijske naprave, nameščene strateško po celotnih prostorih podjetja, kar bo omogočilo granularno spremljanje in pridobivanje podrobnih podat- kov o porabi energije na ravni posa- meznih nadstropij, prostorov in de- javnosti (kot sta ogrevanje, hlajenje itd.). Poleg tega bo podjetje lahko merilo natančno porabo energije (komprimiran zrak, elektrika, voda itd.) po posameznih proizvodnih linijah, kar bo še dodatno poglobilo izračune okoljskega odtisa izdelkov. Sončna elektrarna, ki trenutno proi- zvaja približno 20 % potreb po ele- ktrični energiji podjetja Iskraemeco, bo prav tako povezana s tem siste- mom upravljanja energije. Cilj tega projekta ni le skladnost z regulativ- nimi zahtevami, temveč celovita optimizacija energetske učinkovito- sti in zmanjšanje okoljskega vpliva (Iskraemeco, n.d.). Zavedajoč se pomembnosti in nuj- nosti podnebne nevtralnosti ter ključne vloge podjetja Iskraemeco pri njenem omogočanju si je podje- tje zastavilo ambiciozne podnebne cilje. Upajo, da bodo do leta 2030 postali ogljično nevtralni (za Scope 1 in 2), pri čemer je polni prehod na obnovljive vire energije predviden do leta 2026 (Iskraemeco, n.d.). 3.1 Razprava Eden od najpomembnejših vpogle- dov te študije je, kako lahko tehno- logija pametnega merjenja odgo- vori na vedno večje povpraševanje po energiji, hkrati pa spodbuja traj- nostne vzorce porabe. V primeru Iskraemeca je narava pametnega merjenja služila kot navdih za ce- lovit in resen pristop podjetja k trajnostnemu razvoju. Pokazali so, kako lahko inovacije v energetskem sektorju sovpadajo z globalnimi podnebnimi cilji in jih celo omo- gočajo. Kot je bilo že omenjeno, pametni števci oskrbujejo distri- buterje z natančnimi podatki v re- alnem času, kar pomaga zmanjšati tehnične izgube, napotitev te- renskega osebja in operativno neu- činkovitost. Ta zmogljivost je ključ- na v kontekstu, kjer so obnovljivi viri energije, čeprav so bistveni za energetski prehod, pogosto pove- zani z inherentnimi nihanji in izzivi glede stabilnosti omrežja. Pametni števci pomagajo ublažiti te izzive z omogočanjem boljšega upravlja- nja povpraševanja in natančnej- šega napovedovanja za operaterje omrežja. Poleg tega raziskave ka- žejo, da je njihov prispevek k var- čevanju z energijo očiten, kar se nato prevede v zmanjšanje emisij toplogrednih plinov (TGP). Iskrae- mecu je uspelo združiti svoj pristop k optimiziranemu upravljanju ener- gije z lastnostmi, ki jih ponuja njihov izdelek – s čimer je ustvaril zgleden primer uporabe tehnologije pamet- nega merjenja za sledenje emisijam ogljika (in širšim ESG kazalnikom). To predstavlja neke vrste povratno zanko – podjetje uporablja lastne izdelke za spodbujanje operativ- nega zmanjšanja porabe energije in tako trajnostnega razvoja, kar ustvarja model, ki mu lahko sledijo druga podjetja v sektorju. Poudarek na kvantifikaciji emisij v okviru Obsega 4, ki zajema emisije, ki so se izognile z uporabo pame- tnih števcev, dodaja dodatno plast razumevanja potencialnih podneb- nih koristi rešitev podjetja. Z mer- jenjem preprečenih emisij se Iskra- emeco pozicionira, da kvantificira in izpostavi okoljske in podnebne prednosti svojih izdelkov, ki prese- gajo zgolj notranje operativne pri- hranke. Ta celovit pristop krepi širši vpliv, ki ga lahko imajo tehnološke inovacije, kot je pametno merjenje, pri zmanjševanju globalnih emisij TGP, zlasti kot del večjega prizade- vanja za pametna mesta in trajno- stno infrastrukturo. Na splošno ugotovitve te študije kažejo, da tehnologija pametnega merjenja ni samo dragoceno orodje za posamezno energetsko učinko- vitost, temveč tudi širši spodbu- jevalec energetskega prehoda. S podporo neposrednemu in posre- dnemu zmanjšanju porabe ener- gije in emisij ter usklajenostjo z globalnimi in regionalnimi trajno- stnimi predpisi, kot sta Evropski ze- leni dogovor in CSRD, Iskraemeco prikazuje, kako lahko podjetja v energetskem sektorju igrajo ključ- no vlogo pri reševanju podnebnih sprememb ob ohranjanju konku- renčnosti in inovacij. 4 ZAKLJUČEK V prvem delu besedila smo preučili pozitivne vplive rešitev pametne- ga merjenja na okolje in podne- bje. Nato smo predstavili podjetje Iskraemeco d.d., vodilno podjetje v energetskem sektorju, ki proizvaja pametne števce, ter analizirali nji- hovo trajnostno strategijo in dejav- nosti. Glavni cilj je bil prikazati, kako Trajnost / april 2025 10 Energija prihodnosti / Strokovni članki je Iskraemecov pristop k trajnosti in ESG oblikovan na podlagi podneb- no ozaveščenih izdelkov podjetja. Povezovanje tehnologij pamet- nega merjenja z dobrimi praksami trajnostnega poslovanja ponazar- ja, kako lahko tehnološke inovacije služijo kot katalizator za preobraz- bene spremembe v energetskem sektorju. Z uporabo pametnih me- rilnikov za kvantifikacijo zmanjša- nja emisij in izboljšanje upravljanja z energijo Iskraemeco predstavlja prepričljiv primer, kako se lahko inovacije uskladijo z načeli trajno- stnega razvoja in korporativne od- govornosti. Ta model izpostavlja potencial podjetij za spodbujanje okoljskih sprememb ob hkratnem ohranjanju konkurenčne prednosti na hitro razvijajočem se trgu. Bese- dilo prav tako prikazuje, da trajnost in trajnostno poročanje v podjetjih ne predstavljata zgolj „regulativne- ga bremena“ ali stroška, temveč ce- lovit pristop, ki povezuje poslovne dejavnosti z ESG pobudami. Iskra- emecova zavezanost trajnostne- mu razvoju, podprta z inovativnimi izdelki, kaže, kako lahko podjetja v energetskem sektorju ne le iz- polnjujejo, temveč tudi presegajo regulativne zahteve, hkrati pa pri- spevajo h globalnim podnebnim ciljem skozi svoje izdelke. Tako lah- ko podjetja ustvarjajo dolgoročno vrednost, hkrati pa varujejo okolje in ljudi v njem. Dalija Delić je magistrirala iz okoljskih znanosti in politik na Srednje- evropski univerzi (CEU) na Dunaju. Opravila je prakso na Evropski komisiji, kjer je sodelovala pri projektu pravičnega energetskega prehoda v Sloveniji in na Hrvaškem. Pred tem je bila del nevladne organizacije WWF Adria, kjer je sodelovala pri projektu Zavarovana območja za naravo in ljudi. Trenutno je zaposlena kot specialistka za trajnostni razvoj v podjetju Iskraemeco d.d. v Kranju, kjer sodeluje pri projektih ESG (okolje, družba in upravljanje) ter skrbi za skladnost z zakonodajo s področja trajnosti. LITERATURA IN VIRI Bhushan, B. (2024). Smart metering: A catalyst for renewable energy adoption in the face of climate change. Xenius. SMART METERING: A catalyst for renewable energy adoption in the face of climate change - Xenius Bosworth, N. (2024). Smart meters: Essential for a sustainable future. Telit. https://www.telit. com/blog/smart-meters-essential-sustainable-future/ Energy Saving Trust. (2024). Are smart homes the key to a lower carbon footprint? Energy Saving Trust. Are smart homes the key to a lower carbon footprint? - Energy Saving Trust European Commission. (2024a). The European Green Deal- 2050 long-term strategy. European Commission. The European Green Deal - European Commission (europa.eu) 2050 long-term strategy - European Commission (europa.eu) European Commission. (2024b). Corporate sustainability reporting. European Commission. Corporate sustainability reporting - European Commission (europa.eu) Global Climate Initiatives. (2024). Scope 4 emissions: What are avoided emissions https:// globalclimateinitiatives.com/en/scope-4-emissions-evitees-de-quoi-parle-t-on/ Hussain, Z., Memon, S., Zardari, S., Shah, R. H., and Bhutto, Z. A. (2016). Systematic analysis of smart meter technologies and their implementation challenges in Pakistan. IICT. 1221352481 a 113-120 Zahoor Shah --CO--SOLANGI.pdf (sci-int.com) ICCS-NTUA. (2015). Study on cost benefit analysis of smart metering systems in EU Member States. Institute of Communication & Computer Systems of the National Technical University of Athens ICCS-NTUA. AF%20Mercados%20NTUA%20CBA%20Final%20Report%20 June%2015_0.pdf (europa.eu) Iskraemeco. (n.d.). About us. Retrieved October 6, 2024, from https://iskraemeco.com/ company/about-us/ Kadam, R. (2024). Understanding Carbon Tracking and ESG Goals: Leveraging Smart Metering. ISA. Understanding Carbon Tracking and ESG Goals: Leveraging Smart Metering (isa.org) Mc Kay, B. (2023). Can Smart Meters Help the Environment? Boiler Guide. Can Smart Meters Help the Environment? | Boiler Guide NatCen Social Research. (2021). Research into maximising the benefits of smart metering for consumers: Qualitative research with smart meter consumers. https://natcen.ac.uk/sites/ default/files/2023-02/Research-into-maximising-the-benefits-of-smart-metering-for- consumers-Qualitative-research-with-smart-meter-consumers.pdf Openvolt. (2024). Unleashing the potential of smart meter data for energy applications. Unleashing the Potential of Smart Meter Data For Energy Applications · Openvolt | The API for Smart Meter Data SAP. (2022). Smart metering: Helping customers reduce consumption. https://www.sap.com/ resources/smart-metering-helping-customers-reduce-consumption Xu, P., Shen, J., Zhang, X., Zhao, X., and Qian, Y. (2015). Case Study of Smart Meter and In-home Display for Residential Behavior Change in Shanghai, China. Science Direct. Case Study of Smart Meter and In-home Display for Residential Behavior Change in Shanghai, China (nottingham. ac.uk) Trajnost / april 2025 11 Trajnost / april 2025 12 Izvleček Hidroelektrarne, ki v Sloveniji predstavljajo tretjino (33,8 %) obnovljivih virov energije in pridelajo skoraj desetino (8,6 %) letne energetske bilance so zaradi zajezitve izjemno destruktivni za rečni ekosistem. Je- zovi z izkoriščanjem potencialne energije prispevajo tudi k regulaciji rečnega pretoka in poplavni varnosti. Ker so se ribje steze izkazale za neučinkovite pri ohra- njanju ribjih vrst, so jezovi postali nepremostljive reč- ne bariere za celoten ekosistem in je njihova oznaka “trajnostni vir energije” vse bolj pod vprašajem. Kot alternativa so se začele pojavljati trajnostne energet- ske rešitve v obliki potopnih mlinov (npr. Waterotor) in potopnih turbin, ki so odvisne zgolj od rečnega preto- ka. V času, ko že 1 % boljšega energetskega izkoristka predstavlja ogromno, lahko na naravi temelječe rešit- ve (ang. NBS - Natural Based Solutions) v kombinaciji z mikroturbinami predstavljajo trajnostni vir energije in obnovijo rečne ekosisteme. POVEČANJE ENERGETSKEGA IZKORISTKA MIKRO HIDROELEKT RARN Z USTVARJANJEM NARAVNIH BRZIC KOT ALTERNATIVA JEZOVOM David Kene, Babilli Graden d.o.o., Visoka šola za trajnostni razvoj, Kranj INCREASING THE ENERGY EFFICIENCY OF MICRO HYDRO POWER PLANTS BY CREATING NATURAL RAPIDS AS AN ALTERNATIVE TO DAMS Abstract Hydropower, which represents a third (33.8%) of renewable energy sources in Slovenia and produces nearly a tenth (8.6%) of the annual energy balance, is extremely destructive to the river ecosystem due to damming. Dams, while harnessing potential ener- gy, also contribute to river flow regulation and flood safety. However, since fish ladders have proven inef- fective in preserving fish species, dams have become insurmountable river barriers for the entire ecosystem, casting doubts on their label as a „sustainable energy source.“ As an alternative, sustainable energy solutions in the form of submersible mills (e.g., Waterotor) and turbines that rely solely on river flow are emerging. At a time when even a 1% improvement in energy efficiency represents a significant gain, nature-based solutions (NBS) combined with micro turbines could represent a sustainable energy source and restore river ecosystems. Keywords: sustainable hydropower, dam, river ecosystem, NBS. Ključne besede: trajnostna hidroelektrarna, jez, rečni ekosistem, NBS E NE RG IJA P RI H O D NO ST I E NE RG IJA P RI H O D NO ST I Energija prihodnosti / Strokovni članki 1 UVOD Jezovi imajo uničujoč vpliv na reč- ni ekosistem. Zaustavljajo prenos rečnega materiala v obliki mulja in predstavljajo nepremostljivo oviro za živalske in rastlinske vrste. Ne- zmožnost migracije za drstitev in mešanje znotraj populacij vodi do upada biotske raznovrstnosti vseh živalskih vrst ter zmanjšuje odpor- nost ekosistema. Kot alternativa hidroelektrarnam, ki izkoriščajo po- tencialno energijo z zajezitvijo in vodnim padcem, so se razvile traj- nostne rešitve, ki izkoriščajo le vod- ni tok oziroma kinetično energijo. S premišljenim umeščanjem rečnih ovir in oblikovanjem rečne stru- ge lahko umetne brzice povečajo energetsko učinkovitost potopnih turbin. Najosnovnejša rečna ovira, kot je steber, lahko upočasni ali pospe- ši rečni tok. Če leseni steber sredi rečne struge postavimo v rečno dno, lahko simbolično predstavlja drevo. Če štiri lesene stebre med seboj povežemo z lesenimi plošča- mi in ograjeno notranjost zasujemo s peskom in kamenjem iz okolice, ustvarimo otok sredi rečne struge. Naravovarstveniki bi tako strukturo lahko označili kot gnezdišče ali ra- stlinsko čistilno napravo. Če več ta- kih otokov povežemo z leseno brvjo in brežinami, ustvarimo lesen most, rečne otoke pa spremenimo v steb- re. Z gostejšo postavitvijo stebrov in s tem zoženjem prehodov za rečni tok ustvarimo brzice. Če brzice niso premočne, ohranjamo naravne ovi- re in tako enovit rečni ekosistem. Postavitev navadnih mlinov na teh prehodih predstavlja okolju prijazno hidroenergetsko infrastrukturo. 2 VPLIV REČNE ZAJEZITVE Kitajska je leta 1997 začela graditi svetovno znan megaprojekt hidro- elektrarne Tri soteske na reki Jan- gce. Razprave o gradnji projekta so trajale skoraj stoletje, vendar zara- di negativnih socialnih in okoljskih vplivov ostaja še danes zelo sporen tako doma kot po svetu. Jez Treh sotesk, dokončan leta 2006, ve- lja za največji hidroelektrični jez na svetu in leži na najdaljši reki v Aziji (Jangce ali Modra reka). Modra reka je podobno kot Nil v Egiptu večkrat letno poplavljala in tako prinašala pomembne nanose mulja na riževa polja, kar je ohranjalo rodovitna tla in omogočalo večkratno letino. Po izgradnji jeza je prekinjen pre- nos sedimenta iz gora postal tako očiten, da se poleg slabšega pri- delka posledice čutijo tudi v sami delti reke, kjer leži mesto Šanghaj. Pomanjkanje novih nanosov in erozija zemlje zaradi vse večjega vpliva naraščajoče morske gladine povzročata, da se mesto, zgrajeno na močvirnati delti, vse bolj pogre- za. Seveda so tu še drugi pozitivni in negativni vplivi največjega jeza na svetu, vendar je strokovni javnosti danes jasno, da rečna zajezitev, ne glede na njeno velikost, dolgoročno uniči nekoč enoten rečni ekosistem. Jezovi danes ne predstavljajo več trajnostne rešitve, vendar jih ljud- je še vedno nujno potrebujemo za regulacijo vodne gladine. Kako torej izkoriščati vodni potencial, ne da bi škodovali naravi? 3 VODNA ENERGIJA Izkoriščanje vodne energije se je začelo s prvimi vodnimi kolesi, ki jim pravimo mlini. Grki so vodne mline uporabljali že okoli 3. stoletja pr. n. št. za mletje žita, kar je pred- stavljalo pomemben tehnološki napredek tistega časa. V Sloveniji je bila prva zasnova potopne vodne turbine predstavljena že leta 2009 Slika 1: Jez Tri soteske na reki Jangce (Kitajska). (Vir: Wikimedia Commons, 2024) Slika 2: Hidroelektrarna Krško. (Vir: HE Krško, 2024) Trajnost / april 2025 13 Energija prihodnosti / Strokovni članki pod imenom „Slovenian Pump- -Generator“. Koncept, ki je bil takrat še vedno revolucionarna utopija izumitelja Vladimirja Markoviča, so celo testirali na reki Savi. Več kot pet let kasneje, leta 2016, se je podob- na ideja pojavila v obliki kanadskega zagonskega podjetja Waterotor, ki danes velja za vodilno podjetje pri razvoju koncepta mikro hidroelek- trarne (v nadaljevanju: mikro HE). Danes obstaja že veliko različnih oblik vodnih turbin za počasne reč- ne tokove (pod 10 km/h). V primer- javi s tradicionalno HE, na primer HE Krško z nazivno močjo 39,12 MW, ima Waterotor nazivno moč 1 MW. Zelo poenostavljeno rečeno, za nadomestitev HE Krško bi potre- bovali polje z več kot 40 enotami mikroturbin. Ali so torej mikroelek- trarne odgovor na uničujoče učinke jezov? 4 FIZIKALNE RAZLIKE MED PLINI IN KAPLJEVINAMI Preden se posvetimo iskanju re- šitev, je treba izpostaviti še eno pomembno dejstvo. Fizikalne last- nosti tekočin se od plinov razliku- jejo po gostoti. Medtem ko lahko letalske turbine in raketni motorji izkoriščajo možnost kompresije zraka, se vode ne da stisniti na enak način, saj so razdalje med moleku- lami v tekočini večinoma fiksne. Če torej zožimo rečno strugo, bomo tako povzročili dvig vodne gladine. Višja kot je vodna gladina, večji pri- tisk se bo ustvaril v rečnih globinah. Edini način povečanja vodnega toka je torej z višinsko razliko, ki jo lahko dosežemo bodisi z delno za- jezitvijo ali z naklonom rečne struge (t. i. padcem). Vsaka vodna ovira povzroči dvig vodne gladine. Če je pod vodo velik kamen, lahko to opazimo kot dvig vodne gladine sredi reke. Vodne sile se namreč prenašajo s hitrostjo vodnega valovanja. Če je sredi reč- ne struge steber, se vodna gladina pred in ob stebru dvigne in se v ob- liki valovanja prenese vzdolž rečne struge. Ravno dno, kot ga najdemo na primer v vodnih kanalih, zagota- vlja stabilno vodno gladino, med- tem ko vodne ovire oziroma kamni povzročajo vidne grebene na vodni gladini ali – v kombinaciji z naklo- nom – brzice. 5 VODNI STEBRI Osnovna struktura, ki jo človek lah- ko postavi na vodo, je steber. Če pri tem uporabimo naravni material, kot je les, je takšen steber “okolju prijazen”. Globlje kot je steber za- sajen v rečno dno, večjo stabilnost nudi. Sile, ki jih steber ustvari na rečni tok, se enakomerno porazde- lijo (slika 7a), rečni tok pa za steb- rom ustvari vrtinčenje (slika 7b), ki povzroča spodkopavanje sedimen- ta za stebrom. Vodni stebri so zelo uporabni. Poleg gradnje mostov se uporabljajo tudi kot valobrani (slika 8, glej naslednjo stran); že koliščarji so jih pred 6600 leti uporabljali za gradnjo manjših naselbin. Poznamo več različnih oblik ste- brov, ki jih določamo glede na ge- ološke značilnosti rečne struge in njihovo uporabo (slika 9, glej na- slednjo stran). Skoraj vse oblike stebrov lahko izdelamo iz lesenih kolov, ki služijo kot vogali. Slika 5: Waterotor (Vir: YT, 2019) Slika 6: Waterotor - Testiranje v vodi (Vir: YT, 2009) Slika 3: SP Generator. (Vir: YT, 2009) Slika 4: SP Generator - Testiranje na reki Savi (Vir: YT, 2009) Slika 7: Shema vodnih sil na okrogli steber, ki prikazuje turbulenco vode za stebrom, kar pogosto vodi do spodkopavanja temeljev. (Vir: Craswell, 2020) Trajnost / april 2025 14 Energija prihodnosti / Strokovni članki Kole nato povežemo z lesenimi ploščami (slika 10, zgoraj), pri če- mer najbolj preprosta oblika iz štirih kolov ustvari t. i. “diamant” (ang. do- uble-wedged diamond shape). Di- amantna oblika je primerna pred- vsem zaradi vodilnega stebra, ki kot premec razbija rečni tok, zadnji steber pa je zaradi svojega zaprtega dizajna zaščiten pred spodkopava- njem. Drugače od okroglega stebra, kjer lahko spreminjamo zgolj pre- mer, pri diamantni obliki določamo tako širino kot dolžino. Na sliki 11 je nazorno prikazano vrtinčenje tekočine okoli ovire. Na primeru H2, kjer je ovira postavljena prečno na tok, vidimo vpliv stebra, ki najbolj učinkovito upočasnjuje vodni tok. Primer L2 na dnu prika- zuje najmanjše vrtinčenje. Diaman- tna oblika, kot je prikazana pri pri- meru L2, se med drugim pogosto uporablja tudi v letalski industriji, kjer se nadzvočna letalska krila za- našajo nanjo zaradi zmanjšanega upora pri izjemno visokih hitrostih. Prav zaradi te lastnosti so diaman- tni stebri zelo uporabni. V primerih ekstremnih rečnih pretokov se ob- našajo najbolj stabilno, saj odlično razporejajo sile in ustvarijo naj- manjši upor. 6 NA NARAVI TEMELJEČE REŠITVE (ANG. NBS ­ NATURAL BASED SOLUTION) Sonaravne rešitve so v zadnjih letih doživele precejšen razmah. Velike zasluge za to imajo podnebne spre- membe in evropska politika (Zeleni prehod – ang. Green Deal). Pro- blem pa predstavlja terminologija, ki se je zaradi želje po čim hitrejšem napredku (včasih na račun kakovo- sti) preveč posplošila. Termin NBS oziroma na naravi temelječe rešitve se uporablja za rešitve, pri katerih se naravo uporablja kot orodje za re- ševanje izzivov. Če torej rečemo, da je diamantna oblika stebra, zasuta z gramozom in porasla z rastlinami, primer NBS, je to napačna upora- ba termina. Res je, da lahko takemu „otoku“ pripišemo oznake, kot so gnezdišče, naravna čistilna naprava, mokrišče in naravna rešitev; vendar to nikakor ni na naravi temelječa rešitev. Sama konstrukcija lesenega ogrodja, tudi če je izdelana izključ- no iz naravnih materialov, namreč nima naravnega izvora. Lesen most torej ni na naravi temelječa rešitev zgolj zato, ker uporablja naravne materiale. Strokovno gledano je to- rej uporaba termina NBS v takem primeru napačna, a naj mi naravo- varstveniki in strokovnjaki oprosti- jo v prid boljšemu razumevanju za bralce. Uporabimo torej diamantno obli- ko stebra, ki ga trdno zakoličimo v rečno dno. Stene stebra naj bodo široke 3 metre in 1 meter višje od povprečne gladine reke. Notranjost stebra zasujemo z lokalnim gra- mozom, nanj pa posadimo lokalno rastlinje. Za oznako „trajnostno“ pri vsakem od štirih stebrov posadimo še drevo za dolgoročno vzdržlji- vost (vrbo, topol, jelšo ali dren). Hipotetično smo na primeru reke Save tako na sredino rečne struge umestili oviro višine 2 metra od reč- nega dna (18 m³) in jo poimenovali „naravni otok“. 7 STEBRNA ZGOSTITEV – ZAJEZITEV Vsaka vodna ovira povzroči dvig vodne gladine, saj se tekoči- ne v nasprotju s plini ne morejo preprosto stisniti. Če naravne oto- ke postavimo prečno na vodni tok, kot je prikazano na sliki 12 (spodaj), povzročimo dvig gladine reke za- radi delne zajezitve. Razlika v višini med odprtinami ustvarja povečan Slika 8: Valobran (navpični in stranski pogled) (Vir: Koftis, 2012) Slika 11: Simulacija toka okrog ovir v obliki di- amanta pri nizkih do zmernih Reynoldsovih številih. (Vir: Djeddi, 2013) Slika 9: Oblike vodnih stebrov Slika 10: Leseni steber diamantne oblike (Vir: Hamakareem, 2024) . (Lastni vir, 2024) Trajnost / april 2025 15 Energija prihodnosti / Strokovni članki vodni tok ali brzico. Z zgolj delno oviro smo dosegli regulacijo rečne- ga toka, ki še vedno omogoča prost prehod ribam in drugim živalskim vrstam. Razdalje med otoki so se- veda prilagojene hidrološkim zna- čilnostim okolja (slika 12a). Ker so otoki fiksne višine, bi reka v primeru ekstremno visokih vodostajev oto- ke preprosto preplavila. Višji, kot je preliv, manjši vpliv imajo otoki. Mikro hidroelektrarne so najmanj- še vodne turbine. Te so lahko po- topne, kot je že opisan predhodni primer, ali pa zgolj običajni mlinčki. Z ustvarjanjem umetnih brzic smo tako povečali energijsko vrednost reke oziroma njeno kinetično ener- gijo (hitrost). V energetiki lahko že majhne spremembe predstavljajo velike premike. Skoraj dvakratno povečanje vodnega toka „na so- naraven način“ bi lahko pomenilo pravo revolucijo za hidroenergetiko. Za primer lahko vzamemo fotovol- taiko, ki je v zadnjih letih doživela velik razvoj. Prve moderne fotovol- taične celice iz silicija (Si), ki so naju- spešnejše, so bile predstavljene leta 1954 in so imele učinkovitost 6 %. Tehnološki napredek je njihovo učin- kovitost do leta 2000 izboljšal na 24 %, od takrat pa ni presegla 26 %. Posplošeno gledano je napredek fotovoltaike približno 1 % na de- setletje. Ob tem je treba omeniti fizikalno omejitev fotovoltaike, t. i. Shockley-Queisserjev limit, ki zna- ša nekaj manj kot 33 %. Ko govorimo o energetski vrednos- ti rek in potokov, je glavno merilo vodna pretočnost ali vodnatost. V Sloveniji je najbolj vodnata reka Drava s povprečnim letnim preto- kom okoli 300 m³/s, sledijo Sava z nekaj več kot 220 m³/s, Mura z okoli 150 m³/s in Soča s približ- no 100 m³/s. Pri projekciji mikro hidroelektrarn je zgornji tok Save najboljša izbira, saj energetsko še ni izkoriščen in bo v prihodnjih de- setletjih vse pogosteje predmet razprav. Še pomembnejši razlog pa je v pretoku, saj je v zgornjem toku Save ta približno pol manjši kot v spodnjem. Ko govorimo o potopnih turbinah, zasnovanih predvsem za manjše pretoke, je zgornji tok Save pravzaprav edina možnost za učin- kovito izkoriščanje takih polj. Pri reguliranju pretočnosti rek je ključna izbira oblike vodnih ovir. Če želimo izkoristiti stabilno pretoč- nost in zgolj povečati energetsko učinkovitost, je na sliki 13 (spodaj) prikazana človeku in naravi prijaz- na razporeditev otokov in potopnih turbin. Na sliki je vsaka druga brzica namenjena pridobivanju električne energije, vsaka druga pa je dostop- na za vodne športe in naravo. Če bi izkoristili vsako brzico, bi podvojili energetski izkoristek; če pa bi želeli na razpisu poudariti še socialno ko- rist, bi čez otoke dodali leseno brv za „športne namene“. Oblike otokov lahko prilagajamo glede na potrebe; na sliki 14 (glej naslednjo stran) je prikazana ide- alna razporeditev otokov, ki so pri- merni za upočasnitev toka in regu- liranje vodostaja. Taka razporeditev otokov na naravi prijazen način za- gotavlja protipoplavno varnost, saj mrežasta razporeditev podaljša pot vode in ustvari največji pritisk na vogalih. Na sliki 15 (glej naslednjo stran) je barvno označena hitrost vodnega toka, kjer rdeča predstavlja najvišjo hitrost tekočine. Iz simula- cije je razvidno, da je hitrost med Slika 12: Skica. Primer umestitve mikro HE med vodne ovire na primeru diamantnega stebra. (Lastni vir, 2024) Slika 13: Skica. Pasivna upočasnitev toka v razporeditvi stebričastega niza diamantnih stebrov. Ori- entacija stebrov je prilagojena za visok rečni pretok. Med stebri je izmenično prikazana umestitev mikro HE. (Lastni vir, 2024) Trajnost / april 2025 16 Energija prihodnosti / Strokovni članki prehodi občutno višja. Nastala zaje- zitev ima do določene višine spo- sobnost reguliranja vodne gladine, ko pa voda naraste prek vrhov, se spremeni v prelivni stopničasti jez. 8 ELEKTRIČNI IZKORISTEK – MIKRO HE Vodno energijo opredeljujeta višin- ski padec in pretočnost reke. Višin- ski padec spodnjega dela reke Save je nazorno prikazan na sliki 16 (spo- daj). Sodeč po višinskih potencialih na spodnji Savi, lahko padec 10 me- trov povežemo z izkoristkom 40 MW. Zelo grobo posplošeno in za- okroženo navzdol ima zgornji tok Save na odseku Radovljica – Ok- roglo – Trboje višinsko razliko 120 metrov, kar bi lahko ocenili na po- tencialnih 480 MW. Merilna posta- ja v Radovljici predstavlja začetek zgornjega toka Save, vas Okroglo je naslednja merilna postaja, Trbojsko jezero pa že rezultat prve HE Mav- čiče. Ker pri popolni zajezitvi pretok nima vpliva, bi za popoln energetski izkoristek potrebovali 480 turbin Waterotor. Sava ima v zgornjem toku širino okoli 40 metrov, pri vasi Okroglo pa vodostaj približno 1 meter. Turbina Waterotor potre- buje minimalen vodostaj 112 cm. To pomeni, da je postavitev turbin na rečno dno mogoča šele v toku od vasi Okroglo do Trbojskega jezera, kjer je višinska razlika 45 metrov. Če bi v vodo potopili turbine, širo- ke 2 metra, bi ena vrsta vsebovala približno 20 turbin. V zgornjem toku Save bi tako lahko sestavili 20 vrst s po 20 turbinami, kar bi s 400 turbinami na vsakih 2 metra višin- ske razlike pridobilo 400 MW. V primerjavi z elektrarnami na spodnji Savi je to 2,5-krat več pri primerlji- vem višinskem padcu (približno 40 metrov). Zakaj torej potopne HE ne nadomestijo tradicionalnih? Potopne mikro HE so novost. Tur- bine tradicionalnih HE so se v letih razvile in izboljšale, zato je treba ocenjeni 1 MW moči mikro HE Wa- terotorja vzeti z veliko rezervo. Če energijski potencial turbin Wate- rotor razpolovimo zaradi 50-od- stotne napake, bi še vedno dosegli boljši izkoristek kot tradicionalna HE. Vzdrževanje še vedno pred- stavlja težavo. Vzdrževanje 480 mikroturbin je specifičen izziv, ki pa tehnično ali ekonomsko ne bi smel povzročati večjih težav. Kot avtor članka bi rad opozoril, da je poglavje Električni izkoristek – mikro HE zgolj špekulacija. Osebno menim, da je prehod k okolju prija- znim rešitvam, četudi so energet- sko manj učinkovite, še vedno ko- rak v pravo smer. Prav tako menim, da so turbine v tradicionalnih HE tehnološko bolj dovršene kot alter- native, vendar je zajezitev tako de- struktivna za okolje, da dolgoročno ne upraviči investicije. Slika 16: Kaskada hidroelektrarn na spodnji Savi s pripisanimi nazivnimi močmi in padci (Vir: MatejK42, 2024) Slika 14: Skica. Pasivna postopna upočasnitev toka na rečni strugi. Skica prikazuje presek diamantnega (radialno podaljšanega) stebra v razpore- ditvi stebričastega niza. Puščice prikazujejo smer toka, oranžna legenda na desni pa največjo hitrost toka. (Lastni vir, 2024) Slika 15: Ilustracija a) preseka valjastega stebra v razporeditvi stebričas- tega niza v primerjavi z b) presekom radialno podaljšanega stebra v raz- poreditvi stebričastega niza. Barve prikazujejo hitrost toka, simulirano s programsko opremo za računalniško dinamiko tekočin (Comsol, različica 4.3). Smer toka je prikazana z belo puščico, označeno z Lx. Bela puščica, označena z Li, prikazuje smer toka skozi zavit prehod. (Vir: Astefanei, 2015) Trajnost / april 2025 17 Energija prihodnosti / Strokovni članki 9 ELEKTRIČNI IZKORISTEK – BRZICE V nasprotju s tradicionalnimi HE, ki niso postavljene neposredno druga za drugo, zaradi geološko-hidrolo- ških značilnosti ostane med njimi kar nekaj neizkoriščenega toka. Po- stavitev brzic oziroma delna zajezi- tev za namen izboljšanja izkoristka mikro HE te težave nima. Prostor- sko gledano, kot je prikazano na sliki 16, en jez zajema približno 10 metrov. Pri vzpostavitvi naravnih otokov in s tem delne zajezitve je treba upo- števati dve okoliščini. Če bi želeli doseči maksimalni energetski izko- ristek, bi glede na projekcijo iz slike 13 lahko vsakih 10 metrov postavili 10 delnih zajezitev z otoki, ne da bi upoštevali geološko-hidrolo- ške značilnosti. Taka razporeditev bi skoraj podvojila pretočnost na mestih zoženja (brzic), tako pa tudi energetski potencial. Druga okoliščina je prilagoditev rečnemu ekosistemu in hidrološkim značilnostim. Brzice predstavljajo oviro tudi za ribe in druge organiz- me. Višinska omejitev za ohranja- nje pretočnosti je domena biolo- gov, vendar slika 14 prikazuje okolju prijazno rešitev, ki se jo da prila- goditi razmeram. Morda tok skozi zoženja ni maksimalen, vendar že 10-odstotno povečanje pretoka v energetiki pomeni pomembne spremembe. Taka rešitev ima torej več prednosti: • okolju prijazna trajnostna rešitev, • povečanje energetskega potenci- ala od 10 % do 100 %, • naravna regulacija rečnega toka, • ljudem prijazna in varna infra- struktura (za šport in turizem), • primerna za nizke vodostaje. 10 IZVEDLJIVOST Za konec je smiselno kritično ovre- dnotiti samo idejo. V Sloveniji smo žal pri tovrstnih projektih precej omejeni. Največjo težavo pred- stavlja zakonodaja, ki prepoveduje umeščanje ovir v rečne struge. Reke so namreč v državni lasti, zato je za izvedljivost potrebna “politična vo- lja”. Če se prepustimo optimizmu, bi bilo za izvedljivost takega projekta treba koncept preveriti v teoriji in praksi. Najprej bi verjetno izvedlji- vost preverila Hidroinštitut in Kate- dra za splošno hidrotehniko UL (v enem letu – do 2026). Ko oziroma če se opravijo simulacije in raziska- ve, je treba na sami reki Savi izbrati testne točke in pridobiti potrebna zakonita soglasja. Dobra lastnost takega projekta je, da pridobiva- nje različnih soglasij ne bi smelo predstavljati večjih časovnih ovir. Največji podporniki takega projek- ta bi bili namreč okoljevarstveniki, hidrologi in energetiki. Prav tako bi bilo s pomočjo razpisov na voljo dovolj sredstev za večletno razisko- valno delo. Predpostavimo torej, da obstaja politična podpora in da se izbor testnih mest izvede v enem letu (2027). Izgradnja naravnih oto- kov je hiter in tehnološko nezahte- ven proces, ki bi ga lahko izvedli v manj kot letu dni. Po najbolj optimi- stičnem scenariju bi Slovenija s pr- vim tovrstnim testnim poljem leta 2028 prevzela pobudo v svetovni hidroenergetiki, leta 2030 pa bi lahko že imeli prvo naravi in ljudem prijazno hidroelektrarno. Prepustite se optimizmu. 11 ZAKLJUČEK Hidroenergetika ima ogromen po- tencial. Tradicionalna gradnja jezov za hidroelektrarne ni več trajnostna rešitev. Izkaže se, da so zajezitve uničujoče za naravni ekosistem in da hidroenergetika potrebuje nov pristop. Mikro hidroelektrarne, ki se postopoma razvijajo v zadnjih letih, predstavljajo konkurenčno rešitev in nadomestitev tradicio- nalnim HE. Velik izziv predstavlja vzdrževanje (amortizacija), za kar je potrebna sistematična in cenovno ugodna rešitev. V času, ko je vsaka energetska rešitev dobrodošla, se izkoristek mikro HE lahko prepros- to poveča z ustvarjanjem ume- tnih brzic. Tak koncept, ki še ni bil predstavljen, pomeni revoluciona- ren pristop svetovnih razsežnosti. Najpomembnejše dejstvo je, da so mikro HE prijazne do rečnega eko- sistema in si zaslužijo oznako „traj- nostno“. Strateško in strokovno premišljeno upravljanje vodnih struktur lahko prinese okolju prijazno energet- sko samooskrbo ter ekonomsko in družbeno korist. Slovenija kot predalpska država s hudourniškimi rekami doživlja težke hidrološke razmere, kar so pokazale obsežne poplave leta 2023. Če se koncept izkaže za izvedljivega v našem oko- lju, ga je mogoče aplicirati po vsem svetu. Trajnost / april 2025 18 Energija prihodnosti / Strokovni članki David Kene je mladi podjetnik in študent Varstva okolja na Visoki šoli za trajnostni razvoj (ang. Collage of Sustainable Development). V letu 2021 je kot HUB manager start up pospeševalnika Reveris d.o.o. pridobil izkušnje na področju digitalnih za- gonskih podjetij, ki so ga vodile do pobude in leto kasneje ustanovitve hčerinskega podjetja Diamant esports d.o.o., telekomunikacijskega velikana T-2. V sklopu študij- ske prakse pri podjetju Limnos d.o.o, podjetja za aplikativno ekologijo se je študijsko specializiral za rastlinske čistilne naprave in vodne sisteme, v letu 2024 pa ustanovil tudi start-up podjetje Babili Garden d.o.o, ki digitalizira aeroponične zalivalne siste- me za notranje prostore. Kot mladi podjetnik dela na področju trajnostnih poslovnih rešitev, ki podjetjem zagotavljajo dolgoročno poslovno uspešnost v času digitalizaci- je in umetne inteligence. LITERATURA IN VIRI Agencija Republike Slovenije za okolje. (n.d.). Okoljsko omrežje. [EN18] Obnovljivi viri energije. Pridobljeno 25. 6. 2024 z naslova: https://kazalci.arso.gov.si/sl/content/ obnovljivi-viri-energije-4 Statistični urad Republike Slovenije. (2023). Energetska bilanca, Slovenija, 2022. Pridobljeno 25. 6. 2024 z naslova: https://www.stat.si/StatWeb/News/ Index/11405 Delakorda, T. (2005). Problematika kitajskega projekta Tri soteske (diplomsko delo). Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede. Wang, Y.-h., Zou, Y.-s., Xu, L.-q., & Luo, Z. (2015). Analysis of water flow pressure on bridge piers considering the impact effect. Hindawi. Pridobljeno 27. 6. 2024 z naslova: https://www.hindawi.com/journals/ mpe/2015/687535/ HE Krško - splošno. Pridobljeno 27. 6. 2024 z naslova: https://www.he-ss.si/he-krsko-splosno.html MARKOVIC SLOVENIAN PUMP. Pridobljeno 25. 6. 2024 z naslova: http://www.izumi.si Waterotor XP test rig - YouTube. (2016). Pridobljeno 25. 6. 2024 z naslova: https://waterotor.com/ Koliščarji na ljubljanskem barju. (2004). Pridobljeno 4. 7. 2024 z naslova: https://slovenia.si/sl/umetnost-in- kulturna-dediscina/koliscarji-na-ljubljanskem-barju Mohamed, A., Metwally, H., & Farahat, M. A. (2013). Photovoltaic water pumping systems - 3: Energy efficiency improvement in silicon solar cells from 1954 to 2008. Pridobljeno 4. 7. 2024 z naslova: https:// www.researchgate.net/profile/Ahmed-Mohamed-46/ publication/315564002/figure/fig3/AS:6695432 23529476@1536642952240/Energy-efficiency- improvement-in-silicon-solar-cells-from-1954- to-2008.png Vodnatost. (n.d.). Pridobljeno 4. 7. 2024 z naslova: https://www2.arnes.si/~o4osce/gradiva/geo/ vodovje/vodnatost.html Viri slik: Slika 1: Jez Tri soteske na reki Jangce (Kitajska). Wikimedia Commons. Pridobljeno 25. 6. 2024 z naslova: https://commons.wikimedia.org/wiki/ File:Three_Gorges_Dam,_Yangtze_River,_China.jpg Slika 2: HE Krško. Pridobljeno Pridobljeno 25. 6. 2024 z naslova: https://www.he-ss.si/he-krsko-splosno.html Slike 3: Markovic Self propelled pump-Animation. (2009). Pridobljeno 25. 6. 2024 z naslova: https://www. youtube.com/watch?v=c5r0ITUbBwo Slike 4: MARKOVIC SLOVENIAN PUMP. (2009). Pridobljeno 25. 6. 2024 z naslova: https://www. youtube.com/watch?v=ueAwkogS60o&t=10s Slike 5: Waterotor Energy Technologies Development Summary. (2019). Pridobljeno 25. 6. 2024 z naslova: https://www.youtube.com/ watch?v=OspTIBQIq2Q Slike 6: Waterotor Production Design Ready Sample In Operation. (2017). Pridobljeno 25. 6. 2024 z naslova: https://www.youtube.com/watch?v=ob_ ftabABZg Slika 7: Craswell, T., & Akib, S. (2020). Reducing bridge pier scour using gabion mattresses filled with recycled and alternative materials. Engineering, 1, 188–210. Pridobljeno 25. 6. 2024 z naslova: https://doi. org/10.3390/eng1020013 Slika 8: Koftis, T., Prinos, P., & Aftias, M. (2012). Experimental study of a multiple-row pile breakwater. Pridobljeno 25. 6. 2024 z naslova: https:// www.researchgate.net/publication/257251761_ EXPERIMENTAL_STUDY_OF_A_MULTIPLE-ROW_ PILE_BREAKWATER Slika 9: Hamakareem, M. I. (n.d.). Pier cross-section shapes for river and waterway crossings. The Constructor. Pridobljeno 25. 6. 2024 z naslova: https:// theconstructor.org/structures/bridge-pier-types/36121/ Slika 10: Skica 1, LimnoLeaf. (Lasten vir, 2024). Slika 11: Djeddi, S. R., Masoudi, A., & Ghadimi, P. (2013). Numerical simulation of flow around diamond-shaped obstacles at low to moderate Reynolds numbers. American Journal of Applied Mathematics and Statistics, 1(1), 11–20. Pridobljeno 25. 6. 2024 z naslova: https:// pubs.sciepub.com/ajams/1/1/3/index.html Slika 12: Skica 2, LimnoLeaf. (Lasten vir, 2024). Slika 13: Skica 3, LimnoLeaf. (Lasten vir, 2024). Slika 14: Skica 4, LimnoLeaf. (Lasten vir, 2024). Slika 15: Astefanei, A., Dapic, I., & Camenzuli, M. (2016). Different stationary phase selectivities and morphologies for intact protein separations. SpringerLink. Pridobljeno 25. 6. 2024 z naslova: https:// www.researchgate.net/publication/308532853_ Different_Stationary_Phase_Selectivities_and_ Morphologies_for_Intact_Protein_Separations Slika 16: MatejK42. Kaskada hidroelektrarn na spodnji Savi s pripisanimi nazivnimi močmi in padci. Wikimedia Commons. Pridobljeno 4. 7. 2024 z naslova: https:// commons.wikimedia.org/wiki/File:Hidroelektrarne_na_ spodnji_savi.svg Trajnost / april 2025 19 Trajnost / april 2025 20 Izvleček Uporabna vrednost virtualne (VR) in obogatene resničnosti (AR) je vedno bolj prepoznana in izkori- ščana v različnih industrijskih segmentih, tudi v elek- troenergetiki. V družbi ELES je Diagnostično-analitski center (DAC) v sklopu projekta DigiELES prikazal uporabnost in v družbo uvedel obe tehnologiji za podporo digitalizacije obstoječih procesov družbe. Zajem 3D geometrije razdelilnih transformatorskih postaj družbe je bil izveden z LiDAR tehnologijo v ob- liki georeferenciranega oblaka točk. Na podlagi spre- jetih pravil so bili iz oblaka točk izdelani 3D modeli opreme ter postaj. Modele se prikazuje v virtualnem okolju v obliki digitalnih dvojčkov. S pomočjo simu- lacije in različnih scenarijev je prikazano delovanje postaj. Tak pristop uporabnikom VR okolja omogoča »navidezni« vstop v in upravljanje z elementi postaje brez tveganja negativnih posledic v realnem svetu. Povezava s tehničnim informacijskim sistemom omo- goča prikaz ključnih podatkov opazovanih sredstev. Razvito okolje prek uvedbe namenskih scenarijev omogoča tudi usposabljanje osebja. Izdelani 3D modeli so neposredno uporabni tudi za obogateno resničnost, ki združuje realni in virtualni svet. Ta je primarno namenjen terenskim delavcem, ki lahko znotraj AR okolja pridobijo aktualne podatke o vseh elementih oziroma napravah v postajah, s čimer je podprt in nadgrajen delovni proces. Prek tega je omo- gočena tudi oddaljena komunikacija z operaterjem v pisarni. Z enostavnim vpisom izvedenih opravil in ugotovitev je olajšan tudi zajem podatkov na tere- nu, kar izboljša celotno verigo procesa upravljanja s sredstvi. UVEDBA TEHNOLOGIJE MEŠANE RESNIČNOSTI V PROCESIH UPRAVLJANJA S SREDSTVI IN PROJEKTI V DRUŽBI ELES Jošt Osolin, dr. Mitja Antončič, Miha Bečan, ELES, d. o. o. IMPLEMENTATION OF MIXED REALITY IN ASSET AND PROJECT MANAGEMENT PROCESSES IN ELES Abstract Utilization of virtual (VR) and augmented reality (AR) is increasingly being recognized and exploited in the electric power industry. As part of the DigiELES proj- ect, the Diagnostic and Analysis Centre (DAC) at ELES has demonstrated the use cases and introduced both to support the digitisation of the company’s existing processes. The 3D geometry of the substations was captured using LiDAR technology in the form of a geo-referenced point clouds, which were subsequently converted into 3D models. The models are displayed in a virtual environment as digital twins. Through sim- ulations and various scenarios, the stations’ operation is demonstrated. This approach allows users of the VR environment to “virtually” enter and operate the sta- tions without any potentially negative consequences on the real world. Linking the model to the technical information system allows the user to display the relevant data of the installed assets. Furthermore, the environment, through the development of dedicated scenarios, also facilitates training. The created 3D models are also directly applicable to augmented re- ality, which combines the real and virtual worlds. This is intended primarily for field workers, who can access up-to-date information on all elements or devices in the field within the AR environment, thus supporting and enhancing the workflow. It also allows remote communication with the operator. The simplified input of completed tasks and findings also facilitates the capture of field data, allowing for a better asset man- agement process. Keywords: virtual reality, augmented reality, digital twin, asset management, process digitalization. Ključne besede: virtualna resničnost, obogatena resničnost, digitalni dvojček, upravljanje s sredstvi, digitalizacija procesov. E NE RG IJA P RI H O D NO ST I E NE RG IJA P RI H O D NO ST I Energija prihodnosti / Strokovni članki 1 UVOD Z razvojem elektroenergetske- ga omrežja in pripadajoče infra- strukture se razvijajo tudi sistemi upravljanja s sredstvi v omrežju. Po- leg uveljavljenih postopkov za nad- zor in spremljanje sredstev v družbi ELES (ELES, operater kombiniranega prenosnega in distribucijskega elek- troenergetskega omrežja, 2024) vse večjo pozornost namenjamo tudi naprednim tehnologijam in išče- mo njihovo dodano vrednost za družbo. Pri tem igra ključno vlogo vseobsežna digitalizacija, ki poleg primarnega cilja poenostavitve pro- cesov tudi bistveno razširja nabor enostavno dostopnih podatkov, s katerimi je nadalje mogoče dodatno podpreti obstoječe procese in hkrati vpeljati nove. Glavni cilj zapisanega procesa digitalizacije je optimizacija izrabe sredstev, delovanja sistema in družbe kot celote. Med te rešitve oziroma procese spada tudi projekt uporabe večrazsežnostnih mode- lov naprav v povezavi s tehnologi- jami napredne resničnosti, s kateri- mi je Diagnostično-analitski center družbe ELES (Diagnostično Ana- litski Center ELES, 2019) v projektu DigiELES (Projekt DigiELES, 2022) prikazal uporabnost navidezne in obogatene resničnosti za podporo upravljanja s sredstvi v stikališčih. Prispevek opisuje proces uvedbe omenjenih tehnologij v družbo in predstavlja njihove možnosti prak- tične uporabe. 2 PROCES RAZVOJA DIGITALNEGA OKOLJA Pretvorba obstoječih razdelilnih transformatorskih postaj družbe ELES v digitalno okolje je zahtevala kompleksen in natančen proces za- jema. Vhodni podatki izbranih ob- stoječih postaj so bili zajeti z napre- dno LiDAR tehnologijo za lasersko skeniranje. Vzporedno so se izvedle tudi geodetske meritve postavlje- nih tarč z namenom nadaljnjega georeferenciranja oblaka točk. Pri obdelavi skeniranih posnetkov in zajetih meritev so bili pridobljeni podatki o rotaciji in poziciji zajetih objektov ter izločene slabe ali ne- potrebne točke za kasneje razvite modele. Zaradi velikosti in hitrosti procesiranja je bil oblak točk razde- ljen na manjše odseke oziroma ob- močja. Tovrstna tehnologija je bila izbrana predvsem zaradi enake na- tančnosti tudi pri velikih stikališčih, saj večje število pozicij in izbrane metodologije zajema omogočajo visoko kvaliteto podatkov in nižjo možnost končnih napak. Povečana kvaliteta oziroma natančnost po- snetkov fizičnih postaj je na drugi strani sicer doprinesla k velikosti za- jetih podatkov, vendar so ti omogo- čili bolj podroben prikaz modelov in ustreznejšo pripravo podatkov za VR okolje. Na sliki 1 je prikazan eden izmed skeniranih oblakov točk, ki prikazuje zajeto fizično postajo. Kljub temu da še ne gre za izdelan model postaje in elementov v njej, je možno videti precej podrobnosti, kar omogoča ravno natančnost Li- DAR posnetkov. 2.1 Pretvorba oblakov točk v 3D modele in njihovo atribu­ tiranje Uporaba in prikaz postaj oziro- ma njihovih elementov v VR in AR okolju je zahtevala njihov podro- ben prikaz in obliko, zato so bili oblaki točk pretvorjeni v ustrezne 3D modele, ki so bili primerni in so ustrezali zahtevam VR in AR okolja. Cilj projekta VR znotraj DigiELES je bil optimizacija celotnega procesa priprave VR produktov in vključitev VR produktov v procese družbe. To neposredno omogoča dvig kom- petenc zaposlenih, v prvi fazi prek izboljšanja poznavanja same in- frastrukture, v nadaljevanju pa tudi prek optimizacije delovnih procesih na tej infrastrukturi, prek vpeljave šolanj in oddaljene pomoči. Uporabniku prijazno spremljanje dejanskega stanja naprav je omo- gočeno prek povezave digitalnega dvojnika naprav v VR svetu s ključ- nimi podatki o dotičnih napravah v realnem svetu, ki se hranijo in obdelujejo v tehničnem informa- cijskem sistemu IBM Maximo (IBM Maximo Application Suite, 2024). Ta predstavlja bazo podatkov o vseh tehničnih podatkih sredstev druž- be ELES. S povezavo te baze do VR in AR okolja ter atributiranjem izdelanih modelov so bili pridoblje- ni podatki o posameznih sredstvih znotraj virtualnega okolja.Tako je omogočena tudi kasnejša poveza- va teh sredstev z dejanskimi obra- tovalnimi podatki in njihov prikaz v digitalnem dvojniku v realnem ali skoraj realnem času. Primer upora- be tovrstnih podatkov je viden na sliki 2 (na naslednji strani), ki prika- zuje pogled uporabnika znotraj VR aplikacije. Ta se nahaja v razdelilni postaji, kjer se s klikom na posame- zen element odpre prikazno okno UVEDBA TEHNOLOGIJE MEŠANE RESNIČNOSTI V PROCESIH UPRAVLJANJA S SREDSTVI IN PROJEKTI V DRUŽBI ELES Jošt Osolin, dr. Mitja Antončič, Miha Bečan, ELES, d. o. o. Slika 1: Prikaz oblaka točk obstoječe postaje iz enega izmed stojišč. (Vir: Projekt DigiELES, 2022) Trajnost / april 2025 21 Energija prihodnosti / Strokovni članki z njegovimi najpomembnejšimi parametri. V tem primeru so med drugim prikazani podatki tripolnega ločilnika o letu izdelave, proizvajal- cu, nazivnem in kratkostičnem toku ter tipu naprave. Tovrstne podatke aplikacija prikazuje za vsa sredstva v virtualnem okolju in tako omogoča ponazoritev njihovega dejanskega stanja. Znotraj projekta je bila zasnovana tudi namenska knjižnica modelov, ki bo predvidoma bistveno pohi- trila prihodnje razširitve VR okolja. Nadaljnji razvoj omenjene knjižnice gre v smeri omogočanja uvoza mo- delov, ki so predhodno izdelani ali prevzeti s strani proizvajalcev opre- me. 3D modeli so sicer modelirani v standardni obliki za uporabo v CAD in drugih podobno dostopnih orod- jih, s čimer je omogočena tudi upo- raba zunaj okolja mešane resnič- nosti. Za v prihodnje je predviden tudi razvoj algoritma za samodejno prepoznavo oblik, ki bi pospešil in avtomatiziral izdelavo modelov na podlagi novih zajetih posnetkov. 2.2 Urejevalnik digitalnih dvojčkov VR aplikacija služi kot osnova di- gitalnega dvojčka, ki v virtualnem okolju prikazuje dvojnik realnih fizičnih postaj, s čimer je omogo- čeno preizkušanje in preverjanje posameznih obratovalnih načinov postaje in njenih elementov na ne- škodljiv in uporabniku ali sistemu nenevaren način. Za optimizacijo in urejanje posameznih scenarijev so bili izdelani in pregledani 3D modeli uvoženi v orodje za obdelavo vizu- alizacije. To je izdelano na osnovi Unity okolja (Unity Real-Time De- velopment Platform, 2024) in ima primarno vlogo urejevalnika okolja mešane resničnosti, ki je viden na sliki 3. Znotraj njega je omogočeno urejanje in dopolnitev modelov ter priprava specifičnih simulacij za tre- ninge terenskih delavcev na podlagi različnih scenarijev, s čimer je razvit digitalni dvojček široko uporaben in poizkuša ponazarjati kar se da enako delovanje kot njegov realni dvojnik. Dodatna uporabnost procesa iz- delave VR aplikacije je upoštevanje posameznih zahtev za uporabo enakega okolja in z njim razvitih 3D modelov tudi v okolju obogatene resničnosti. To okolje za razliko od virtualnega okolja znotraj iste plat- forme povezuje slednjega z resnič- nim. Na nek način so omogočene podobne funkcionalnosti v primer- javi z virtualnim okoljem, le da upo- rabnik opazuje realni svet z dodani- mi virtualnimi pripomočki. Slika 2: Ponazoritev uporabnosti povezave tehničnega informacijskega sistema in virtualnega okolja s prikazom tehničnih podatkov posameznega elementa v virtualnem stikališču. (Vir: Projekt DigiELES, 2022) Slika 3: Primer pogleda v urejevalniku VR aplikacije. (Vir: Projekt DigiELES, 2022) Trajnost / april 2025 22 Energija prihodnosti / Strokovni članki 3 PRAKTIČNA UPORABNOST VR IN AR APLIKACIJE Razviti VR in AR aplikaciji omogo- čata široko področje uporabnosti znotraj družbe ELES. Samo VR okolje je namreč odlično orodje za predstavitev in omogočen dostop do razdelilnih transformatorskih postaj zunanjim obiskovalcem, ki sicer zaradi varnostnih tveganj ni- majo dostopa do dejanskih postaj. Z uporabo tovrstne tehnologije jim je omogočen podroben ogled po- staj in njihovo upravljanje in izva- janje stikalnih manevrov, pri čemer ni nevarnosti za kakršnekoli posle- dice v realnih sistemih. Medtem je za zaposlene v družbi tovrstna aplikacija predvsem pomembna za spremljanje stanja sredstev, saj ta na uporabniku prijazen način prika- zuje ključne informacije o sredstvih, na podlagi katerih je omogočeno lažje sprejemanje nekaterih odloči- tev v procesu upravljanja s sredstvi. Predvidena vpeljava razvitih pro- duktov v trenažni proces delavcev na podlagi različnih scenarijev ose- bju z različnim predznanjem omo- goča seznanitev z morebitnim no- vim okoljem in pripravo na izvedbo kompleksnejših manevrov. Medtem ko se z uporabo navidezne resničnosti nahajamo v virtualnem okolju, nam obogatena resničnost služi kot sodoben pripomoček v realnem svetu. Ta deluje na prin- cipu izboljšanega pogleda realne- ga okolja s pomočjo holografske tehnologije, ki realnim elementom doda napredne avdio-vizualne prvine. Na nek način je realnemu svetu pripeta dodatna dimenzija, ki nam s pomočjo tehnologije zagota- vlja informacije za lažje opravljanje specifičnih nalog. V primeru družbe ELES je področje uporabe obogate- ne resničnosti prav tako povezano z razdelilnimi transformatorskimi postajami, le da se jo v nasprotju z virtualno resničnostjo uporablja v fi- zičnih postajah. Z uporabo tovrstne tehnologije je terenskim delavcem omogočen dostop do nekaterih in- formacij naprav, ki so jim sicer skrite na terenu ali so vidne zgolj nekate- re, ki so vezane na merilne sisteme. Obenem je omogočena tudi njihova komunikacija z operaterji. Ti jih lah- ko v določenih situacijah vodijo sko- zi postopek. Terenskim delavcem tehnologija s klikom na posamezne ikone okoli naprave prikaže vse ak- tualne podatke izbrane naprave. V primeru energetskega transforma- torja so jim npr. na voljo podatki o stanju plinov v konzervatorju, obra- tovalni električni podatki, podatki o stanju olja v transformatorju in še mnogi drugi. Poleg samih tehničnih podatkov so znotraj AR aplikacije na voljo tudi informacije o opravljanju delovnih nalog oziroma procesov, s čimer so vse informacije zbrane znotraj ene naprave oziroma apli- kacije. Obstaja tudi možnost vnosa samih podatkov ali opažanj, ki se v istem času prenesejo v namensko bazo. Tak način posledično precej manj obremeni izvajanje posame- znih nalog in skrajša čas od začetka izvajanja procesov do zaključka in vpisov vseh povezanih informacij ter ugotovitev v sisteme upravljanja in njihove baze. Za vse to se potre- bujejo zgolj primerne prikazovalne naprave za posamezno tehnologijo. Poleg uvedbe VR in AR tehnologije za spremljanje stanja sredstev raz- delilnih transformatorskih postaj je bil v sklopu istega projekta razvit podoben AR produkt, ki omogoča spremljanje skrite podzemne in- frastrukture. Ta nam prek mobilnih naprav in njihovih kamer omogoča vpogled v lokacije in podatke ka- blovodov in ozemljitev daljnovo- dnih stebrov pod zemljino. Na ta način je spremljanje stanja sredstev in poznavanje njihovih lokacij v na- ravi bistveno poenostavljeno, kar pripomore k hitrejšemu in varnej- šemu izvajanju procesov. Tovrstne informacije lahko namreč prepre- čijo tudi poškodbe med izvajanjem terenskih del in hkrati omogočajo hitrejši dostop do iskane infrastruk- ture 4 ZAKLJUČEK Z razvojem naprednih digitalnih tehnologij je področje za upravljanje s sredstvi in projekti pridobilo nova orodja za obvladovanje procesov upravljanja s sredstvi in vzdrževa- nja. Vpeljava orodij mešane resnič- nosti v Elesu predstavlja nov način prikaza in zagotavljanja informacij uporabnikom, ki omogočajo bolj- še predvsem pa lažje poznavanje sredstev in njihovega stanja. Hkrati se prek gradnje digitalnih dvojnikov v 3D svetu, podprtih s premišljeno nameščenimi senzorji in napravami iz segmenta IoT v družbi vzpostavlja Slika 4: Očala za VR (levo) in AR (desno) tehnologije. (Vir: Diagnostično Analitski Center ELES, 2019) Trajnost / april 2025 23 Energija prihodnosti / Strokovni članki povsem nov segment upravljanja s sredstvi. Z dodatnimi poenostavit- vami v procesu priprave modelov bo sam proces še bistveno učin- kovitejši. Hkrati so vmesni produkti procesa priprave že danes uporabni tudi zunaj okolij mešane resničnost, na primer v projektiranju (BIM) (What Is BIM | Building Information Modeling, 2024), v analitiki (Vegeli- ne) (VegeLine - Vegetation Manage- ment System, 2023). Trenutna VR aplikacija, razvijana znotraj projekta DigiELES, vključuje šest razdelilnih transformatorskih postaj. Omenjeni nabor se bo v prihodnosti razširil na ostale posta- je. To je bilo upoštevano tudi v fazi razvoja, saj so modeli naprav shra- njeni v razviti knjižnici in bodo lahko uporabljeni pri sprotnem dodajanju postaj in njihovih elementov. Na področju AR smo dodatno v sklopu projekta DigiELES razvili tudi ločen Slika 5: Prikaz pogleda skrite infrastrukture v mobilni napravi. (Vir: Projekt DigiELES, 2022) namenski produkt za prikaz skrite podzemne infrastrukture. Fokus opisanega projekta je bil predvsem poenostavitev izgradnje modela, s čimer bi se v prihodnosti pocenila izvedba. Vzporedno se je z uvedbo tovrstne tehnologije testi- ralo tudi dodatne funkcionalnosti, kot so urejevalnik modelov, prikaz metapodatkov in interakcija upo- rabnikov. Ker se je projekt sicer šele končal, primerjalna analiza celostne rešitve v primerjavi s preteklim sta- njem še ni možna. To bomo lahko izvedli po celoviti uvedbi razvitih rešitev in njihovih nadgradenj v de- lovni proces. V prihodnje je v načrtu nadaljeva- nje integracije razvitih produktov z obstoječimi informacijskimi siste- mi družbe, izvedba dodatnih sce- narijev, uporabnih tako v VR kot AR svetu ter celostno testiranje in integracija AR tehnologij v proces vzdrževanja. Omenjen cilj je skla- den z usmeritvijo družbe Eles, ka- tere aktivnosti sledijo modernim smernicam in se prilagajajo razvoju naprednih tehnologij. Vi r: S hu tte rst oc k Trajnost / april 2025 24 Energija prihodnosti / Strokovni članki IZJAVA V prispevku predstavljene rešitve so bile razvite v okviru projekta DigiELES – Digi- talna preobrazba verige vrednosti ELES z uvajanjem naprednih digitalnih tehno- logij in odprtega inoviranja. Projekt je sofinanciran s sredstvi iz Načrta za okrevanje in odpornost (NOO) s sredstvi Evropske unije iz naslova Sklada za okrevanje in odpornost – NextGenerationEU. Sredstva so sodelujočim partnerjem zagotovlje- na znotraj javnega razpisa Digitalna preobrazba gospodarstva s strani Ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport. Jošt Osolin je študent magistrskega študijskega programa Elektrotehnika na Fakulteti za elektrotehniko Univerze v Ljubljani. Kot štipendist družbe ELES je del ekipe Dia- gnostično-analitskega centra, kjer pripravlja magistrsko nalogo o analizi stanja odklo- pnikov, podprto s podatki zaščitnih relejev. Njegove naloge vključujejo podatkovno podporo, izvajanje analiz, pomoč pri projektih ter uvajanje naprednih tehnologij za upravljanje in vzdrževanje elektroenergetskih naprav. Dr. Mitja Antončič je leta 2021 doktoriral na Fakulteti za elektrotehniko na Uni- verzi v Ljubljani, kjer je bil do istega leta zaposlen kot mladi raziskovalec v Labo- ratoriju za elektroenergetska omrežja in naprave. Leta 2021 se je zaposlil v družbi ELES. Tam je del Diagnostično-analitskega centra, ki deluje znotraj Področja za upravljanje s sredstvi in projekti. Njegove vsakodnevne naloge so osredotočene na analizo, manipulacijo in interpretacijo podatkov, razvoj namenskih algoritmov in vzpostavitev postopkov, ki omogočajo izvedbo napredne analitike na podlagi razpoložljivih tehničnih in obratovalnih podatkov v procesu upravljanja sredstev. Miha Bečan je diplomiral na Fakulteti za elektrotehniko Univerze v Ljubljani leta 2007. Po začetku kariere kot raziskovalec na Elektroinštitutu Milan Vidmar, kjer je deloval na področju visokih napetosti in bil tudi asistent na fakulteti, se je leta 2019 pridružil družbi ELES kot del Diagnostično-analitskega centra. Njegovo delo vključuje podatkovno analitiko in iskanje dodane vrednosti za podporo upravljanja in vzdrže- vanja elektroenergetske opreme, sodelovanje pri standardizaciji in tipizaciji, uvajanje sodobnih tehnologij za ugotavljanje stanja sredstev ter uvajanje BIM pristopa v druž- bo. Je aktiven član nacionalnega združenja CIGRE-CIRED, mednarodnega združenja CIGRE, kjer je tudi nacionalni predstavnik v študijskem komiteju za nadzemne vode, ter vodi slovenski tehnični odbor SIST TC Izolatorji. Vsi avtorji kot že omenjeno delujejo znotraj Diagnostično-analitskega centra. Center je stičišče masovnih podatkov, napredne analitike, tehničnih ekspertiz in dobrih inže- nirskih praks, ki jih podatkovni inženirji in znanstveniki pretvarjajo v sodobno upravlja- nje s sredstvi družbe ELES. Glavne naloge centra so analitična podpora upravljanju s sredstvi, analitična podpora nosilcem odločanja, posredovanje referenčnih podatkov, raziskave in razvoj in nenazadnje promocija osnovne dejavnosti družbe. LITERATURA IN VIRI Diagnostično analitski center ELES. (2019). DAC. https://dac.eles.si/ ELES, operater kombiniranega prenosnega in distribucijskega elektroenergetskega omrežja. (2024). https://www.eles.si/ IBM Maximo Application Suite. (2024, april 2). https://www.ibm.com/products/maximo Projekt DigiELES. (2022, 10). ELES, d.o.o., sistemski operater prenosnega elektroenergetskega omrežja. https:// www.eles.si/medijsko-sredisce/sporocila-za-javnost-in-obvestila/sporocila-za-javnost/ArticleID/19638/Družba- ELES-s-partnerji-za-projekt-DigiELES-prejela-več-kot-dva-milijona-nepovratnih-sredstev Unity Real-Time Development Platform. (2024). https://unity.com/ VegeLine—Vegetation Management System. (2023). https://renewables-grid.eu/activities/best-practices/database. html?detail=293&cHash=17a6f21f717c34c64dee38f7bd3f41a2 What Is BIM | Building Information Modeling. (2024). https://www.autodesk.com/solutions/aec/bim Trajnost / april 2025 25 Energija prihodnosti / Povzetek okrogle mize Energija prihodnosti - sodobni pristopi Okrogla miza konference Izzivi trajnostnega razvoja – Izzivi in priložnosti na področju po(rabe) energije S povečevanjem energetske potro- šnje se ne le v Sloveniji, temveč tudi širše soočamo z izzivi, kot so okolj- ski vplivi, energetska neodvisnost in varnost oskrbe. V prihodnosti bo energija igrala ključno vlogo pri trajnostnem razvoju, zato je nujno, da iščemo rešitve za učinkovitejšo in bolj okolju prijazno rabo ter si obenem postavimo vprašanje, kako do manjše porabe. Okroglo mizo je moderirala Klara Eva Kukovičič, te- levizijska in radijska voditeljica. Sodelovali so: • mag. Vesna Kolar Planinšič, višja predavateljica za okolje na Visoki šoli za trajnostni razvoj (Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo), • Ljupka Vrteva, razvojna inženirka za področje ogrevanja, prezračevanja in hlajenja stavb ter vodja projekta sončne elektrarne (Petrol d. d.), • Matjaž Malovrh, vodja Merilnega laboratorija za kontrolo števcev (Elektro Gorenjska d. d.), • mag. Tina Štrukelj, direktorica in soustanoviteljica (Infinite pure solutions d.o.o.), • mag. Tomaž Lanišek, vodja Urada za razvoj, pametno skupnost in projekte MOK (Mestna občina Kranj). Energetski prehod - kje smo in kam gremo? Energetska prihodnost: izzivi in re- šitve za trajnostni prehod Poraba energije je eden od ključnih dejavnikov, ki oblikujejo sodobno družbo, gospodarstvo in okolje. V obdobju podnebnih sprememb, rastočih cen energentov in prehoda na obnovljive vire se srečujemo s pomembnimi vprašanji: kako zago- toviti trajnostno oskrbo z energijo, kako povečati energetsko učinko- vitost in kako zmanjšati okoljski vpliv energetske rabe. V tem član- ku bomo raziskali ključne izzive in priložnosti, ki jih prinaša prihodnost energetske rabe, pri čemer se bomo oprli na strokovne uvide iz okrogle mize, ki je potekala 12. novembra 2024. Energetski izzivi: kam nas vodi prihodnost? Podnebne spremembe: nujnost razogljičenja Podnebne spremembe narekujejo nujno potrebo po zmanjšanju emi- sij toplogrednih plinov. Evropska unija si je zadala cilj doseči ogljično nevtralnost do leta 2050, kar po- meni obsežno reformo energet- skega sektorja. Mag. Vesna Kolar Planinšič, strokovnjakinja za okolje, podnebje in energijo, je poudarila, da moramo k trajnostnemu razvo- ju pristopiti celovito in da je ključ- na sistemska sprememba, ki bo zmanjšala energetsko revščino in ohranila kakovost življenja prihod- njih generacij. Kako vključiti obnovljive vire energije? Prehod na obnovljive vire, kot so sončna, vetrna in hidroenergija, pri- naša nestanovitnost v energetski sistem. Matjaž Malovrh, inženir ele- ktrotehnike, je opozoril, da mora biti elektroenergetsko omrežje prilago- jeno decentralizirani proizvodnji. Izpostavil je težave pri vzdrževanju stabilnosti omrežja ob velikem šte- vilu sončnih elektrarn in pomanjka- nju hranilnikov energije. Poraba energije: smo potratni ali ozaveščeni? Eden od ključnih izzivov je neučin- kovita raba energije. Inženirka leta, Ljubka Vrteva iz Petrola, je opo- zorila, da je trajnost brez dejanj le beseda. Poudarila je, da smo ljudje pogosto premalo ozaveščeni glede porabe energije in da ne razmišlja- mo o tem, kako bi lahko zmanjšali svojo energetsko potratnost. Priložnosti za trajnostni energetski prehod Shranjevanje energije: ključ do stabilnosti Za zagotovitev stabilnosti elektroe- nergetskega sistema je ključna vlo- ga hranilnikov energije. Matjaž Ma- lovrh je izpostavil, da je potrebno več vlaganj v razvoj naprednih shra- njevalnih tehnologij, ki bodo omo- gočale večjo fleksibilnost omrežja in zmanjšale potrebo po stabilnih fosilnih virih. Pametna omrežja in digitalizacija: prihodnost je tu! Napredne tehnologije, kot so ume- tna inteligenca, internet stvari (IoT) in pametna omrežja, omogočajo boljšo optimizacijo rabe energije. Mag.Tina Štrukelj iz Infinite Pure Solutions je poudarila, da lahko di- gitalizacija zmanjša izgube v siste- mu, izboljša učinkovitost in zmanj- ša stroške za uporabnike. Trajnost / april 2025 26 Energija prihodnosti / Povzetek okrogle mize Mobilnost prihodnosti: manj avtomobilov, več trajnosti Mag. Tomaž Lanišek iz Urada za ra- zvoj in pametno skupnost Mestne občine Kranj je predstavil konkretne projekte, s katerimi želi Kranj po- večati učinkovitost rabe energije in spodbuditi trajnostno mobilnost. Izpostavil je nujnost spodbujanja skupne rabe avtomobilov, vlaganja v električna vozila in vzpostavitve boljših javnih prometnih povezav. Finančne spodbude: trajnost kot poslovna priložnost Evropska unija in posamezne drža- ve uvajajo različne finančne spod- bude za energetske učinkovite uk- repe in prehod na obnovljive vire. Vesna Kolar Planinšič je poudarila, da je nujno, da podjetja trajnosti ne vidijo zgolj kot zakonsko obvezo, temveč kot priložnost za razvoj in inovacije. Zaključek: sodelovanje kot ključ do uspeha Prehod na trajnostni energetski sis- tem je izziv, ki zahteva sodelovanje vseh deležnikov – od posamezni- kov, podjetij, lokalnih skupnosti do državnih in evropskih institucij. Napredek na področju obnovljivih virov, digitalizacije in hranilnikov energije ponuja rešitve, ki lah- ko prispevajo k zeleni prihodno- sti. Ključna pa bo ozaveščenost in pripravljenost na spremembe, saj brez aktivnega sodelovanja vseh vpletenih ne bo mogoče uresničiti zastavljenih ciljev trajnostnega ra- zvoja. Pripravila: Kaja Kramar Trajnost / april 2025 27 Trajnost / april 2025 28 Izvleček Pomembni mejnik v razvoju reverzne osmoze je bil dosežen leta 1959, ko so raziskovalci s Kalifornijske univerze v Los Angelesu (UCLA) in Univerze v Floridi razvili prve učinkovite membrane za reverzno osmo- zo. Ta membrana je omogočala ločevanje soli iz vode z uporabo pritiska, kar je bil ključni korak za praktično uporabo tehnologije. Komercialna uporaba reverzne osmoze (v nadalje- vanju RO) za desalinizacijo morske vode se je začela v 1960-ih letih. Tehnologija je od takrat doživela številne izboljšave in se danes pogosto uporablja za čiščenje pitne vode, pridobivanje industrijske vode in v drugih aplikacijah, kjer je potrebna visoka kakovost vode. S pomočjo membranskih postopkov dosežemo loče- vanje raztopljenih delcev od tekočin. Osredotočili smo se predvsem na obdelavo vode s sistemom reverzne osmoze. Predstavili smo tudi vse sestavne dele re- verzne osmoze in opisali obdelavo vode pred vsto- pom v reverzno osmozo in obdelavo vode za reverzno osmozo. Na koncu prispevka smo dodali tudi sistem, ki je uporaben, ko govorimo o varnosti premoženja in ljudi. Ker imamo več vrst membranskih postopkov obdelave vode, je zelo pomembno upoštevati vse dejavnike, da izberemo sistem, ki je potreben za dolo- čeno funkcijo. OBDELAVA PITNE VODE Z MEMBRANSKIMI POSTOPKI S POUDARKOM NA REVERZNI OSMOZI Marko Josić, Mesec d.o.o. in mag. Muharem Husić, Šolski center Ljubljana, Višja strokovna šola, Visoka šola za trajnostni razvoj, Kranj CIRCULAR ECONOMY – TREATMENT OF DRINKING WATER WITH MEMBRANE PROCEDURES WITH AN EMPHASIS ON REVERSE OSMOSIS Abstract An important milestone in the development of reverse osmosis was achieved in 1959, when researchers from the University of California, Los Angeles (UCLA) and the University of Florida developed the first efficient reverse osmosis membrane. This membrane made it possible to separate salt from water using pressure, which was a key step for the practical application of the technology. Commercial use of reverse osmosis (hereafter RO) for seawater desalination began in the 1960s. The tech- nology has undergone great improvements since then and is now widely used for drinking water treatment, industrial water extraction and other applications where high water quality is required. With the help of membrane processes, we achieve the separation of the dissolved parts of the liquid. The oil focuses mainly on reverse osmosis water treatment. We also presented all the components of reverse os- mosis and described water treatment before entering reverse osmosis and water treatment for reverse os- mosis. At the end of the article, we also added the system that is used when we talk about the safety of property and people. Since we have several types of membrane water treatment processes, it is very important to consider all factors in order to select the system required for a specific function. Ključne besede: obdelava vode, membranski postopki, reverzno osmozni sistem, učinkovitost, varnost K RO ŽN O G O SP O DA RS TV O K RO ŽN O G O SP O DA RS TV O Krožno gospodarstvo / Strokovni članki 1 UVOD Prispevek temelji na moji diplomski nalogi iz leta 2024 z naslovom Kro- žno gospodarstvo – Obdelava pi- tne vode z membranskimi postopki s poudarkom na reverzni osmozi. V prispevku bomo predstavili obde- lavo pitne vode s pomočjo mem- branskih postopkov s poudarkom na reverzni osmozi. Za podrobnejši opis reverzne osmoze smo se od- ločili, ker je ta vrsta obdelave pitne vode v podjetju, v katerem sem zaposlen (Mesec, d. o. o.), najbolj uporabljena vrsta obdelave pitne vode in sem želel pridobiti čim več novih informacij glede obdelave vode z reverzno osmozo. Obdelava vode z uporabo mem- branskih postopkov se dandanes uporablja skoraj na vseh področjih. Zaradi velikega onesnaževanja oko- lja, ki se dogaja zaradi nepravilnega odlaganja odpadnih voda, izpušnih plinov, odpadkov itd., je čiščenje vode še toliko pomembnejše in se zato uporablja več različnih po- stopkov za čiščenje pitne vode. Pri uporabi membranskih postopkov je zelo pomembna predpriprava vode, da ohranimo čim daljšo ži- vljenjsko dobo membran. Ključno je tudi izbrati pravilen način čišče- nja vode, da ne pride do nepotreb- nih dodatnih stroškov, ki so lahko posledica napačne ocene potrebe sistema. Z okoljevarstvenega vidika je membranska obdelava vode zelo koristna za okolje, kajti ni potrebe po uporabi kemikalij, da pridemo do željenega produkta. 2 ZAKONODAJA NA PODROČJU PITNE IN KOMUNALNE ODPADNE VODE V EVROPSKI UNIJI IN SLOVENIJI V zakonodaji glede ravnanja s pit- nimi in odpadnimi vodami morajo vse članice Evropske unije uskladiti svoje nacionalne predpise s predpi- si Evropske unije. 2.1 Zakonodaja v Evropski uniji Direktivo Evropske unije 98/83/ ES glede pitne vode je sprejel Svet Evropske unije leta 1998. Njeni ključni cilji so zagotoviti kakovost pitne vode in zaščititi zdravje ljudi pred škodljivimi učinki onesnaže- nja vode. Direktiva določa mejne vrednosti za različne parametre kakovosti vode, kot so mikrobiolo- ški, kemijski in fizikalni parametri, ki morajo biti v predpisanih mejah, da se voda lahko uporablja za pitje in druge namene (EUR-Lex, 2015). Direktivo 91/271/EGS je sprejel Svet Evropske unije leta 1991. Njen osnovni cilj je varovanje okolja pred škodljivimi vplivi odpadnih voda. Po tej direktivi morajo mesta in naselja, ki imajo minimalno 2000 prebival- cev biti priključena na kanalizacijske sisteme za zbiranje in odvajanje ko- munalnih odpadnih voda. Države članice EU morajo poročati Evropski komisiji o implementa- ciji direktive, vključno s podatki o kakovosti izpustov, delovanju čis- tilnih naprav in doseženih izbolj- šavah. Komisija spremlja skladnost in lahko sprejme ukrepe v primeru neskladnosti (EUR-Lex, 2014). 2.2 Zakonodaja v Sloveniji Slovenska zakonodaja na podro- čju komunalnih odpadnih in pitnih voda je usklajena z evropskimi di- rektivami. Ključni cilj teh predpisov je varovanje okolja in zdravja ljudi z zagotavljanjem ustreznega zbira- nja, čiščenja in odvajanja odpadnih voda. Država izvaja redne nadzore in monitoringe ter nudi finančno podporo za izgradnjo in posodobi- tev infrastrukture za odpadne vode. 2.2.1. Zakon o varstvu okolja (ZVO-2) Zakon o varstvu okolja (ZVO-2) ureja področje varstva okolja. Na- men zakona je zagotoviti trajnostni razvoj, izboljšati kakovost življenja in varovati naravne vire ter biotsko raznovrstnost (ZVO-2, 2022). 2.2.2. Uredba o odvajanju in čišče- nju komunalne odpadne vode Uredba določa tehnične in organi- zacijske pogoje za odvajanje, zbira- nje in čiščenje komunalne odpadne vode. Uvedba predpisuje tudi ob- veznosti občin glede zagotavlja- nja ustreznih komunalnih storitev (PISRS, 2015). 2.2.3. Zakon o vodah (ZV-1) Zakon o vodah (ZV-1) določa pra- vice in obveznosti pri upravljanju z vodami, vključno z oskrbo s pitno vodo in zaščito vodnih virov. Zakon ureja pogoje za rabo voda, vključno z izpustom, odvzemom in drugimi oblikami rabe voda. Vsaka upora- ba vode mora biti skladna z načeli trajnostnega upravljanja. Zakon tudi določa cilje in načela upravljanja z vodami, ki vključujejo zaščito vod- nih virov, trajnostno rabo, zmanjše- vanje onesnaženosti in prepreče- vanje škodljivih vplivov vode (ZV-1, 2002). 3 PREDSTAVITEV PODJETJA Podjetje Mesec, d. o. o. je specia- lizirano in eno izmed vodilnih slo- venskih podjetij na področju filtri- ranja, mehčanja in čiščenja pitne vode. Deluje že več kot 25 let in nudi celovite rešitve za obdelavo, ki vključujejo projektiranje, doba- vo opreme, izvedbo in vzdrževa- nje sistemov. Podjetje ponuja širok spekter izdelkov in storitev, ki zaje- ma filtracijo pitne vode, mehčanje vode, UV dezinfekcijo, obdelavo vode z membranskimi postopki itd. (Mesec, 2021). V podjetju so zavezani k izpolnje- vanju zahtev in pričakovanj njiho- vih kupcev, ostalih poslovnih par- tnerjev, s katerimi imajo sklenjene sporazume o zagotavljanju zavez, zakonodaji in regulativi. Podjetje ponuja veliko različnih sistemov za obdelavo pitne vode in sisteme za industrijsko in hišno uporabo. Zaposlenih je veliko strokovnjakov za projektiranje in izvedbo siste- Trajnost / april 2025 29 Krožno gospodarstvo / Strokovni članki mov za pripravo vode za različne industrijske namene, kot so pripra- va vode za farmacevtsko, naftno, prehrambno in gradbeno industrijo, ogrevalne in hladilne sisteme ipd. Podjetje ponuja celovite rešitve za dom, vključno z vodnimi filtri, sistemi za mehčanje vode, UV de- zinfekcijo in obdelavo deževnice. Ti sistemi so zasnovani za zagotavl- janje visoke kakovosti pitne vode in zaščito hišnih vodovodnih na- peljav . Poleg tega zagotavljajo tudi kakovostno montažo, vzdrževanje in servisiranje svojih sistemov, kar zagotavlja njihovo dolgotrajno in učinkovito delovanje . 4 KROŽNO GOSPODARSTVO Krožno gospodarstvo je temelj- ni načrt organizacije, potrošnje in proizvodnje, ki spodbuja ponov- no uporabo, prenovo, popravila in recikliranja obstoječih izdelkov in materialov (slika 1). S tem načrtom se zmanjšuje količina odpadkov, podaljšuje pa se življenjska doba izdelkov, ki se zaradi svoje staros- ti ali obrabe ne zavržejo, ampak jih recikliramo in njihove materiale obdržimo v gospodarskem obtoku, kar se da dolgo. To pomeni, da se odpadki uporabljajo kot surovine za nove izdelke. Krožno gospodarstvo je nasprotje linearnega gospodarstva, ki deluje po principu vzemi-naredi-porabi- -odvrzi (slika 2). S takim načrtom gospodarskega modela ustvarja- mo velik pritisk na okolje, saj se konstantno povečuje količina od- padkov in drugih onesnaževal (DS Smith, 2024). 4.1 Prednosti krožnega gospodarstva Prednosti krožnega gospodarstva so: • krožno gospodarstvo spodbuja ponovno uporabo materialov z namenom zmanjšanja količine odpadkov, • z inovacijami in ustanovitvijo no- vih poslovnih modelov podjetja pridobijo konkurenčno prednost, • trajno izboljšanje oskrbe s surovi- nami, • zmanjša se pritisk porabe narav- nih virov in se s tem lažje obnav- ljajo, • kupci dobijo inovativnejše in traj- nejše izdelke, ki povečajo kako- vost in tako na dolgi rok prihranijo denar, • odpiranje novih delovnih mest, • pospešek gospodarske rasti ipd. (MLC, 2023). 5 VRSTE MEMBRANSKIH FILTRACIJ V nadaljevanju bomo predstavili štiri vrste membranskih filtracij, in to so mikrofiltracija, ultrafiltracija, nanofiltracija in reverzna osmoza. 5.1 Mikrofiltracija Mikrofiltracija (slika 3) je postopek, ki uporablja membrane z velikostjo por med 0,1 in 1 µm pri delovnem tlaku nižjem od 2 bara. Uporablja- mo jo v mlečni industriji za odstra- njevanje maščob in mikrobov, za čiščenje odpadnih vod v industrij- skih procesih, v proizvodnji hrane in pijače (Synder Filtration, 2024). Slika 3: Mikrofiltracija. (Vir: Synder Filtration, 2024.) Slika 1: Model linearnega gospodarstva. (Vir: Kimi, 2020) Slika 2: Model krožnega gospodarstva. (Vir: Evropski parlament, 2023) Trajnost / april 2025 30 Krožno gospodarstvo / Strokovni članki 5.2 Ultrafiltracija Ultrafiltracija (slika 4) je postopek, ki uporablja membrane z velikostjo por med 0,01 in 0,1 µm. Membrane delujejo z nizkim pritiskom in po- sledično imamo nižje obratovalne stroške. Z njo odstranjujemo zelo majhne delce, kot so bakterije, or- ganske snovi, usedline, na klor od- porni organizmi, topljenci z visoko molekulsko maso in druge suspen- dirane trdne snovi. Najpogosteje se uporablja za čišče- nje odpadne vode v industrijskih procesih – odstranjevanje olja pri čiščenju odpadne vode, koncentra- cijo rastlinskih beljakovin, obdelavo krvne plazme, proizvodnjo antibio- tikov ipd. (Synder Filtration, 2024). Slika 4: Ultrafiltracija. (Vir: Synder Filtration, 2024.) 5.3 Nanofiltracija Nanofiltracija (slika 5) je postopek, ki uporablja membrane z velikostjo por med 0,001 in 0,01 µm. Odstra- njuje sladkorje, vitamine, sintetična barvila, viruse, proteine, olja … V industriji jo uporabljamo za ab- sorpcijo sirotke, proizvodnjo slad- korja za rafiniranje, proizvodnjo farmacevtskih in biotehnoloških iz- delkov itd. (Carbotecnia, 2024). Slika 5: Nanofiltracija. (Vir: Synder Filtration, 2024.) 5.4 Reverzna osmoza V nadaljevanju se bom bolj osre- dotočil na čiščenje vode z reverzno osmozo (slika 6), ki uporablja mem- brane z velikostjo por med 0,0001 in 0,001 µm. Reverzna osmoza se uporablja na različnih področjih, ki zahtevajo visoko kakovost in čistost vode v industrijskih procesih za pripravo kotlovne vode, farmacevtski pro- izvodnji, prehrambni industriji, v medicini in laboratorijih itd.. RO je ena od najpogosteje uporabljenih metod za desalinizacijo morske vode, namakanje, pripravo vode za sladkovodne in morske akvarije (Samco, b. l.). Slika 6: Reverzna osmoza. (Vir: Synder Filtrati- on, 2024.) 6 OBDELAVA VODE Obdelava vode pred vstopom v reverzno osmozo je ključnega po- mena za zagotavljanje čim daljše življenjske dobe membran. Če se vhodna voda ne obdela, se lahko membrane hitro zamašijo z nečis- točami in je potrebna zamenjava. 6.1 Obdelava vode z uporabo filtrirnih vložkov S pomočjo vložkov lahko iz vode odstranimo mehanske delce, klor, vonj, okus … Na sliki 7 je prikazan kombinirani centralni čistilni sistem Big Triplex 20. V večini primerov se uporabljajo trije zaporedno vezani vložki. To so: • Pl-Pro-Vložek Pl Pro, ki je gubani poliestrski mehanski filter. • Fa-Filtrirni vložek FA, ki je izdelan iz polipropilenske volne. • Bac-Vložek Bac vsebuje stisnjeno Block Carbon aktivno oglje (Me- sec, b. l.). Slika 7: Filtrirni sistem Big Triplex 20. (Vir: Me- sec, b. l.) 6.2 Mehčalna naprava Za mehčanje vode se uporablja ionska izmenjava (slika 8) (kalcijevi in magnezijevi ioni se zamenjajo z natrijevimi ioni), ki je bistven korak za ohranjanje učinkovitosti, zmanj- ševanja stroškov in podaljšanje življenjske dobe sistemov RO (Bri- tannica, 2022). Slika 8: Mehčalna naprava. (Vir: Mesec, b. l.) 6.3 UV dezinfekcija UV sistemi (slika 9) odstranjujejo mi- kroorganizme v vodi z uporabo ul- travijoličnih žarkov. Najpogosteje se uporabljajo za odstranjevanje bakte- rij in virusov v vodi (Mesec, b. l.). Slika 9: Sestava UV sistema.(Vir: Prirejeno po: Emergency WASH, b. l.) Trajnost / april 2025 31 Krožno gospodarstvo / Strokovni članki 7 OBDELAVA VODE ZA REVERZNO OSMOZO Po postopku čiščenja vode z re- verzno osmozo v vodi še vedno ostaja nekaj ionov. Običajno reverz- na osmoza odstrani do 99 % vseh ionov. V primerih, ko potrebujemo vodo s še manjšo prevodnostjo, uporabimo dodaten deminiraliza- cijski sistem, ki je zasnovan za za- gotavljanje čiste vode brez raztopl- jenih soli in mineralov. Tak sistem je pogosto uporabljen v industrijah, kjer je potrebna zelo čista voda, kot so farmacevtska, elektronska, kemična in prehrambna industrija (Mesec, 2024). 8 ANALIZA PITNE VODE V laboratoriju podjetja Mesec, d. o. o. sem opravil analizo vode, ki vstopi in izstopi iz sistema reverzne osmoze. Spremljajo se ključni pa- rametri kot so: pH, električna pre- vodnost (TDS), motnost, celotna trdota in koncentracija železa. 8.1 Analiza pH vrednosti Vrednost pH vhodne in izhodne vode sem izmeril s pomočjo kapljic za merjenje pH vode in je bila 8,0 za vhodno in 7,0 za izhodno vodo (slika 10). Slika 10: Prikaz meritve pH vode. (Lastni vir) 8.2 Analiza električne prevodnosti vode Električno prevodnost ali TDS vhodne in izhodne vode sem iz- meril z ročnim merilnikom TDS-3. Za vhodno je bila 290 mg/l in za iz- hodno vodo 0 mg/l (slika 11). Slika 11: Ročni merilnik TDS-3. (Lastni vir) 8.3 Analiza motnosti vode Motnost vode sem izmeril s po- močjo merilnika Eutech TN-100 in je bil za vhodno 0,32 NTU (nephe- lometric turbidity unit) in za iz- hodno vodo 0 NTU (slika 12). Slika 12: Eutech TN-100. (Lastni vir) 8.4 Analiza celotne trdote vode Celotno trdoto vode sem izmeril s pomočjo kapljic za merjenje celot- ne trdote vode, ki je izražena v fran- coskih stopinjah, za vhodno je bila 15 °fH ter 0 °fH za izhodno vodo. 8.5 Analiza železa v vodi Koncentracijo železa sem izmeril z merilcem photometer MD 610 (sli- ka 13), ki ima območje od 0.02 mg/l do 1 mg/l. Vsebnost železa v vhodni in izhodni vodi je bila pod mejo določljivosti 0.02 mg/l. Slika 13: Photometer MD 610. (Lastni vir) 9 ZAKLJUČEK Reverzna osmoza je membranski postopek obdelave vode, ki vse- buje največ sestavnih delov, zato je potrebno veliko znanja za ka- kovostno opravljanje storitev ter redno vzdrževanje. Za zagotovitev pravilnega delovanja naprav je po- membna pravilna montaža, ker v primeru napačne montaže lahko pride do težav pri pravilnem delo- vanju. Pri montaži moramo upo- števati pogoje, kot so: vhodni tlak vode, temperatura prostora, tem- peratura vhodne vode, napajalna napetost, velikost prostora ipd. V prispevku smo predstavili mem- branske postopke, ki se uporabljajo za obdelavo pitne vode, in ugotovili, da je obdelava vode z reverzno os- mozo najučinkovitejši način čišče- nja v primerjavi z istimi parametri ostalih membranskih postopkov, ki so dostopni v literaturi. Z reverzno osmozo dosežemo največjo čistost in najmanjšo električno prevodnost vode. Reverzno osmozna naprava Trajnost / april 2025 32 Krožno gospodarstvo / Strokovni članki Marko Josić je inženir mehatronike, ki je trenutno zaposlen v podjetju Mesec d.o.o.. Njegovo delovno področje je diagnostika težav določenih naprav in iskanje njihovih rešitev ter izboljšav. Prizadeva si tudi za še večjo vključitev krožnega gospodarstva v delovanje podjetja. Soavtor mag. Muharem Husić se je februarja leta 2018 upokojil s 40,5 leti delovne dobe. Od tega je delal štiri leta v Kemični tovarni Melamin v Kočevju in 36,5 let na Kemijskem inštitutu v Ljubljani. Objavil je 104 znanstvenih in strokovnih del, univerzitetne ali višješolske učbenike z recenzijami (Ergonomija in varstvo pri delu (2010), Ekologija (2011), Odvajanje in čiščenje odpadnih vod (2015)). Je avtor in soavtor sedmih nerecenziranih učnih gradiv, ki pa so vpisana v bazo COBISS. Je mentor 41 diplomskih del, ki so vpisana v bazo COBISS in 14, ki še niso vpisana v COBISS. LITERATURA IN VIRI Britannica. (2022). Water softening. Pridobljeno 21.5.2024 iz Water softening | Definition, Process, & Results | Britannica DS Smith. (2024). Kaj je krožno gospodarstvo? Pridobljeno 12. 6. 2024 iz https://www.dssmith. com/sl/trajnost/vodenje-kroznega-gospodarstva/vec-o-kroznem-gospodarstvu/kaj-je- krozno-gospodarstvo EUR-Lex. (2014). Direktiva Sveta z dne 21. maja 1991 o čiščenju komunalne odpadne vode. Pridobljeno 12.3.2024 iz https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/?uri=CELEX% 3A31991L0271 EUR-Lex. (2015). Direktiva Sveta 98/83/ES z dne 3. novembra 1988 o kakovosti vode, namenjene za prehrano ljudi. Pridobljeno 15. 3. 2024 iz https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/ TXT/?uri=CELEX:31998L0083 Mesec d.o.o. (2024). Interno gradivo z naslovom Demineralizirana voda. Ljubljana: Mesec d.o.o. Mesec. (2021). Hišni in industrijski sistemi. Pridobljeno 12.3.2024 iz https://mesec.si/ Mesec. (b.l.) MESEC „Big triplex 20“, kombinirani centralni čistilni filtrirni sistem. Pridobljeno 18.5.2024 iz MESEC „Big Triplex 20“, kombinirani centralni čistilni filtrirni sistem Mesec. (b.l.). VH200, UV dezinfekcijski sistem VIQUA. Pridobljeno 21. 5. 2024 iz UV dezinfekcija vode – Vodni filter UV VH200 | MESEC MLC. (2023). Kako SAP podpira krožno gospodarstvo v poslovnem svetu. Pridobljeno 12.6.2024 iz https://www.mlcljubljana.com/kako-sap-podpira-krozno-gospodarstvo-v-poslovnem-svetu/ PISRS. (2015). Uredba o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode. Pridobljeno 17.3.2024 iz https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=URED6951 PISRS. (2002). Zakon o vodah (ZV-1). Pridobljeno 15. 3. 2024 iz https://pisrs.si/ pregledPredpisa?id=ZAKO1244 PISRS. (2022). Zakon o varstvu okolja (ZVO-2). Pridobljeno 16. 3. 2024 iz https://pisrs.si/ pregledPredpisa?id=ZAKO8286 SAMCO. (b.l.). What is Reverse Osmosis and How Is It Used For Industrial Applications? Pridobljeno 7.6.2024 iz https://samcotech.com/what-is-reverse-osmosis-and-how-is-it- used-for-industrial-applications/ Synder Filtration. (2024). Applications of Microfiltration Membranes. Pridobljeno 27. 3. 2024 iz Microfiltration Membrane Applications (synderfiltration.com) Synder Filtration. (2024). Ultrafiltration Membranes. Pridobljeno 16. 3. 2024 iz Ultrafiltration Membranes | Synder Filtration je dražja od ostalih membranskih naprav, zato je pomembno, da znamo pravilno oceniti, kdaj je ne- obhodna za uporabo, da ne pride do nepotrebnih stroškov zaradi na- pačne ocene. Opisali smo potrebno obdelavo vode pred vstopom v sis- tem in možnost obdelave vode za reverzno osmozo. Ugotovitve in predlogi Pri sami reverzni osmozi predlaga- mo, da bi se vgradil dodatni sistem, ki bi omogočal spremljanje prevo- dnosti vode na daljavo. Sistem bi tudi omogočal, da uporabnik prej- me opozorilo, ko je prevodnost vode večja od predpisane. Tako bi uporabniki lažje spremljali stanje naprave in hitreje obvestili vzdrže- valce, da pomanjkljivost odpravijo. Če bi v podjetju sami izdelovali re- verzne osmoze, bi bila izdelava lah- ko cenejša in bi podjetje ponudilo nižjo prodajno ceno. S proizvodnjo lastnih reverznih osmoz bi imeli tudi več znanja o sami sestavi na- prave, kar bi pripomoglo pri servisi- ranju in vzdrževanju. Trajnost / april 2025 33 Trajnost / april 2025 34 Izvleček Mikro in mala podjetja so pogosto spregledana v razpravah o zelenem prehodu, čeprav predstavljajo pomemben del gospodarstva. Prav v takih podjetjih se pogosto pojavi močna želja po trajnostnem poslo- vanju. Kot umetnica in oblikovalka, ki vodi mikro pod- jetje, sem se soočila s konkretnimi izzivi pri uvajanju trajnostnih praks. Med največjimi ovirami so omejeni finančni viri, pomanjkanje dostopa do trajnostnih materialov ter pomanjkanje informacij o krožnih po- slovnih modelih. Namen mojega prispevka je skozi osebne izku- šnje prikazati, kako lahko s kreativnimi pristopi in sodelovanjem z lokalnimi skupnostmi ter drugimi ustvarjalci uspešno premagamo te izzive. Z mojim govorom bodo obiskovalci izvedeli, kako fleksibilnost mikro podjetij omogoča razvoj inovativnih trajno- stnih rešitev, kot so ponovna uporaba materialov in podaljševanje življenjske dobe izdelkov. Prav tako želim spodbuditi večja mala in srednja podjetja ter organizacije k sodelovanju z nami, saj lahko skupaj dosežemo večji pozitiven vpliv na zeleni prehod. S tem prispevkom želim motivirati tako male kot velike igralce, da skupaj prepoznamo nove priložnosti za trajnostno rast. KREATIVNO VKLJUČEVANJE TRAJNOSTNIH PRAKS V MIKRO PODJETJE: PERSPEKTIVA OBLIKOVALKE IN UMETNICE Katja Vresk, Art Studio CREATIVE INTEGRATION OF SUSTAINABLE PRACTICES IN A MICRO BUSINESS: THE PERSPECTIVE OF A DESIGNER AND ARTIST Abstract Micro and small businesses are often overlooked in discussions about the green transition, despite being an essential part of the economy. It is in these busi- nesses where the desire for sustainable practices often burns brightest. As an artist and designer running a micro business, I have encountered specific challenges when implementing sustainable practices. Among the greatest obstacles are limited financial resources, lack of access to sustainable materials, and insufficient information on circular business models. The purpose of my presentation is to share personal experiences and demonstrate how creative approach- es and collaboration with local communities and other creators can successfully overcome these chal- lenges. My talk will show how the flexibility of micro businesses allows for the development of innovative sustainable solutions, such as the reuse of materials and extending product lifecycles. Additionally, I aim to encourage larger small and medium-sized enterprises, as well as organizations, to collaborate with us, as we can collectively achieve a more significant positive impact on the green transition. With this contribution, I seek to motivate both small and large players to recognize new opportunities for sustainable growth together. Keywords: sustainable practices, micro and small businesses, creative solutions, business collaboration, (limited) resources Ključne besede: trajnostne prakse, mikro in mala podjetja, kreativne rešitve, sodelovanje podjetij, (omejeni) viri K RO ŽN O G O SP O DA RS TV O K RO ŽN O G O SP O DA RS TV O Krožno gospodarstvo / Strokovni članki 1 UVOD Trajnostni razvoj in prehod na kro- žne poslovne modele sta postala ključna cilja številnih podjetij, ne glede na njihovo velikost. Vsa pod- jetja se pri tem srečujejo z izzivi, kot so omejeni finančni in materi- alni viri ter pomanjkanje znanja in dostopa do informacij o rešitvah. Mikro podjetja pa se pri uvajanju trajnostnih praks pogosto soočajo s specifičnimi izzivi, ki izhajajo iz nji- hovega obsega in strukture. Kljub tem oviram mikro podjetja zaradi svoje majhnosti in prilagodljivosti omogočajo večjo ustvarjalno svo- bodo ter razvoj inovativnih rešitev. Z inovativnim potencialom lahko mikro podjetja pomembno prispe- vajo k širšemu sprejemanju trajno- stnih praks in sooblikovanju kro- žnega gospodarstva. Po podatkih SURS iz leta 2018 je bilo registri- ranih 189.995 mikro podjetij, med- tem ko je bilo manjših, srednjih in velikih podjetij skupaj le 10.526, kar pomeni, da mikro podjetja predsta- vljajo kar 18-krat večji delež. Kljub temu pa so ta podjetja pogosto naj- bolj izvzeta pri dostopu do virov in informacij, ki bi jim olajšali prehod na trajnostne poslovne modele. Iz lastnih izkušenj kot grafična obli- kovalka in umetnica, ki vodi mikro podjetje, sem se soočila s številnimi izzivi pri uvajanju trajnostnih reši- tev. Pridobitev certifikata o krožnih poslovnih modelih mi je omogočila globlje razumevanje teh principov ter spodbudila uporabo trajnostnih materialov in inovativnih metod, ki podaljšujejo življenjsko dobo izdel- kov in zmanjšujejo odpadke. V nadaljevanju bom delila svoje izkušnje pri uvajanju teh praks, iz- postavila izzive, s katerimi sem se srečala, ter predstavila priložnosti, ki jih krožni poslovni modeli prina- šajo za mikro podjetja. Upam, da bodo moje izkušnje spodbudile tudi druga mikro podjetja, da se aktivno vključijo v prehod na krožno gospo- darstvo, kar bi lahko ustvarilo ugo- dno klimo za naraven vstop v kro- žne poslovne modele, kot jih danes poznamo v linearnih sistemih. 2 IZZIVI PRI UVAJANJU TRAJNOSTNIH REŠITEV: OSEBNE IZKUŠNJE Uvajanje krožnega poslovnega mo- dela in trajnostnega poslovanja je še vedno precej neopredeljeno po- dročje v mikro podjetjih. Regionalni direktor Generalije za vzhodnoe- vropsko regijo Manlio Lostuzzi je za spletni časopis Finance opozoril, da so mala in mikro podjetja pogosto prepuščena sama sebi pri iskanju razlogov, zakaj bi postala trajnostno usmerjena (Kaj ovira še več MSP, da bi postali bolj trajnostni, 2023). Zato sem se odločila, da na podlagi svojih izkušenj uporabim primere, ki ponazarjajo izzive, s katerimi se sre- čujejo mikro podjetja. 2.1 Pomanjkanje znanja in informacij Pomanjkanje znanja in informacij je eden od prvih izzivov, s katerim se srečujejo podjetja pri prehodu na trajnostno poslovanje. Prvi poskusi vpeljave trajnostnih principov lahko zaradi nepopolnih informacij vodi- jo v nenamerno zeleno zavajanje. Mnogi mikro podjetniki se pogosto zmedo med pojmoma „ekološki“ in „trajnosten“, kar lahko vodi do na- pačnih prepričanj, da je izdelek sam po sebi trajnosten, če je ekološki, 100 % naraven, recikliran ali se ga lahko varno zavrže. Ko se ta del zelenega zavajanja ozavesti, se mikro podjetja pogos- to sprašujejo, kaj trajnost dejansko pomeni. Težave se pojavljajo pri pridobivanju ustreznega znanja, kje in kako ga najti ter kako ovrednotiti kakovost informacij. V svoji praksi sem se tudi sama srečala s temi iz- zivi. Na primer, ko sem se odločila za uporabo recikliranih materialov, sem sprva napačno razumela, da so vsi reciklirani materiali enako trajnostni. Uporaba recikliranih ali naravnih materialov se mi je zde- la kot začasna rešitev, vendar sem hitro spoznala, da potrebujem globlje razumevanje, da lahko traj- nostne rešitve ustrezno uporabim. Pomanjkanje relevantnega znanja je povzročilo frustracije, saj so in- formacije, ki sem jih našla, pogosto preveč posplošene in ne upošteva- jo specifičnih potreb mikro podjetij. Regulacije in smernice, ki veljajo za večja podjetja, ne ustrezajo vedno manjši in bolj fleksibilni naravi mi- kro podjetij. V mnogih primerih se podjetniki odločijo, da je preproste- je ostati pri tradicionalnih, linearnih poslovnih modelih, saj so ti pozna- ni, manj kompleksni in ne zahtevajo dodatnega učenja, kar mikro pod- jetniku olajša obstoj in zaslužek na trgu. To dilemo omenja tudi D. Ko- zolec (Kozolec, 2009, str. 27). Da bi premagala ta izziv, sem se odločila za poglobljeno raziskova- nje in izobraževanje na področju trajnostnih praks. Vključila sem se v programe tudi za mikro podjetnike za krožno gospodarstvo ter začela sodelovati z mrežami in strokovnja- ki iz industrije, ki so mi pomagali pri dostopu do zanesljivih virov infor- macij in primerov dobrih praks. 2.2 Dostop do trajnostnih surovin in materialov Dostop do trajnostnih surovin predstavlja velik izziv, zlasti za mi- kro podjetja. Številne dobavne ve- rige so še vedno osredotočene na tradicionalne, linearne prakse, kar pomeni, da so trajnostni materia- li pogosto dražji in težje dostopni, zlasti v manjših količinah (Why The Circular Economy Is All About Retaining Value, 2016). V svoji pra- ksi sem se pogosto spraševala, kje lahko pridobim materiale, ki ustre- zajo trajnostnim principom krožnih poslovnih modelov in so primerni za moje izdelke. Rešitev, do katere sem prišla, je bila sodelovanje z lo- kalnim proizvajalcem in dobavite- ljem papirja iz invazivnih rastlin, ki bi sicer končale na odlagališčih – In- stituta za papir in celulozo v Ljublja- ni. Ta izkušnja se ujema s primerom Trajnost / april 2025 35 Krožno gospodarstvo / Strokovni članki podjetja Ecovative Design (Packa- ging from ‘mushroom plastic’: Ecova- tive,2021), ki izdeluje pakirne mate- riale iz micelija (gobovih vlaken), kar predstavlja naravno in trajnostno alternativo tradicionalnim materi- alom. Iskanje alternativnih virov in uporaba lokalnih surovin sta ključna za zmanjšanje prevoznih stroškov in ogljičnega odtisa v sorazmerju s kvaliteto in življenjsko dobo izdel- ka. Med iskanjem ustreznih doba- viteljev sem porabila veliko časa in energije za sklepanja dogovorov, da bi našla proizvajalca, pripravljenega sodelovati pri manjših količinah in mi nuditi ugodne finančne pogoje. Ta proces mi je omogočil vključitev trajnostnih materialov v moje izdel- ke, vendar pa je zakasnitev pri iska- nju virov, izvajalcev in predvsem znanja prispevala k upočasnjenemu zelenemu prehodu. 2.3 Finančni izzivi pri uvajanju trajnostnih rešitev Finančni izzivi so eden izmed naj- pomembnejših dejavnikov, s kate- rimi se mikro podjetja srečujejo pri uvajanju trajnostnih praks. Mikro podjetja pogosto nimajo dostopa do finančnih sredstev, potrebnih za uvedbo trajnostnih rešitev. Stefa- no Pogutz s SDA Univerze Bocconi opozarja, da se mala podjetja po- gosto soočajo s težavami pri prido- bivanju financiranja za trajnostne projekte (Kaj ovira še več MSP, da bi postali bolj trajnostni, 2023). Zaradi tega inovativne ideje, ki bi lahko po- membno prispevale k trajnostne- mu razvoju, pogosto ostanejo ne- uresničene brez dodatne podpore. V svoji praksi sem se pogosto soo- čila z izzivom, da zaradi majhnosti svojega podjetja in finančnih ambi- cij, ki niso ustrezale pogojem razpi- sov, nisem mogla pridobiti sredstev za trajnostne projekte. Pogosto sem bila prisiljena tehtati med krat- koročnimi finančnimi cilji in dolgo- ročnimi trajnostnimi ambicijami. Omejen proračun je oteževal tudi nakup dražjih trajnostnih materia- lov, kar je zaviralo moje prizadeva- nje za prehod na krožne poslovne modele. Poleg tega sem naletela na izzi- ve pri iskanju ustreznih skupnosti in mrež, kjer bi se lahko povezala z drugimi podjetniki ter pridobila dostop do skupnih virov in finančne podpore. Kljub pobudam Evropske unije za razvoj grozdov in iniciativ, so nekatere panoge, kot sta tekstil- na industrija in gradbeništvo, bolj v ospredju. To otežuje dostop do virov in finančne pomoči za mikro podjetja iz drugih sektorjev, kar pa je za trajnostne inovacije bistvene- ga pomena. 2.4 Estetika in kakovost trajnostnih izdelkov Estetska dovršenost in kakovost trajnostnih izdelkov predstavljata pomemben izziv, saj mnogi potro- šniki trajnostne izdelke še vedno povezujejo z nižjo kakovostjo in neprivlačnostjo. Po raziskavi orga- nizacije The Conference Board iz leta 2022 potrošniki v ZDA ostajajo skeptični glede estetike trajnostnih izdelkov, kar lahko pomeni, da mo- rajo mikro podjetja vložiti dodatne napore v oblikovanje in trženje, da bi prepričala potrošnike o vrednosti trajnostnih rešitev (US Consumers Want Business to Do More on Susta- inability, 2022). Kot umetnica in grafična obliko- valka se zavedam, da estetska pri- vlačnost igra ključno vlogo pri tem, kako potrošniki dojemajo trajno- Vi r: S hu tte rst oc k Trajnost / april 2025 36 Krožno gospodarstvo / Strokovni članki stne izdelke. Estetska dovršenost je ključna ne le zaradi vizualne pri- vlačnosti, temveč tudi zato, ker spodbuja uporabnike, da izdelek obdržijo dlje časa. Lep izdelek ima večjo verjetnost, da ga uporabniki ne zavržejo hitro, ampak ga obdr- žijo, podarijo ali predajo naprej, ko ga ne potrebujejo več. Tako se po- večuje življenjska doba izdelka in zmanjšuje količina odpadkov, kar je pomembno trajnostno načelo. V svojem delu sem ugotovila, da je estetika enako pomembna kot funkcionalnost in trajnost. S premi- šljenim oblikovanjem lahko mikro podjetja ne le zadovoljijo trajno- stne kriterije, ampak tudi povečajo privlačnost svojih izdelkov na trgu, kar posledično prispeva k trajnosti skozi zmanjšanje potrebe po pogo- stih menjavah in novih nakupih. Moji izdelki so dodatno estetsko obogateni, saj pogosto vključujejo umetniške motive, ki so že preizku- šeni na trgu ali jih sproti prilagajam glede na odziv kupcev in njihovo všečnost. S tem ne le povečujem estetsko vrednost izdelkov, ampak jih tudi prilagajam okusu trga, kar prispeva k večji trajnosti skozi daljšo življenjsko dobo. 3 ZAKLJUČEK Mikro podjetja lahko hitro prilagaja- jo svoje poslovanje in uvajajo nove, trajnostne rešitve. Kljub izzivom, kot so omejen dostop do financi- ranja in trajnostnih surovin, krožni poslovni modeli ponujajo obetavne priložnosti. Primer uspešnega pre- hoda je Zavod Oloop, ki ga vodijo tri umetnice. Z inovativnimi tekstil- nimi projekti in družbeno angažira- nostjo uspešno združujejo trajnost in estetiko, kar jim prinaša med- narodno prepoznavnost. To kaže, da lahko mikro podjetja in zavodi pomembno prispevajo k širšemu sprejemanju krožnih modelov in trajnostnemu razvoju. Katja Vresk je diplomirana grafična oblikovalka in likovna pedagoginja. Od leta 2016 deluje kot samostojna podjetnica na področju grafičnega oblikovanja, marketinga in umetnosti. Od leta 2021 ustvarja in trži tudi svoje kreativne izdelke, primerne za osebna in poslovna darila, od leta 2024 tudi z ekskluzivno serijo trajnostnih daril. V letu 2024 je zaključila izobraževanje pri Circular Economy Alliance in pridobila certifikat Circu- lar Business Model Professional. LITERATURA IN VIRI Kozoderc, D. (2009). Trajnovativnost: novi izzivi družbene odgovornosti podjetij. Ljubljana, Salve Mikuš, Š. (2023, December 6). Kaj ovira še več MSP, da bi postali bolj trajnostni. Finance. https://www.finance.si/esg/kaj-ovira-se-vec-msp-da-bi-postali-bolj-trajnostni/a/9019241 Packaging from ‘mushroom plastic’: Ecovative. (2021, Avgust 19). https://www. ellenmacarthurfoundation.org/circular-examples/packaging-from-mushroom-plastic- ecovative US consumers want business to do more on sustainability. (2022, Februar 8). The Conference Board. https://www.conference-board.org/topics/consumers-attitudes-sustainability/US- consumers-sustainability Why the circular economy is all about retaining value. (2016, Oktober 18). McKinsey & Company. https://www.mckinsey.com/capabilities/sustainability/our-insights/why-the- circular-economy-is-all-about-retaining-value Mikro-, majhna in srednje velika podjetja (MSP). (n.d.). https://www.stat.si/StatWeb/news/ Index/9046 Letna in druga poročila. (n.d.). https://www.ajpes.si/Letna_porocila/Informacije/Podatki_po_ regijah Prehod na krožne poslovne mode- le mikro podjetjem omogoča, po- večajo dostop do trajnostnih virov skozi sodelovanje z drugimi podjetji in pridobijo konkurenčno prednost na rastočih trajnostnih trgih. So- delovanje z dobavitelji, ki delujejo po načelih trajnosti, lahko mikro podjetjem pomaga pri ohranjanju ravnovesja med kakovostjo izdel- kov in stroški. Ustvarjanje estetsko dovršenih izdelkov hkrati krepi dol- goročno zaupanje potrošnikov in zmanjšuje odpadke. Mikro podjetja z inovativnostjo in prilagodljivostjo igrajo ključno vlo- go pri prehodu v krožno gospodar- stvo, kar potrjujejo tudi podatki o njihovi hitri rasti. V poročilu Ajpes je bila izpostavljena kar 42-odstotna rast mikro podjetij med leti 2018 in 2022. Moje izkušnje kažejo, da lahko kljub omejitvam mikro pod- jetja premagajo ovire in postanejo akterji trajnostnega razvoja. Upam, da bodo moje ugotovitve spodbu- dile več slovenskih podjetnikov k aktivnemu vključevanju v trajno- stne prakse. Hkrati bi bilo ključno, da večji akterji prepoznajo vrednost sodelovanja z mikro podjetji, saj s tem skupaj prispevamo k širšemu sprejemanju krožnih poslovnih mo- delov in dolgoročno trajnostnemu razvoju. Trajnost / april 2025 37 Trajnost / april 2025 38 Izvleček Model krožnega gospodarstva je pomemben element za doseganje ciljev trajnostnega razvoja. S stališča traj- nostnega razvoja, ki poudarja, da današnje upravljanje z viri ne sme ogroziti naslednje generacije pri uresniče- vanju njihovih potreb, je pomembno, da se racionalno upravlja tako z naravnimi kot s finančnimi viri. Ker uvajanje krožnih poslovnih modelov podpira trajnostne politike Evropske skupnosti, sta v večletnem finančnem okviru EU na voljo dva načina financiranja, neposred- no in posredno financiranje. V prispevku je analiziran posredni način financiranja implementacije krožnih poslovnih modelov v podporo uveljavljanja krožnega gospodarstva, ki ga slovenska podjetja lahko koristijo v okviru Slovenskega nacionalnega načrta za okrevanje in odpornost. Reformni ukrepi in enotna točka za traj- nostno in krožno transformacijo slovenskega gospo- darstva so na nivoju države že realizirani. Njihov glavni cilj je zmanjšanje emisij CO2. Analiza je pokazala, da je večina investicijskih projektov, ki so vsebinsko povezani s krožnim gospodarstvom in zelenim prehodom, uvršče- na v razvojno področje Pametna, trajnostna in vklju- čujoča rast, ne pa v razvojno področje Zeleni prehod – komponenta Krožno gospodarstvo. Lahko sklepamo, da slovensko gospodarstvo krožne poslovne modele pojmuje še kot razmeroma izolirane inovativne projekte in da še niso del splošne prakse, ki bi učinkovito prispe- vala k doseganju ciljev Evropskega zelenega dogovora. EVROPSKA SREDSTVA ZA FINANCIRANJE RAZVOJA KROŽNEGA GOSPODARSTVA V PODPORO ZELENEMU PREHODU dr. Metka Kralj, Visoka šola za trajnostni razvoj, Kranj EUROPEAN FUNDING TO FINANCE THE DEVELOPMENT OF THE CIRCULAR ECONOMY TO SUPPORT THE GREEN TRANSITION Abstract The circular economy model is an important element for achieving the sustainable development goals. From the point of view of sustainable development, which stresses that today‘s resource management must not jeopardise the next generation‘s needs, it is important to rationally manage both natural and financial re- sources. As the introduction of circular business mod- els supports the European Community‘s sustainable policies, there are two types of funding available in the EU‘s Multiannual Financial Framework, direct and indirect funding. The paper analyses the indirect way of financing the implementation of circular business models to support the implementation of the circular economy, which Slovenian companies can benefit from within the framework of the Slovenian National Recovery and Resilience Plan. Reforms and a single point for the sustainable and circular transforma- tion of the Slovenian economy were realised on the national level. Their main objective is to reduce CO2 emissions. The analysis has shown that most of the in- vestment projects that are related to the circular econ- omy and green transition are classified as the policy pillar Smart, Sustainable and Inclusive Growth, but not as the policy pillar Green Transition – policy area Cir- cular Economy. It can be concluded that the Slovenian economy still considers circular business models to be innovative projects and that they are not yet part of the general practice that would effectively contribute to achieving the goals of the European Green Deal.. Keywords: circular economy, green transition, financing of development and innovation, sustainable development. Ključne besede: krožno gospodarstvo, zeleni prehod, financiranje razvojnih projektov in inovacij, trajnostni razvoj. K RO ŽN O G O SP O DA RS TV O K RO ŽN O G O SP O DA RS TV O Krožno gospodarstvo / Strokovni članki 1 UVOD Druga polovica 20. stoletja je pri- nesla spoznanje, da ideja o neome- jeni in hitri gospodarski rasti, ki ne upošteva ekosistemskih zakonito- sti, ni mogoča, saj razpolagamo z omejeno količino naravnih virov – od prostora, plodne zemlje in kva- litetne vode do zalog rud in fosilnih goriv. Naravno kroženje snovi je bilo zaradi potrebe industrije preki- njeno, na eni strani človek izčrpava naravne vire, na drugi pa se nerabni ostanki kopičijo. Organizacija združenih narodov je leta 2015 sprejela Agendo za traj- nostni razvoj do 2030 (GS ZN, 2015), ki državam podpisnicam do- loča način, kako naj bi brez izčrpa- vanja naravnih virov in uničevanja okolja dosegle primerno stopnjo gospodarskega razvoja in hkrati za- gotavljale mir, zdravje in izobrazbo za vse ljudi. Učinki upoštevanja na- čel trajnostnega razvoja so pone- kod v lokalnih okoljih že zaznavni, globalno pa težave ostajajo. Zelo zaskrbljujoče je globalno spremi- njanje podnebja, ki poteka hitreje, kot se naravni in antropogeni eko- sistemi lahko nanje prilagajajo (Raf- towicz, 2021). Države članice Evropske unije (EU) so se z Evropskim zelenim do- govorom zavezale, da bo Evropa do 2050 postala prva podnebno nevtralna celina. Najpomemb- nejša elementa v doseganju ciljev Evropskega zelenega dogovora sta zmanjševanja emisij toplogrednih plinov in uvajanje krožnega go- spodarstva. Krožno gospodarstvo je zamišljeno kot nov gospodarski model, v katerem gospodarska rast in poraba virov nista neposredno povezana, kar je pomembno za- radi trajnostne uporabe naravnih virov in zaradi zmanjševanja koli- čine odpadkov, ki obremenjujejo okolje. Hkrati krožno gospodarstvo ohranja gospodarsko rast in je tako pomemben mehanizem za okreva- nje gospodarstva EU po pandemiji Covid-19. Evropska unija je v zvezi z dosega- njem globalnih ciljev trajnostnega razvoja v letu 2019 sprejela lastno strateško agendo, katere zahteve so specifične in prilagojene gospo- darskim in družbenim razmeram v Evropski uniji. Ključni področji agende sta: • zmanjšanje emisij toplogrednih plinov in s tem prispevek k ome- jevanju segrevanja ozračja in podnebnih sprememb, • spodbujanje krožnega gospodar- stva in s tem zmanjšanje obre- menjevanja okolja z odpadki ter zagotovitev racionalnejše rabe naravnih virov. Na podlagi strateške agende je Evropska komisija pripravila paket ukrepov za obvladovanje podneb- nih sprememb in degradacije oko- lja, imenovan Evropski zeleni do- govor (Sporočilo komisije, 2019), s katerim so se države članice do- govorile o tako imenovanem zele- nem prehodu oziroma prehodu v nizkoogljično in trajnostno krožno gospodarstvo, ki je obenem kon- kurenčno, pravično in vključujoče. Glavna vira sredstev za financiranje investicij in projektov, ki podpirajo zeleni prehod, sta večletni finanč- ni okvir EU 2021–2027 in posebni finančni instrument za okrevanje in odpornost NextGenerationEU (Evropska komisija, Generalni direk- torat za proračun, 2021). Od skupne vsote več kot 2.000 milijard evrov iz obeh virov je najmanj ena tretjina sredstev v obliki posojil in nepovra- tnih sredstev namenjena za finan- ciranje zelenega prehoda v letih 2021–2027. Instrument NextGe- nerationEU zagotavlja tudi nepo- vratna finančna sredstva za pomoč državam članicam pri uveljavljanju in testiranju inovativnih krožnih po- slovnih modelov. 2 IZHODIŠČA Posledice konflikta med ravnoves- jem v naravnih ekosistemih, ki se ohranja s kroženjem snovi v naravi in pospešeno izrabo surovin za pro- izvodnjo, ki temelji na linearnem modelu pretoka od surovin, prek izdelkov do odpadkov, so v zadnjih nekaj desetletjih postale tako obse- žne in hitre, da lahko resno vplivajo na kakovost življenja naše in pred- vidoma tudi naslednjih generacij na celotnem planetu (Hirschnitz- -Garbers idr., 2016). Naravno krože- nje snovi je bilo zaradi potrebe indu- strije prekinjeno, na eni strani človek izčrpava naravne vire, na drugi pa nerabni ostanki kopičijo kot odpad- ki. Krožno gospodarstvo s spodbu- janjem trajnostnih dejavnosti, ki ne rušijo naravnega kroženja snovi in upoštevajo količinsko omejenost naravnih virov, sta za doseganje ci- ljev trajnostnega razvoja ključna. 2.1 Krožno gospodarstvo in zeleni prehod Krožno gospodarstvo je gospodarski model, v katerem gospodarska rast ni več neposredno vezana na porabo naravnih virov. Proizvodnja in potro- šnja temeljita na uravnoteženi porabi virov, ki se čim večkrat vračajo v krog. Evropski zeleni dogovor poudarja, da je doseganje ciljev trajnostnega ra- zvoja ogroženo predvsem zato, ker se krožno gospodarstvo uveljavlja prepočasi glede na hitrost izčrpava- nja naravnih virov in onesnaževa- nja okolja, zato je treba spodbujati krožne poslovne modele in trge za podnebno nevtralne proizvode. V industriji pa je treba spodbujati ino- vativnost in pospešiti tehnološki ra- zvoj, ki bo povečeval trajnostnost proizvodnje in proizvodov. Osrednji cilj Evropskega zelene- ga dogovora je, da države članice Evropske unije do leta 2050 dose- žejo podnebno nevtralnost, kar po- meni, da bodo na območju Evrop- ske unije izpusti toplogrednih plinov (CO2, CH4, O3, dušikovi oksidi, klo- rofluoroogljikovodiki, vodna para) v ozračje enaki ali manjši od količine toplogrednih plinov, ki se iz ozračja odstranijo. Zeleni dogovor poudarja predvsem zmanjšanje izpustov CO2 v energetiki in prometu, vendar pri cilju podnebne nevtralnosti ne gre Trajnost / april 2025 39 Krožno gospodarstvo / Strokovni članki zanemariti tudi drugih toplogrednih plinov in drugih sektorjev. Drugi po- membni vidik zelenega prehoda je prehod v krožno gospodarstvo, ki pa je nekoliko v ozadju, saj so posledi- ce podnebnih sprememb za sploš- no javnost bolj občutne, povezava med krožnim gospodarstvom in doseganjem podnebne nevtralno- sti, pa je manj očitna. Ključne operativne naloge v okvi- ru uvajanja krožnega gospodarstva so opredeljene v akcijskem načrtu za krožno gospodarstvo (Sporočilo komisije, 2020b), ki je osredotočen predvsem na dejavnosti, ki pora- bljajo veliko virov (npr. tekstilna in- dustrija, gradbeništvo, elektronika, uporaba umetnih mas, embalaža). V akcijskem načrtu je predvidenih več kot 30 ukrepov za oblikovanje trajnostnih proizvodov, zagotovitev krožnosti v proizvodnih procesih ter krepitev vloge potrošnikov in javnih kupcev. Krožno gospodarstvo ni samo ponovna uporaba in recikliranje odpadkov in tako zmanjševanje porabe naravnih virov ter zmanj- ševanje količine odpadkov, tem- več pomembno vpliva na celoten življenjski cikel proizvoda od pri- dobivanja surovin do transporta, proizvodnje, skladiščenja in končno odlaganja odpadkov. V gospodar- sko razvitih državah predstavljajo emisije CO2 pri ravnanju z odpadki le približno 5 % vseh emisij CO2, zato je neposredni pomen izbolj- šanega ravnanja z odpadki s stališča podnebnih sprememb razmeroma majhen. Če upoštevamo tudi pro- izvodnjo, transport in skladiščenje surovin, izdelkov in odpadkov, ki skupaj prispevajo okoli 50 % emisij CO2, postane razumljivo, da bomo cilj podnebne nevtralnosti brez uveljavljanja krožnega gospodar- stva težko dosegli (Slika 1). 2.2 Pravni okvir spodbujanja krožnega gospodarstva v Evropski uniji Odločitev držav članic Evropske unije za prehod gospodarskega modela v krožno gospodarstvo in ločitev gospodarske rasti od rabe virov je skupna politična odločitev, ki jo Evropska komisija podpira s strateškimi dokumenti in zakono- dajo, ki določajo skupna izhodišča za zahtevane razvojne procese. Evropski zeleni dogovor specifično ne obravnava vloge in nalog kmetij- stva v okviru doseganja trajnostnih ciljev evropskega gospodarstva. Kmetijstvo je obravnavano v loče- nem dokumentu Skupna kmetijska politika, ki dopolnjuje in podpira Evropski zeleni dogovor (Poročilo komisije, 2023). Na podlagi Evrop- skega zelenega dogovora so bili sprejeti akcijski načrti za njegovo uresničevanje in nadalje direktive ter uredbe, ki podrobneje določajo obveznosti držav članic. Zelo ko- ristni vir strokovnih informacij in informacij o možnostih za sode- lovanje v projektih ter financiranju so platforme, ki so organizirane na podlagi akcijskih načrtov. 2.3 Možnosti financiranja projektov in investicij za krožno gospodarstvo Predvideni finančni viri za uve- ljavljanja krožnega gospodarstva v okviru Evropskega zelenega dogo- vora so naložbe zasebnega sektor- ja, naložbe javnih sektorjev posa- meznih držav članic EU in v veliki meri tudi naložbe EU (Sporočilo ko- misije, 2020a), katerih pomemb- ni del so sredstva Mehanizma za okrevanje in odpornost za blaženje posledic pandemije Covid-19 (De- lovni dokument komisije, 2021). Za regije, kjer bodo za zeleni prehod potrebne obsežne in korenite go- spodarske in družbene spremembe (velja tudi za Slovenijo), so na vo- ljo tudi nepovratna sredstva Sklada za pravični prehod (Just Transition Fund), ki podpirajo naložbe v čisto energijo, zmanjševanje emisij, digi- talizacijo in tehnično pomoč. Projekti v zvezi z uveljavljanjem krožnega gospodarstva se lahko fi- Proizvodne dejavnosti Neproizvodne dejavnosti proizvodnja blaga in goriv transport potnikov transport blaga poraba energije v gospodinjstvih pridelovanje in skladiščenje hrane neindustrijska poraba energije odlaganje odpadnega blaga in hrane Slika 1: Prispevek proizvodnih in neproizvodnih dejavnosti k nacionalnim emisijam CO2. (Vir: Decarbonisation, n. d.) Trajnost / april 2025 40 Krožno gospodarstvo / Strokovni članki nancirajo tudi iz Evropskega sklada za regionalni razvoj in Evropskega socialnega sklada plus ter v okvi- ru posebnih programov, npr. tran- snacionalni program INTERREG v okviru kohezijske politike, program za financiranje raziskav in inovacij Obzorje Evropa (Horizon Europe) in finančni instrument za varstvo oko- lja Program LIFE. Možnosti financiranja krožnega gospodarstva v zasebnem ali jav- nem sektorju so zbrano povzete na spletni strani Evropske platforme deležnikov za krožno gospodarstvo (https://circulareconomy.europa. eu/platform/en/financing-circular- -economy). 3 OPREDELITEV PROBLEMA IN METODA Zaradi velike količine podatkov o projektih, povezanih z uvajanjem krožnega gospodarstva in razno- vrstnosti financiranja, se prispevek omejuje na prikaz koriščenja nepo- vratnih sredstev finančnega instru- menta za okrevanje in odpornost NextGenerationEU za razvoj kro- žnih poslovnih modelov v obdobju 2021–2027. Podatki za analizo so bili zbrani s spletnih strani EU, povezanih z zelenim prehodom, in s spletnih strani Urada RS za okrevanje in odpornost pri Ministrstvu RS za fi- nance. Izvedena je bila vsebinska analiza projektov, ki so financirani na podlagi nacionalnega Načrta za okrevanje in odpornost, glede na vsebine, povezane s krožnim go- spodarstvom. Pri tem je bila upo- rabljena klasifikacija projektov po razvojnih področjih, razdeljenih na komponente, skladno z Uredbo EU o vzpostavitvi Mehanizma za okre- vanje in odpornost (Uredba, 2021) (Tabela 1). 4 REZULTATI 4.1 Razpoložljiva sredstva v okviru Načrta za okrevanje in odpornost Mehanizem za okrevanje in od- pornost namenja v obdobju 2021– Razvojno področje Komponente Zeleni prehod Obnovljivi viri energije in učinkovita raba energije v go- spodarstvu Trajnostna prenova stavb Čisto in varno okolje Trajnostna mobilnost Krožno gospodarstvo – učinkovita raba virov Digitalna preobrazba Digitalna preobrazba gospodarstva Digitalna preobrazba javnega sektorja in uprave Pametna, trajnostna in vključujoča rast Raziskave, razvoj in inovacije Dvig produktivnosti, prijazno poslovno okolje za investi- torje Trg dela – ukrepi za zmanjševanje posledic negativnih strukturnih trendov Trajnostni razvoj slovenskega turizma, vključno s kulturno dediščino Krepitev kompetenc, zlasti digitalnih in tistih, ki jih zahte- vajo novi poklici in zeleni prehod Učinkovite javne institucije Zdravstvo in socialna varnost Zdravstvo Dolgotrajna oskrba Stanovanjska politika REPowerEU Tabela 1: Razvojna področja s komponentami, na katerih temelji nacionalni Načrt za okrevanje in odpornost RS. (Vir: Urad RS za okrevanje in odpornost, 2024). 2027 znatna sredstva za pospešitev prehoda na krožno gospodarstvo in za blaženje podnebnih sprememb. Slovenija ima na podlagi Načrta za okrevanje in odpornost na voljo skupaj 2,68 milijarde evrov nepo- vratnih sredstev in posojil (Urad RS za okrevanje in odpornost, 2024). Od skupne vsote je približno polo- vica namenjena za zeleni prehod (1,359 milijarde evrov), vključno s krožnim gospodarstvom. Znot- raj zelenega prehoda je večina sredstev namenjena za trajnostna mobilnost ter čisto in varno oko- lje. Manjši del je namenjen obno- vljivim virom energije in učinkoviti rabi energije ter trajnostni prenovi stavb. Za krožno gospodarstvo – učinkovito rabo virov je znotraj ze- lenega prehoda predvidenih manj kot 10 % sredstev, pri čemer gre v celoti za nepovratna sredstva (Slika 2, glej naslednjo stran). Namenjena so predvsem v financiranje sistem- skih ukrepov in manj za neposredno podporo gospodarstvu pri uvajanju trajnostnega poslovanja. Ugotovitev Izrazito majhen delež načrtovanih sredstev za krožno gospodarstvo odraža tveganje za nadaljnje za- ostajanje Slovenije pri doseganju podnebnih ciljev Evropskega ze- lenega dogovora, saj ima prehod v nizkoogljično krožno gospodarstvo potencial, da k zmanjšanju emisij CO2 v Evropski uniji do leta 2050 prispeva več kot 50 % (Služba Vla- de RS za razvoj in kohezijsko politi- ko, 2021a). V načrtu za okrevanje in odpornost je krožno gospodarstvo – učinko- vita raba virov opredeljeno kot ena od petih komponent v okviru ze- lenega prehoda. Za realizacijo so ključni trije ukrepi. S stališča okolja so usmerjeni v razogljičenje gospo- darstva, manj pa v zmanjševanje rabe naravnih virov. Reformni ukrep vključuje prilagoditve relevantnih predpisov, razvoj zelenega prora- čunskega načrtovanja in vzposta- vitev enotne točke za krožno go- spodarstvo. Cilji tega ukrepa so že Trajnost / april 2025 41 Krožno gospodarstvo / Strokovni članki realizirani. Enotna točka za krožno gospodarstvo je vzpostavljena na strani Podjetniški portal in omogo- ča dostop do informacij o podjetjih, ki sodelujejo v zeleni in trajnostni transformaciji slovenskega gospo- darstva, ter informacije o razpisih in možnosti za financiranje (https:// www.podjetniski-portal.si/progra- mi/enotna-tocka-za-krozno-go- spodarstvo/namen-enotne-tocke). Drugi ukrep in tretji ukrep sta na- ložbi v razogljičenje Slovenije prek prehoda v krožno gospodarstvo in povečanje predelave lesa, ki prav tako pripeva k hitrejšemu prehodu v podnebno nevtralno družbo. Možnosti za pridobitev sredstev na podlagi Načrta za okrevanje in od- pornost za trajnostne projekte niso samo v okviru projektov zelenega prehoda ali krožnega gospodarstva. Razvojno raziskovalni in inovacijski projekti so vključeni še v kompo- nento Pametna, trajnostna in vklju- čujoča rast, samostojno področje Načrta za okrevanje in odpornost pa je tudi Trajnostni razvoj sloven- skega turizma. 4.2 Projekti, financirani na podlagi Načrta za okrevanje in odpornost Na spletni strani https://next-ge- neration-eu.europa.eu/recovery- -and-resilience-facility_en je za Slovenijo navedenih 181 projektov, ki trenutno potekajo ob sofinan- ciranju finančnega mehanizma za okrevanje in odpornost NextGene- rationEU. Njihova skupna vrednost je 1.221,6 mio EUR. Osnovni podatki o projektih, povezanih s krožnim go- spodarstvom, so prikazani v Tabeli 2. Projektov znotraj razvojnega pod- ročja Zeleni prehod je 37, vendar med njimi ni projektov s področja krožnega gospodarstva, ampak gre predvsem za projekte s področja energetike, mobilnosti in komunal- nih storitev. Del projektov z okolj- sko in trajnostno vsebino je vklju- čen v razvojno področje Pametna, trajnostna in vključujoča rast (27 projektov). Med njimi je 12 projek- tov, povezanih s krožnim gospo- darstvom, na primer racionalizacijo porabe energije in surovin, uporabo sekundarnih surovin in podobno. Nepovratna sredstva EU, ki jih Slo- venija črpa za razvoj in implemen- tacijo krožnega gospodarstva, so skromna in predstavljajo manj kot 1 % sredstev, namenjenih za projekte z okoljsko in trajnostno vsebino. Ugotovitev Projekti, ki se nanašajo na krožno gospodarstvo, niso klasificirani kot del razvojnega področja Zeleni prehod – komponenta Krožno go- spodarstvo – učinkovita raba virov, temveč večinoma kot del razvoj- nega področja Pametna, trajnostna in vključujoča rast – Raziskovalno inovacijski projekti v podporo zele- nemu prehodu (Služba Vlade RS za razvoj in kohezijsko politiko, 2021b). Projekti krožnega gospodarstva so večinoma razvojni in inovativni projekti za nove materiale iz reci- kliranih surovin. Znotraj razvojnega področja Zeleni prehod prevladu- jejo projekti javnih služb, medtem ko privatna podjetja, ki delujejo na trgu in z dobičkom, razumejo svojo dejavnost predvsem kot razvojno priložnost, ki pa je ne povezujejo z zelenim prehodom. Nepovratna sredstva EU podje- tjem omogočijo, da ob vlaganju v razvoj (nove tehnologije, proizvo- dni prostori ipd.) med prejema- njem sredstev še vedno poslujejo uspešno. Glede na to, da je malo projektov, ki bi se ukvarjali z načini in možnostmi sistemske uveljavi- tve krožnega gospodarstva, obstaja precejšnje tveganje, da poslovanje podjetij po prenehanju prejemanja Slika 2: Razpoložljiva sredstva Mehanizma za okrevanje in odpornost za Slovenijo v obdobju 2021–2027 za zeleni prehod in krožno gospodarstvo. (Vir: Urad RS za okrevanje in odpornost, 2024). Tabela 2: Krožno gospodarstvo v projektih, sofinanciranih z nepovratnimi sredstvi mehanizma za okrevanje in odpornost na podlagi Načrta za okrevanje in odpornost (stanje v letu 2024). (Vir: NextGenerationEU, n. d.) Razvojno področje Projekti, ki vključujejo vidike krožnega gospodarstva Število projek­ tov Vrednost projektov (mio EUR) Zeleni prehod – vsi projekti 37 614,3 Zeleni prehod – krožno gospodarstvo 0 0 Pametna, trajnostna in vključujoča rast – vsi projekti 74 78,6 Pametna, trajnostna in vključujoča rast – poudarjena okoljska vsebina 27 40,8 Pametna, trajnostna in vključujoča rast – krožno gospodarstvo 12 5,2 Ostalo – vsi projekti 70 524,6 Ostalo – poudarjena okoljska vsebina 2 4,1 Skupaj – vsi projekti 181 1.221,6 Krožno gospodarstvo 45 mio EUR Zeleni prehod 479 mio EUR Zeleni prehod 880 mio EUR Načrt za okrevanje in odpornost (Slovenija 2021-2027) 2680 mio EUR Nepovratna sredstva 1610 mio EUR Posojila 1070 mio EUR Trajnost / april 2025 42 Krožno gospodarstvo / Strokovni članki nepovratne pomoči ne bo bistve- no bolj trajnostno kot pred tem, saj je bil razvoj usmerjen predvsem v napredek tehnologije namesto v razvoj krožnega poslovnega mode- la, ki prispeva k prehodu v krožno gospodarstvo na nacionalni ravni in ravni EU. 5 ZAKLJUČEK Krožno gospodarstvo je zelo ob- sežno in raznoliko razvojno podro- čje ter ena od prioritet pri uresniče- vanju zelenega prehoda. Zahteva mnoge strukturne spremembe in predstavlja pomemben ukrep za upočasnitev in zmanjševanje glo- balnih podnebnih sprememb ter ohranjanje naravnih virov. Prispeva k trajnostnemu razvoju in omogoča ohranjanje dosežkov družbenega in gospodarskega razvoja. Pred- stavlja tudi priložnost za obsežne investicije. Ker gre za skupno do- govorjene cilje Evropske unije, so državam članicam in gospodarskim subjektom na voljo povratna in ne- povratna evropska sredstva. Pogoj za pridobitev sredstev je trajno- stnost projektov, v katere so poleg ekonomskih vidikov enakovred- no integrirani okoljski, družbeni in upravljavski vidiki. Pri iskanju mož- nosti financiranja projektov za kro- žno gospodarstvo je smotrno, da se vprašamo, kako bo naša ideja pripomogla k uresničevanju pod- nebne nevtralnosti in ali je obe- nem pomembna za dolgoročno uvedbo krožnega gospodarstva. Pomembno je, da kot projekte za spodbujanje krožnega gospodar- stva ne prepoznavamo samo pro- jektov za razvoj recikliranja in po- novne uporabe surovin ter ravnanja z odpadki, temveč jih pojmujemo širše, vključno z izobraževanjem in usposabljanjem, osveščanjem po- trošnikov in podobno. Sofinanciranje razvoja krožnih po- slovnih modelov z evropskimi sred- stvi ne predstavlja samo finančne ugodnosti, ampak tudi priložnost za strokovno in poslovno pove- zovanje, razvoj inovativnih idej in nju krožnega gospodarstva ne bo mogla prispevati k doseganju ciljev Evropskega zelenega dogovora. Metka Kralj je univerzitetna diplomirana biologinja. Dela na podro- čju ekologije, varstva okolja in trajnostnega razvoja. Diplomirala je na Univerzi v Ljubljani in kot štipendistka nizozemske vlade nada- ljevala študij v Delftu na Nizozemskem na International Institute of Hydraulic and Environmental Engineering, podiplomski program Okoljske znanosti in tehnologije. Poleg ekologije in varstva okolja se je ukvarjala še z biomedicinskimi raziskavami diferenciacij in odmi- ranja celic. Na tem področju je na Univerzi v Ljubljani pridobila naziv mag. znanosti in dr. znanosti. Po upokojitvi v letu 2023 sodeluje z Visoko šolo za trajnostni razvoj. LITERATURA IN VIRI Decarbonisation (n. d.). Coming full circle: Decarbonisation and the circular economy. https:// www.aurecongroup.com/insights/decarbonisation-circular-economy Delovni dokument Komisije (2021). Next Generation EU – Green Bond Framework. Commission staff working document. Bruselj, 7.9.2021. https://commission. europa.eu/document/download/8d800c26-3ab6-4c78-8923-238eb7b0e9c8_ en?filename=nextgenerationeu_green_bond_framework.pdf Evropska komisija, Generalni direktorat za proračun (2021). The EU’s 2021-2027 long-term budget and NextGenerationEU – Facts and figures. Urad za publikacije. https://data.europa.eu/ doi/10.2761/808559 GS ZN (2015). Transforming our world: The 2030 Agenda for Sustainable Development. V Resolution adopted by the General Assembly on 25 September 2015. General Assembly, 21 October 2015, A/RES/70/. Hirschnitz-Garbers M., Adrian R. Tan, Albrecht Gradmann, Tanja Srebotnjak (2016). Key drivers for unsustainable resource use – categories, effects and policy pointers. Journal of Cleaner Production, Volume 132, 13–31. https://doi.org/10.1016/j.jclepro.2015.02.038 NextGenerationEU (n.d.). Discover what‘s happening in each Member State, Recovery and resilience facility,. rff_map_data_SI.xlsx. https://next-generation-eu.europa.eu/recovery-and- resilience-facility_en Poročilo komisije (2023). Poročilo Komisije Evropskemu parlamentu in svetu: Povzetek strateških načrtov skupne kmetijske politike za obdobje 2023–2027. Skupna prizadevanja in skupne ambicije. https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/ HTML/?uri=CELEX%3A52023DC0707 Raftowicz, M. (2021). The Climate Crisis as a Product of Globalization. SHS Web of Conferences 92, 06029. https://doi.org/10.1051/shsconf/20219206029 Sporočilo komisije (2019). Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij: Evropski zeleni dogovor. https://eur-lex. europa.eu/legal-content/SL/TXT/?uri=celex%3A52019DC0640 Služba Vlade RS za razvoj in kohezijsko politiko (2021a). Načrt za okrevanje in odpornost. Ljubljana, junij 2021. https://www.eu-skladi.si/sl/dokumenti/rrf/01_si-rrp_23-7-2021.pdf Služba Vlade RS za razvoj in kohezijsko politiko (2021b). Načrt za okrevanje in odpornost. Priloga 1. Ljubljana, junij 2021 https://www.eu-skladi.si/sl/dokumenti/rrf/02_si-rrp_ annex-1_21-7-2021_lekt.pdf Sporočilo komisije (2020a). Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij: Naložbeni načrt za trajnostno Evropo. Naložbeni načrt za evropski zeleni dogovor. https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/ TXT/?uri=CELEX:52020DC0021 Sporočilo komisije (2020b). Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij: Novi akcijski načrt za krožno gospodarstvo. Za čistejšo in konkurenčnejšo Evropo. https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/ TXT/?uri=CELEX%3A52020DC0098 Urad RS za okrevanje in odpornost (2024). Sprememba načrta za okrevanje in odpornost. Povzetek. Verzija 1.1. Ljubljana, april 2024. https://www.gov.si/assets/organi-v-sestavi/URSOO/ Dokumenti/Nacrt-za-okrevanje-in-odpornost/Povzetek_spremembe_NOO_april_2024.pdf Uredba (2021). Uredba (EU) Evropskega parlamenta in sveta z dne 12. februarja 2021 o vzpostavitvi Mehanizma za okrevanje in odpornost. UL L 057 18.2.2021, str. 17. https://eur-lex. europa.eu/legal-content/SL/TXT/HTML/?uri=CELEX:02021R0241-20240301 večanje prepoznavnosti Sloveni- je znotraj Evropske unije. Tako kot druge države in regije tudi Slovenija brez večje angažiranosti pri uvaja- Trajnost / april 2025 43 Trajnost / april 2025 44 Izvleček Živimo v hitro razvijajoči družbi, kjer je upravljanje z informacijami pomembna dejavnost. Priča smo hitremu razvoju dobrin in storitev, kar močno vpliva na spreminjanje želja in pričakovanj kupcev. Podjetja stalno pridobivajo sveže informacije o spremembah v okolju, da se nanje lahko pravočasno in ustrezno odzovejo. Prepoznati morajo probleme, razviti rešitve in jih ustrezno ponuditi trgu. Njihovo poslovno orien- tacijo, ki vodi v dobre rezultate, pa v sodobnem času usmerja pravilno razumevanje vloge in pomena traj- nostnega razvoja družbe kot celote ter umeščenost družbene odgovornosti podjetja v okolju. Podjetja si morajo kot cilj zastaviti lastno odgovorno mesto v krožnem toku gospodarstva, saj se morajo zavedati, da je svet oziroma okolje okrog podjetja zgolj eno, treba ga je čuvati oziroma spoštovati. Namen prispevka je predvsem predstaviti pomen in vlogo globalizacije, poslovanje podjetij v med- narodnem okolju ter posledično ugotoviti povezavo med vlogo globalnega sveta s trajnostnim razvojem družbe kot celote. V prispevku so predstavljeni pomen razumevanja družbene odgovornosti podjetij na trgu, njihova umeščenost v krožnem toku gospodarstva in tudi razumevanje podjetja kot družbeno odgovorne- ga subjekta. INTERNATIONAL BUSINESS – FAST CHANGING ENVIRONMENT Abstract We live in a rapidly developing society where infor- mation management is an important activity. We are witnessing the rapid development of goods and services, which has a strong impact on the changing wishes and expectations of customers. Companies are constantly acquiring fresh information about changes in the environment so that they can respond to them in a timely and appropriate manner. They must iden- tify problems, develop solutions and offer them to the market accordingly. In modern times, their business orientation which leads to good results, is guided by a correct understanding of the role and importance of the sustainable development of society as a whole and the location of the company‘s social responsibility in the environment. Companies must, as a goal, set their own responsible place in the circular flow of the economy, as they must be aware that the world or the environment around the company is only one that needs to be protected or respected. The purpose of the paper is primarily to present the meaning and role of globalization, business opera- tions in the international environment, and conse- quently to determine the connection between the role of the global world and the sustainable development of society as a whole. The article presents the impor- tance of understanding the social responsibility of companies on the market, their loction in the circular flow of the economy, as well as the understanding of the company as a socially responsible entity. Key words: globalization, sustainable development, social responsibility, circular economy MEDNARODNO POSLOVANJE – HITRO SPREMINJAJOČE SE OKOLJE mag. Viktor Stare, Šolski center Kranj, Višja strokovna šola Ključne besede: globalizacija, trajnostni razvoj, družbena odgovornost, krožni tok gospodarstva K RO ŽN O G O SP O DA RS TV O K RO ŽN O G O SP O DA RS TV O Krožno gospodarstvo / Strokovni članki 1 UVOD Skrb za zdrav in varen življenjski prostor čedalje bolj postaja temelj- na vrednota marsikaterega podje- tja. Podjetja niso več le ekonomski subjekti, ampak imajo pomembno vlogo pri oblikovanju družbe in okolja, v katerem delujejo. Potro- šniki si mnenje o podjetju oblikujejo na podlagi dejavnikov povezanih z odnosom podjetja do svojih delež- nikov. Posamezniki kot potrošniki najpogosteje na podlagi objav v medijih s svojim nakupnim vede- njem vplivajo na družbeno neod- govorna podjetja, tudi z bojkotom nakupa njihovih izdelkov. Po drugi strani je kljub zaznavi potrošnikov o lastni moči ta v praksi zanemarljiva. Da bi posamezniki kot potrošniki resnično vplivali na družbeno od- govorno ravnanje podjetij do okolja, je pomembno, da tudi sami upo- števajo družbene posledice svoje potrošnje. 1.1 Izhodišča Živimo v neverjetno hitro spremi- njajočem se in dinamično razvija- jočem se svetu. Dnevno se srečuje- mo s pojavom globalizacije tako mi potrošniki kot slovenska podjetja, ki se spopadajo s pojavom pospeše- ne internacionalizacije in tudi libe- ralizacije poslovanja, ki vedno bolj dosega svetovne razsežnosti po- slovanja. »Misli globalno, deluj lokalno, živi glokalno.« »Bistvo mednarodnega poslovanja je kultura.« (Geert Hofstede, 1994) Izbira blaga na trgovinskih policah je vedno večja in tudi izvorno zelo raznolika, saj prihaja z različnih koncev sveta. Kaj pa naš pogled z nasprotne smeri? Ali je kupcem na drugih koncih sveta prav tako omogočen nakup naših produktov in pod kakšnimi pogoji ali je ta po- jav globalizacije zgolj enosmeren? Odgovor na zastavljeno vprašanje je ravno bistvo mednarodnega po- slovanja v mednarodnem okolju, kateremu pomen strmo narašča. Tako smo dnevno priča strme- mu naraščanju ponudbe blaga in storitev vedno novih in novih po- nudnikov, ki so zelo razdrobljeni iz različnih predelov sveta – pred- vsem iz do sedaj nepoznanih držav, ki se trudijo svetu pokazati v vlogi ponudnika lastnih produktov, ki so cenovno, kakovostno predvsem pa uporabno enaki, če ne že boljši od produktov uveljavljenih svetovnih gospodarskih velesil, in to v smeri postati potrošniku naklonjen ponu- dnik produktov. 1.1.1. Povezava ekonomije obsega in pojava globalizacije Poslovanje v mednarodnih okvirih postaja vedno bolj pomembno in realno je pričakovati, da se bo dina- mika poslovanja v mednarodnem okolju le še stopnjevala in poveče- vala. Način poslovanja se v sodob- nem svetu stalno spreminja z zelo visoko stopnjo dinamike, kar za se- boj pritegne zgolj uspeh poslovanja za tista podjetja v mednarodnih okvirih, ki so na to hitro dinamiko spreminjanja poslovanja pripravlje- na in se predvsem tega tudi zave- dajo ter so temu dejstvu namenila začrtane lastne strategije svojega poslovnega razvoja, ki jih dnevno dosledno upoštevajo in jih izvajajo ter se trudijo biti vedno boljša, bolj produktivna in gospodarsko uspe- šnejša. Ta njihova naravnanost na doseganje vedno boljših poslovnih rezultatov je usmerjena na stal- no finančno vlaganje v doseganju vedno večje stopnje inovativnosti ter tržne usmeritve, kar v glavnem pomeni upoštevati potrebe kupcev oziroma povpraševalcev, kar pred- stavlja eno od največjih vrednot podjetja in je posledica izrazito usmerjena v globalni tržni prostor. Pojav globalizacije ni nek počasen proces, ki le stežka prodira v naš vsakdan, temveč gre za resnično hitro in zelo prodirajoče dejstvo, ki ga ne moremo dejansko ustaviti oziroma se zoper njega boriti. Gre za nepovraten, naporen in kom- pleksen proces, ki vedno bolj ločuje zmagovalce od poražencev, a jih hkrati tudi nagrajuje za svoje uspe- he, tržno usmerjeno delovanje in izkoriščanje poslovnih priložnosti in izzivov v svoj prid. Poznana so nam dejstva, ki po eni strani izraža- jo neko pozitivno interakcijo pojavu globalizacije, in sicer v smeri, da pojav globalizacije vsem nam omo- goča hitro in predvsem zanesljivo izmenjavo npr. informacij oziroma podatkov z različnih koncev sveta – npr. prek video konferenc … Opazno pa je dejstvo, da se iz dne- va v dan vedno bolj kot rezultat po- java globalizacije razlike v razvitosti med državami povečujejo, kar pa gotovo predstavlja negativno ko- notacijo pojava globalizacije. Svet se hitro spreminja in postaja vedno bolj soodvisen – medsebojno so- odvisen. 1.1.2. Pomen vključevanja v mednarodne okvire In kaj vse vključuje pojem medna- rodno poslovanje in kaj so njegovi cilji oziroma namen? Gotovo se sem umeščajo vse poslovne ak- tivnosti in transakcije, ki potekajo prek državnih meja v širše poslov- no okolje. Po drugi strani pa se med cilje mednarodnega poslovanja v največji meri uvrščajo možnosti zadovoljevanja potreb svetovnih potrošnikov, podjetij in tudi posa- meznih držav. Mednarodno poslo- vanje vključuje za lastno zmožnost aktiviranja predvsem njegovo zna- čilno in tradicionalno poslovno ak- tivnost, kamor uvrščamo konkretni izvoz in uvoz blaga kot tudi storitev. Pomen internacionalizacije celo- vitega poslovanja se še kako oči- tno intenzivno širi in opazen trend širitve se obeta tudi v prihodnje. Stopnja širitve navedenega pojava se v zadnjih letih krepi, kot se krepi- jo tudi druge poslovne aktivnosti v mednarodnem poslovanju. Mednje uvrščamo tako neposredne tuje in- vesticije, različne pogodbene oblike mednarodnega poslovanja, kamor uvrščamo množičen pojav franšiz, Trajnost / april 2025 45 Krožno gospodarstvo / Strokovni članki joint ventures ipd. ter tudi širitev raziskovalno-razvojnih, proizvod- nih, kreatorskih, oblikovnih, skladi- ščnih, distribucijsko-logističnih in tudi drugih poslovnih aktivnosti v mednarodni tržni prostor. Poslovanje v širšem mednarodnem okolju predstavlja izjemno živahno panogo. Vedno znova zahteva ne- kaj več – nekaj novega. Oblikovanje tržno zanimivega proizvoda, ki po eni strani upošteva želje kupcev, in je po drugi strani proizveden znot- raj poslovno sprejemljivih stroškov, predstavlja za podjetje izjemno zahtevno nalogo, ki pa je ključna za dosego poslovnega uspeha sleher- ne poslovne ideje vsakega podjetja. (Novel 2008, 141). Zabukovec Baruca (2011, 17) iz- postavlja ostro konkurenčno zasi- čenost trga, kar predstavlja pod- jetjem vse težje pogoje doseganja ugodnih poslovnih rezultatov. Da je sedanje stanje trgov zelo zapleteno in zasičeno, pa v veliki meri dopri- nesejo ključni akterji poslovanja, kot so način delovanja okvirne politike cenovne elastičnosti povpraše- vanja, načini oblikovanje končnih prodajnih cen, načini segmentira- nja ponudbe po raznih kriterijih ter predvsem raziskovanje poslovnih in osebnih navad potrošnikov. Nujno pa se je treba zavedati, da mednarodno poslovanje ne pred- stavlja samo prenosa ali direktne preslikave poslovnih aktivnosti iz domačega poslovnega okolja, temveč je širše mednarodno oko- lje poslovanja veliko bolj zahtev- no, kompleksno in tudi specifično, saj poteka v različnih in predvsem drugačnih kulturoloških, jezikovnih okoljih, ki imajo hkrati tudi svoja različna poslovna tolmačenja, razu- mevanja in tudi pričakovanja. Podjetja morajo stalno vlagati v vzdrževanje in ohranjanje dose- ženega lastnega tržnega položa- ja v panogi ter skrbeti za dnevno oblikovanje dodatnih ponudb ter posledično dodatnih konkurenčnih prednosti. Šuligoj (2011, 78–89, 129–134) pravi, da obstaja tesna vez med inovativnostjo oziroma izvirnostjo poslovanja slehernega podjetja z njegovo poslovno kul- turo oziroma njegovim načinom organiziranosti oziroma načinom delovanja. Ne smemo spregledati dejstva, da poslovni subjekti z vstopom v širše mednarodno poslovno oko- lje dejansko vstopajo v drugačna poslovna, finančna, zakonodajna, pravno-regulatorna, kulturna, me- nedžerska, tržna in sprememb polna okolja, kar daje poslovanju v medna- rodnem okolju drugačno konotacijo, težo, zahtevnost in pomen. 2 TRAJNOSTNI RAZVOJ DRUŽBE ZNOTRAJ SODOBNE EKONOMIJE Ponudba potrošnikom se s poja- vom globalizacije, kar je posledica vedno večjega deleža poslovanja v mednarodnem okolju, stalno pove- čuje, in to v vedno večji stopnji, pa tudi sam izbor produktov je vedno večji ter pestrejši, in to predvsem zaradi njihovega izvora. 2.1 Umeščenost slovenskega gospodarstva v mednarodno okolje Podatek glede deleža izvoza v slo- venskem BDP nam prikazuje veliko stopnjo vpetosti našega gospodar- stva v mednarodno okolje, kar je v povezavi tudi z velikostjo samo dr- žave. Pri opredelitvi velikosti neke države moramo upoštevati več kriterijev: površino države, števi- lo prebivalstva, kupno moč, BDP na prebivalca, višino BDP, delež v svetovni trgovini. Poleg navedenih kvantitativnih kriterijev pa upošte- vamo tudi kvalitativne kriterije, ki prav tako vplivajo na samo ume- stitev neke države v lestvico velikih oziroma majhnih držav. Med navedene kriterije tako uvr- ščamo: status moči in vpliva neke države v mednarodnih odnosih, stopnjo gospodarske razvitosti, nji- hovo samostojnost in neodvisnost ter povezovalne oz. integracijske težnje. Za samo gospodarsko aktivnost posamezne države pa sta glede na pomen zunanje trgovine in njene vloge v mednarodnem poslovanju opazni dve osnovni težnji: • z gospodarskim razvojem posa- mezne države, ne glede na ve- likost, tendenčno narašča delež v zunanjo trgovino usmerjenega gospodarstva; • delež izvoza in uvoza v BDP neke države ter njen izvoz na prebi- valca je tem večji, čim manjša je država. Tako navedena kriterija jasno potr- jujeta veliko usmeritev oziroma od- visnost slovenskega gospodarstva od širšega mednarodnega okolje. Dejstvo je, da je odvisnost od sve- tovnega trga za majhno državo zgolj prednost, ki prinaša oziroma spodbuja razvoj, višjo produktiv- nost in konkurenčnost ter posledič- no zagotavlja višji življenjski stan- dard prebivalcev države. Po drugi strani pa je slovensko go- spodarstvo relativno slabo diverzi- ficirano in tudi preskromno priso- tno na strateških in hitro rastočih svetovnih trgih, kot so trgi ZDA, države BRIC (Brazilija, Rusija, Indija, Kitajska) in tudi drugih pomembnih hitro rastočih svetovnih trgih, ka- mor gotovo uvrščamo hitro rastoče trge Arabskega polotoka. Dejstvo namreč je, da je slovensko gospo- darstvo majhno in posledično zelo ranljivo, to predvsem iz pozicije vi- soke stopnje odvisnosti našega go- spodarstva od širšega svetovnega gospodarstva. V tej korelaciji si mora Slovenija kot relativno majhna svetovna ekono- mija stalno prizadevati za nadalj- nje povečevanje svojega izvoza, ki je eden od glavnih generatorjev gospodarske rasti, zaposlovanja in dvigovanja celovite konkurenčnos- Trajnost / april 2025 46 Krožno gospodarstvo / Strokovni članki ti države v mednarodnem tržnem prostoru. Zabukovec Baruca (2011, str. 17) pravi, da pogoji za poslovanje pod- jetij postajajo vse težji zaradi pove- čevanja zasičenosti trgov, cenovne konkurenčnosti, segmentacije proi- zvodov in intenziviranja mednaro- dne konkurence ter da ob tem tudi potrošniki postajajo vse bolj zah- tevni zaradi vse večje ponudbe in rasti dohodka, ki je na razpolago za njihovo potrošnjo. Stalno si je treba prizadevati za njegovo večjo diferenciacijo (pred- vsem je izvoz usmerjen v sedaj »širši domači trg držav EU«, saj Slovenija izvozi na trge držav EU več kot 75 % vseh svojih izdelkov, slabo in premalo, predvsem glede na svetovne razvojne trende in glo- balizacijske procese, pa so sloven- ska podjetja zastopana na strateško pomembnih svetovnih trgih (ZDA, Japonska, Kitajska, Južna Amerika, Brazilija, Mehika, Turčija). Na svetovnem trgu se namreč kre- pi ponudba izdelkov, ki prihajajo v vedno večjih količinah iz držav s hitro rastočim gospodarstvom, kot so Brazilija, Indija, Kitajska, Južna Koreja in Turčija. Tu tudi nastaja- jo nova svetovna multinacionalna podjetja, ki imajo ambicije stopiti med vodilna v svojih industrijskih segmentih. 3 TRAJNOSTNI RAZVOJ – SMER USPEŠNEGA POSLOVANJA PODJETIJ Življenjska modrost, ki je osnova za temeljno definicijo trajnostnega razvoja: “Obravnavaj drugega tako, kot bi si želeli, da drugi obravnava- jo vas”. “Trajnostni razvoj je takšen način razvoja, ki zadošča današnjim potrebam, ne da bi pri tem ogro- žal možnosti prihodnjih generacij, da zadostijo svojim lastnim potre- bam.” (Svetovna komisija za okolje in razvoj (WCED), 1987). Strategija trajnostnega razvoja ob- sega, bolj dosledno po Vrhu Zdru- ženih narodov 2005, tri stebre: Cilji trajnostnega razvoja temeljijo torej na treh ključnih vidikih: eko- nomski, družbeni in okoljski. Te vidiki so medsebojno odvisni in si morajo prizadevati za usklajeno rast in napredek. a) Ekonomski vidik: Trajnostni ra- zvoj zahteva ustvarjanje gospo- darskih sistemov, ki so pravični, vključujoči in ne izčrpavajo vi- rov. Gre za spodbujanje trajno- stne proizvodnje in potrošnje, ki ne ogroža dolgoročne stabilno- sti naravnih virov. Pravična po- razdelitev bogastva, zmanjšanje revščine in spodbujanje inovacij so ključni elementi ekonomske- ga trajnostnega razvoja. b) Družbeni vidik: Vključujoče in pravično družbeno okolje je osnovni cilj trajnostnega razvo- ja. To vključuje skrb za človeko- ve pravice, enakost spolov, iz- obraževanje, zdravje, dostojno delo in kakovostno življenje za vse. Cilji trajnostnega razvoja si prizadevajo za izkoreninjenje revščine, diskriminacije in soci- alnih neenakosti. c) Okoljski vidik: Ohranjanje na- ravnega okolja je bistvenega pomena za trajnostni razvoj. Zmanjševanje emisij toplo- grednih plinov, varovanje bi- otske raznovrstnosti, učinkovi- to upravljanje vodnih virov in zmanjševanje onesnaževanja so ključne naloge v tej razse- žnosti. Cilj je ohraniti okolje za prihodnje generacije in prepre- čiti nepopravljivo škodo plane- tu. Gre torej za razvoj, ki si prizadeva vzdrževati ravnotežje med temi tremi stebri in pomeni pot k rav- novesju v družbi in naravi. Ne gre le za okoljski razvoj, kakor se pogosto razume ta koncept, temveč pred- vsem za gospodarski in socialni ra- zvoj, ki sta uravnotežena med se- boj in tudi z okoljem, pri čemer ne smemo pozabiti na kulturo družbe kot podporni steber razvoja. Čeprav mnogi koncepta trajnostni razvoj in družbena odgovornost za- menjujejo – je med njima tesna po- vezava, vendar sta v osnovi to dva različna koncepta. Pri trajnostnem razvoju gre za zadovoljevanje po- treb družbe brez ogrožanja potreb prihodnjih generacij, medtem ko se družbena odgovornost nanaša na organizacije, lahko tudi posamezni- ke, v našem primeru pa na podjetja. Opredeljuje odgovornost do širše- ga okolja, njen cilj pa je prispevati k trajnostnemu razvoju. Najpogosteje je družbena odgovor- nost podjetij na ravni EU definirana kot koncept, znotraj katerega pod- jetja na prostovoljni ravni vključuje- jo skrb za družbo in okolje v svoje vsakodnevno poslovanje in v svoja razmerja z deležniki. 3.1 Vloga krožnega gospodar­ stva Definicija trajnostnega razvoja je razumljiva vendar, kako to do- seči? Zadeve se je potrebno lotiti večplastno. Ena izmed priložnosti je, da uveljavljamo to zavest skozi izobraževalne procese. Potem lah- ko govorimo o dvigu zavesti, da tak način življenja soustvarja vsak po- sameznik sam, s svojim ravnanjem: da varčuje z energijo; ne onesnažuje okolja; kupuje le, kar resnično pot- rebuje; se obnaša skrajno skrbno in spoštljivo do okolja in do naravnih virov … in da se vsak od nas zaveda resnosti situacije in svoje odgovor- nosti do življenja na tem planetu. Zelo pomembno je, da se tudi or- ganizacije obnašajo trajnostno, saj je vsako podjetje del družbe kot ce- lote. Zaradi tega mora biti trajnostni vidik nujni sestavni del strategije ra- zvoja organizacije. Trajnostne stra- tegije so se do sedaj osredotočale na okoljske in družbene vplive, o stroških in koristih za ugled pa so bili obveščeni ustrezni deležniki. Da- nes pa gredo nekatere organizacije še veliko dlje, saj njihove strategije Trajnost / april 2025 47 Krožno gospodarstvo / Strokovni članki trajnostnega razvoja temeljijo na premiku proti krožnemu gospodar- stvu. Govorimo torej o modelu ob- novljive energije, v katerem se viri ohranjajo, vmesni izdelki ponovno uporabljajo, odpadki pa reciklirajo tako, da izdelki dosegajo svojo ma- ksimalno vrednost. Osnova je koncept pozitivnega snovnega kroga – ponovna upora- ba, popravilo in recikliranje obsto- ječih materialov in izdelkov. Reci- kliranje je predpogoj za delovanje krožnega gospodarstva - viri in ma- teriali se reciklirajo, vrnejo v proi- zvodni cikel in ponovno uporabijo. Če želimo v celoti izkoristiti poten- cial sekundarnih surovin, je nujna vzpostavitev učinkovitega siste- ma upravljanja z odpadki, sprosti- tev ovir pri njihovem trgovanju ter zagotavljanje visokih standardov kakovosti. Le v takšnem okolju lahko industrija popolnoma izko- risti sekundarne surovine v lastnih proizvodnih procesih in obenem zagotavlja njihovo zanesljivo do- bavo. Temeljni postulat recikliranja v konceptu krožnega gospodarstva je pridobivanje materialov skozi zbiranje, razstavljanje in reciklira- nje odsluženih izdelkov. Ponovna integracija teh materialov na za- četek proizvodnega življenjskega cikla se neposredno kaže v zmanj- šanju vplivov na okolje in stroškov proizvodnje. Z drugimi besedami z delujočim konceptom »zaprtja zanke« lahko odpadke ene indu- strije uporabimo kot vir druge in s tem zmanjšamo količino odlože- nih ali sežigalnih odpadkov. Že na samem začetku pri snovanju izdelka je potrebno upoštevati kon- cept krožnega gospodarstva in sicer pri analizi življenjskega cikla. Pre- hod zahteva sistemski premik v na- činu, kako so novi izdelki oblikovani, kako pridobivamo materiale zanje, kako so izdelani in kako so vmesni izdelki znova uporabljeni, odpadki pa reciklirani. Sistemski premik se začne z nadzorom nad omejenimi viri, recikliranjem komponent, pre- oblikovanjem izdelkov, optimizacijo izkoriščanja virov in drugimi načini. Pomen krožnega gospodarstva te- melji torej na modelu gospodarstva, ki poskuša čim dlje časa zadržati iz- delke v uporabi in s tem posledično zmanjšati prekomerno porabo suro- vin in množično količino odpadkov. Na odpadke gledamo kot na jut- rišnje surovine; vsakemu odpadku damo še možnost, s čimer po eni strani zmanjšujemo količino od- padkov po drugi strani pa prihra- nimo pri vhodnih surovinah. Vsaka proizvodnja vpliva na okolje, zalo- Vi r: S hu tte rst oc k Trajnost / april 2025 48 Krožno gospodarstvo / Strokovni članki go virov in surovin ter generiranje odpadkov. Za zagotavljanje trajno- stnega razvoja moramo preudarno uporabljati naše vire; v današnjem času je jasno, da obstoječi linearni model ekonomske rasti ''vzemi- -naredi-zavrzi'', na katerega smo se zanašali v preteklosti, ni več prime- ren za moderne družbe v globalizi- ranem svetu. Pri linearnem gospo- darstvu je tok surovin do odlaganja enosmeren, pri krožnem gospo- darstvu pa materiale, ki bi na koncu procesa postali odpadki, sortiramo in, če je le mogoče, ponovno upo- rabimo v drugih procesih. Krožno gospodarstvo lahko za or- ganizacije predstavlja izziv, saj od njih zahteva, da ponovno premislijo o smotrnosti obstoječih linearnih poslovnih modelov, ki ustvarjajo odpadke v vsaki fazi proizvodnje in porabe, zahteva pa tudi nove veščine za načrtovanje izdelkov in procesov. Ključna pri vpeljevanju modela krožnega gospodarstva je faza načrtovanja produkta. Ta mora biti zasnovan tako, da omogoča čim bolj enostavno ponovno rabo v se- kundarnem in morda celo terciar- nem življenjskem ciklu. Organizacijam se lahko prehod na model krožnega gospodarstva zdi kot misija nemogoče, saj zahteva razumevanje in nadzor vseh ma- terialov in procesov, uporabljenih v proizvodnji. Recimo, da bi po poslovnem modelu krožnega go- spodarstva izdelali in prodali ma- jico. Začeti moramo že pri samem bombažu – je bila pridelava bom- baža odgovorna, kaj pa uporaba kemikalij? Kakšni so delovni po- goji v tovarni, v kateri se proizvaja; kako nadzirajo porabo energije pri proizvodnji, prevozu in distribuciji? Kakšen je proces zbiranja, razgra- dnje in reciklaže odsluženih majic. Vse te postopke je potrebno defini- rati, implementiti, presojati in veri- ficirati – da lahko potrdimo njihovo kredibilnost. 3.2 Umeščenost družbene odgovornosti podjetij v okolju Družbena odgovornost podjetij (DOP) je način ravnanja, po kate- rem podjetje na prostovoljni osno- vi v svoje poslovanje vključuje tudi skrb za družbena vprašanja in vse svoje deležnike. Cilj vključevanja DOP je doseganje višje kvalitete življenja za vse deležnike, s tem da se ohrani dobičkonosnost podjetja, kot njegov temeljni cilj. Številni mednarodni predpisi in predpisi Evropske unije z name- nom ohranjanja zdravega okolja, temeljijo na varstvu in zaščiti na- rave. Raziskave so pokazale prepri- čanje potrošnikov, da bi se kvaliteta njihovega življenja izboljšala, če bi velika podjetja poslovala družbeno odgovorno do okolja. Izsledki razi- skave hkrati kažejo, da potrošniki v manjšem deležu, zaupajo pod- jetju, ki svojo družbeno odgovor- nost izkazuje le skozi dobrodelnost, kar pomeni da so potrošniki že v tolikšni meri ozaveščeni, da ločijo družbeno odgovorno poslovanje od korporativne dobrodelnosti, ki predstavlja le manjši delež družbe- ne odgovornosti (filantropska od- govornost). V sodobnih tržnih gospodarstvih, poleg zaposlenih, postaja potro- šnik pomemben deležnik in tega se podjetja zavedajo. 3.3 Družbena odgovornost podjetij Družbena odgovornost podjetij (DOP) je koncept, s pomočjo kate- rega podjetja prostovoljno integri- rajo družbene in okolijske zadeve v svoje poslovanje in svoja razmerja z deležniki (Zelena knjiga EU, 2001). Med številnimi opredelitvami je najbolj znana je Carollova piramida družbene odgovornosti podjetja, ki predstavlja okvir, ki pojasnjuje kako in zakaj bi morale organizacije prev- zeti družbeno odgovornost. Caro- ll izpostavlja štiri najpomebnejše vrste odgovornosti: gospodarska (ekonomska), pravna (zakonska) etična in filantropska (Caroll, 1991). Najpomembnejša je ekonomska odgovornost, pri kateri je osnovna naloga podjetja ustvarjanje dobič- ka. Sledita ji zakonska odgovornost, ki je povezana s spoštovanjem za- kona in drugih predpisov. Na vrhu piramide sta etična odgovornost, ki vključuje dejanja, povezana s priča- kovanji družbe in filantropska od- govornost, kamor sodijo donacije, sponzorstva in druge dobrodelne aktivnosti. Svetovni gospodarski svet za traj- nostni razvoj definira družbeno odgovornost podjetij kot nenehno zavezanost organizacije k etične- mu vedenju, ekonomskemu razvo- ju, izboljševanju kakovosti življenja zaposlenih, njihovih družin, lokalne skupnosti in družbe na splošno. Evropska komisija predstavlja novo opredelitev družbene odgovorno- sti podjetij (CSR) kot „odgovornosti podjetij za njihove učinke na druž- bo“. Pogoj za prevzemanje te od- govornosti je spoštovanje veljavne zakonodaje in kolektivnih pogodb med socialnimi partnerji. Podjetja bi morala imeti za dosledno izpol- njevanje družbene odgovornosti vzpostavljen postopek za vključe- vanje socialnih, okoljskih in etičnih vprašanj ter vprašanj človekovih pravic in potrošniških vprašanj v svoje poslovanje. Po standardu ISO 26 000 gre pri družbeni odgovornosti za odgovor- nost organizacije za to, kako s svoji- mi odločitvami in dejavnostmi vpli- va na družbo in okolje. Upoštevanje teh vidikov omogoča podjetjem doseganje konkurenčnih prednos- ti ter boljši ugled samega podjetja, kajti ekonomska uspešnost gospo- darskega subjekta je v veliki meri odvisna od njegove družbene od- govornosti v razmerju do zaposle- nih ter do vseh drugih deležnikov s katerimi podjetje sodeluje. Trajnost / april 2025 49 Krožno gospodarstvo / Strokovni članki 4 ZAKLJUČEK Kot odgovorno gospodarstvo, kate- ro v zadnjem obdobju dosega nad- povprečne stopnje rasti, si sigurno želimo, da bi bilo med zmagovalci v globalizacijskih procesih čim večje število slovenskih podjetij ter da bi čim več svetovnih potrošnikov se- galo po izvirnih slovenskih izdelkih. In zakaj je naveden prav ta cilj? Od- govor je predvsem potrebno iskati v dejstvu, da smo majhno omejeno gospodarstvo v smislu kapacitet in poskrbeti je potrebno, da slovenski produkti niso prehitro tarča velikih svetovnih korporacij, ki bi sigurno strmeli po oplemenitenju lastnih finančnih vložkov in prodoru tujih produktov na slovenske police ter v nakupno odločitev slovenskih potrošnikov. K trajnostnemu uspe­ hu organizacij lahko bistveno pri­ pomorejo standardi, ki vključuje- jo zahteve za racionalno oziroma učinkovito rabo virov, skladnost in urejenost poslovanja ter obvlado- vanje tveganj. Trajnostni razvoj podjetja oz. nje- govo vključevanje v poslovno stra- tegijo ne nazadnje ni le moralna ali etična odločitev, temveč tudi strateška odločitev, ki lahko prinese konkretne, merljive koristi za pod- jetje na več ravneh. Zavedati pa se je potrebno, da trajnostni razvoj podjetja ni enkraten dogodek, am- pak je nenehen proces, ki zahteva strateško razmišljanje, usklajevanje s cilji podjetja in vključevanje vseh deležnikov. Obenem gre torej za zapleten proces saj zahteva sode- lovanje različnih oddelkov, različnih ravni upravljanja, prav tako pa mora upoštevati zunanje deležnike. Kljub temu pa prinaša številne koristi, kot so izboljšan ugled, večja konkurenč- na prednost, zmanjšana tveganja in dolgoročna stabilnost poslovanja podjetja. Ravno dolgoročno zago- tavljanje določene stabilnosti po- slovanja podjetja je rešitev, da kljub majhnosti in omejenosti trga, pod- jetja uspešno poslujejo, obstanejo ter se razvijajo. Zato je potrebno upoštevati, da so znanja in veščine iz mednarodnega poslovanja stra- teško izjemno pomembna in tisti ključni faktor, ki lahko tudi sloven- skim podjetjem pomaga izkoriščati priložnosti in izzive globalizacijskih procesov, dolgoročnega povečeva- nja rasti prodaje, tržnih deležev na tujih trgih, zagotavljanja kvalitetne- ga razvojnega kroga, ter tudi blagi- nje države in vsega njenega prebi- valstva. Vsako podjetje, ki bi se želelo ozi- roma je prisiljeno razširiti lastno poslovanje v širše mednarodno okolje, se mora še kako zavedati, da tak preskok predstavlja dobesedno preporod njihovih dosedanjih usta- ljenih praks, saj se z vstopom v novo poslovno okolje sreča z neko novo poslovno kulturo, z nekimi novimi pravnimi postopki in pravili. Vendar je razširitev poslovanja v mednaro- dno okolje dandanes nujno in ni več zgolj v smeri želje podjetja. Trajnost / april 2025 50 Krožno gospodarstvo / Strokovni članki Viktor Stare, magister poslovnih znanosti, je zaposlen na ŠC Kranj kot višješolski predavatelj na področju programa ekonomist. Tako je imenovan predavatelj dveh predmetov na programu Ekonomist, in sicer predmeta Poslovne matematike s statistiko kot tudi predme- ta Mednarodno poslovanje. Na strokovni konferenci Visoke šole za trajnostni razvoj B&B sodeluje že od samega začetka. Prav tako je nosilec strokovnih vsebin pedagoško-andragoških usposabljanj, tako v ŠC Kranj, kot v CPU Ljubljana. LITERATURA IN VIRI Šuligoj, M. Inovativnost zaposlenih v birokratskih hotelskih organizacijah. Management (online) Koper, Management, leto 6, številka 1. (Citirano 16. 3. 2018). Dostopno na internetu na naslovu: http://www.fm-kp.si/zalozba/ISSN/1854-4231/6-1.pdf. Zabukovec Baruca, P. Analiza ključnih dejavnikov vpliva na zadovoljstvo gostov v različnih kategorijah hotelov. Naše gospodarstvo (online) Maribor, Naše gospodarstvo, letnik 57, številka ¾. (Citirano 16. 3. 2018). Dostopno na internetu na naslovu: http://www.dlib.si/details/ URN:NBN:SI:DOC-KJ13M0I8. Novel, I. Specifike hotelirstva kot faktor za uvajanje metode ciljnih stroškov v hotelirsko dejavnost. Organizacija (Kranj) (online) Kranj, Organizacija, letnik 41, številka 2. (Citirano 16. 3. 2018). Svet Evropske unije. 2006. Prenovljena strategija eu za trajnostni razvoj. Http://ec.europa.eu/ sustainable/docs/renewed_eu_sds_sl.pdf. Tavčar, M. I. 2002. Strateški management. Koper: Visoka šola za management, Maribor: Ekonomsko-poslovna fakulteta, Inštitut za razvoj managementa. Carroll, Archie B. 1999. Corporate Social Responsibility. Evolution of a Definitional Constract. Business & Society 268 – 295. Hočevar, B. (2017): Kupci zahtevajo spoštovanje okolja, Finance. Golob, U., Podnar, K, 2007 Pričakovanja o družbeni odgovornosti podjetij in njihov vpliv na vedenjsko intencijo posameznikov, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede. Zakon o varstvu okolja (ZVO-2, Uradni list RS, št. 44/22, 18/23, 23/24). Trajnost / april 2025 51 Krožno gospodarstvo / Povzetek okrogle mize Krožno gospodarstvo Okrogla miza konference Izzivi trajnostnega razvoja – Kako doseči resnično zeleno prihodnost? Okrogla miza je naslovila vprašanja o izzivih in priložnostih (pre)oblikovanja sistemov vrednosti in vrednot, ki jih potrebujemo za resnično zeleno prihodnost. Dotaknili smo se pasti zelenega zavajanja ter predvsem izpostavili pobude in spodbude za uvajanje trajnostnih praks. Okroglo mizo je moderirala Lucija Marovt, svetovalka in soustvarjalka trajnostnih in krožnih projektov. Sodelovali so: • Antonija Božič Cerar, vodja Službe za okolje, podnebje in energijo (GZS), • Renata Zamida, direktorica (Javni zavod Center Rog), • Matjaž Berčon, direktor (Komunala Kranj). • dr. Metka Kralj, raziskovalka na Visoki šoli za trajnostni razvoj, Kranj Med vizijo in realnostjo – kako preoblikovati vrednote v dejanja? Kako uskladiti ekonomske interese, okoljske zaveze in družbene vred- note, da bi krožno gospodarstvo postalo resnična alternativa obsto- ječim linearno naravnanim mode- lom? Regulativa kot izziv in priložnost za gospodarstvo Podjetja se soočajo z vse večjo kompleksnostjo regulativnih okvi- rov, ki zahtevajo natančno trajno- stno poročanje, prilagajanje po- slovnih modelov in učinkovitejše spremljanje podatkov. Novi pred- pisi ne prinašajo zgolj dodatnih obveznosti, temveč ponujajo tudi priložnosti za inovacije in dolgoroč- no konkurenčnost. Ključnega po- mena je sodelovanje med podjetji, izmenjava znanja in iskanje rešitev, ki podpirajo trajnostne gospodarske modele, je opozorila Gospa Antoni- ja Božič Cerar iz Gospodarske zbor- nice Slovenije. Komunalna podjetja kot vezni člen trajnostnega prehoda Komunalna podjetja igrajo ključno vlogo pri trajnostnem prehodu, saj povezujejo politike trajnostnega razvoja z vsakodnevnimi navadami prebivalcev. Kljub prizadevanjem za ozaveščanje količina odpadkov še vedno narašča, kar kaže na pot- rebo po spremembi vrednot in od- nosa do virov. „Čeprav vsi govorimo o trajnosti, statistika kaže, da jo v praksi še vedno premalo živimo,“ je poudaril Matjaž Berčon, direktor Komunale Kranj. Komunalna podje- tja se tako soočajo z izzivom, kako spodbuditi učinkovitejše ravnanje z viri in okrepiti trajnostne prakse v lokalnih skupnostih. Moč lokalnih iniciativ in skupnosti Lokalne pobude igrajo ključno vlo- go pri spodbujanju trajnostnih praks in prehodu v krožno gospodarstvo. Center Rog ni le prostor oblikova- nja in inovacij, temveč tudi stičišče, kjer se vzpostavlja nov odnos do materialov, potrošnje in proizvo- dnje. „Z delavnicami, ki spodbujajo ponovno uporabo, reciklažo in traj- nostno oblikovanje, odpiramo novo perspektivo o vrednosti predmetov in surovin,“ je poudarila Renata Za- mida iz javnega zavoda Center Rog. Takšne iniciative krepijo ozavešče- nost in ponujajo konkretne rešitve za bolj trajnostno prihodnost. Od vrednot do vedenja: ključ do sprememb Trajnostne vrednote same po sebi ne zagotavljajo trajnostnega ve- denja – ključne so sistemske spre- membe in konkretna dejanja, ki po- sameznikom omogočajo trajnostne izbire. „Zgolj informiranje ni dovolj, saj je kultura hitre potrošnje globo- ko zakoreninjena. Vendar pa lahko s pravilnimi spodbudami in dobri- mi zgledi gradimo bolj odgovorno družbo,“ je poudarila dr. Metka Kralj. Prehod od ozaveščanja k dejanske- mu spreminjanju navad ostaja eden izmed največjih izzivov na poti k bolj trajnostni prihodnosti. Zelena prihodnost: izziv, a tudi priložnost Razprava na okrogli mizi je jasno pokazala – prehod v resnično ze- leno prihodnost ni lahek, a je nu- jen. Ključno vlogo pri tem igrajo podjetja, lokalne skupnosti in po- samezniki, ki s svojimi odločitvami soustvarjajo trajnostno gospodar- stvo in družbo. Uspeh bo odvisen od sodelovanja, inovacij in jasne vizije prihodnosti. Čeprav se soo- čamo s številnimi izzivi, se hkrati odpirajo izjemne priložnosti – tako za podjetja, ki bodo prepoznala po- tencial krožnega gospodarstva, kot za skupnosti, ki bodo trajnost pos- tavile v središče svojega delovanja. Pripravila: Kaja Kramar Trajnost / april 2025 52 Krožno gospodarstvo / Povzetek okrogle mize Trajnost / april 2025 53 Trajnost / april 2025 54 Izvleček Svet se hitro in korenito spreminja. Na prvem mestu so verjetno grozeče podnebne spremembe; nekontro- lirane temperature, ekstremni vremenski pojavi, ta- ljenje večnega ledu, izsekavanje gozdov. Potem so tu še pomanjkanje hrane, nekakovostna živila, ostanki pesticidov v prsti, v živalih in ljudeh, podobno je z mikroplastiko. Ogromne količine odpadkov nas bodo kmalu zasule. Ponekod skoraj ni več čiste pitne vode, morja so nepovratno onesnažena. Zaradi onesnaže- nosti zraka iz prometa v Evropi vsako leto umre več kot 100 tisoč ljudi. Biotska raznovrstnost je več kot osiromašena, širijo se invazivne vrste. Prebivalstvo se stara, pojavljajo se vedno nove bolezni, vse več je debelih ljudi. In vse več je bogatih na eni strani in revnih ljudi na drugi; 1 odstotek najbogatejših ljudi na svetu ima v lasti 59 odstotkov vsega svetovnega pre- moženja. Na svetu je trenutno več deset vojnih žarišč. Kaže, da je človek pozabil, kaj je uravnotežen, so- naraven, trajnosten razvoj. In da imamo pri vseh teh dogajanjih – tako v družbi kot v okolju in gospo- darstvu – pomembno oziroma najpomembnejšo vlogo mi sami. Kot posamezniki, kot potrošniki, kot gospodinjstva. V kakšnem svetu živimo in v kakšno smer gre naš razvoj, je potemtakem odvisno zlasti od našega življenjskega sloga, načina življenja, naših vsakodnevnih odločitvah. Trajnostna potrošnja je ena izmed ustreznih poti naprej. Ohranitev planeta je namreč naša edina rešitev. SUSTAINABLE CONSUMPTION Abstract The world is changing rapidly and radically. In the first place is probably the looming climate change; uncontrolled temperatures, extreme weather events, melting of permafrost and ice, deforestation. Then there is the lack of food, low-quality food, pesticide residues in the soil, animals and people, the same is true with microplastics. Huge amounts of waste will soon overwhelm us. In some places, there is almost no clean drinking water left, the seas are irreversibly polluted. More than 100,000 people die every year in Europe due to air pollution from traffic. Biodiversity is more than depleted, invasive species are spreading. The population is aging, new diseases are appearing, and there are more and more obese people. And there are more and more rich people on one side, and poor people on the other side; the richest 1 percent of people in the world own 59 percent of all the world‘s wealth. There are currently dozens of war hotspots in the world. It shows that people have forgotten what balanced, sustainable development is. And that we play an important, even the most important, role in all these developments - both in society and in the environ- ment and economy. As individuals, as consumers, as households. What kind of world do we live in and in what direction is our development going depends especially on our lifestyle, the way of life, our daily decisions. Sustainable consumption is one of the ap- propriate ways forward. Preservation of the planet is our only solution. Keywords: state of the world, circular economy, sustainable consumption, key consumption sectors, consumption footprint TRAJNOSTNA POTROŠNJA mag. Alenka Burja, Visoka šola za trajnostni razvoj, Kranj Ključne besede: stanje na svetu, krožno gospodarstvo, trajnostna potrošnja, ključni sektorji potrošnje, odtis potrošnje T RA JN O ST NE IN O VA CI JE V O SK RB O VA LN IH V ER IG AH T RA JN O ST NE IN O VA CI JE V O SK RB O VA LN IH V ER IG AH Trajnostne inovacije v oskrbovalnih verigah / Strokovni članki 1 UVOD Svet se sooča z izrednimi okoljskimi izzivi. Trenutno stanje okolja odraža kompleksen preplet človekovih de- javnosti in naravnih procesov. Pod- nebne spremembe, izguba biotske raznovrstnosti, onesnaževanje (še posebej s plastiko) in izčrpavanje virov (tudi izsekavanje gozdov) ter skoraj 30 % zavržene hrane so zelo pereča vprašanja. Poročila Medvla- dnega odbora za podnebne spre- membe (IPCC, 2023) kažejo, da se globalne temperature nenehno dvigujejo predvsem zaradi izpustov toplogrednih plinov. Ekosistemi so ogroženi zaradi uničevanja habita- tov in prekomernega izkoriščanja virov. Netrajnostna potrošnja pa je po- membno gonilo vseh teh težav, saj postavlja pretirane zahteve po naravnih virih. Sprememba vede- nja in uveljavitev modela krožnega gospodarstva sta ključnega pome- na za spodbujanje trajnostnega ra- zvoja. V prispevku tako povzame- mo gonilne elemente netrajnostne potrošnje, začrtamo možne rešitve in na kratko predstavimo izobraže- valno publikacijo Vodnik po trajno- stni potrošnji Agencije RS za okolje. 2 NETRAJNOSTNI VZORCI POTROŠNJE Netrajnostna potrošnja se nanaša na uporabo virov in dobrin na na- čine, ki izčrpavajo naravni kapital in prispevajo k degradaciji okolja. Okoljski program Združenih na- rodov (UNEP, 2021) poroča, da se svetovna poraba najrazličnejših materialov povečuje, kar povzroča vse večje okoljske probleme. 2.1 Prekomerna poraba virov V poročilu OZN iz leta 2023 o do- seganju trajnostnih ciljev, konkre- tno cilja 12: Zagotoviti trajnostne vzorce potrošnje in proizvodnje, podatki kažejo, da bomo ob po- večani porabi virov in naraščanju prebivalstva leta 2050 potrebovali 3 planete, če bomo želeli ohraniti današnji življenjski slog. Podobno poroča Global Footprint Network (2024), ko človeštvo vsako leto vse bolj presega biokapaciteto Zem- lje (poraba virov in ekosistemskih storitev, ki jih lahko planet obnovi v enem letu), kar vodi v ekološki dolg. Slovenija je ekološki dolg leta 2024 dosegla že 25. aprila. 2.2 Nastajanje odpadkov Svetovna banka (WB, 2018) oce- njuje, da se bodo odpadki na sve- tovni ravni do leta 2050 povečali na 3,4 milijarde ton, kar bo prispe- valo k še večjemu onesnaževanju in uničevanju habitatov. Dejstvo je, da je ustrezno ravnanje z odpad- ki veliko manj razvito v državah v razvoju. Na to opozarjajo tudi po- datki o recikliranju; globalno je de- lež recikliranih odpadkov komaj 19 odstoten, medtem ko je povprečje EU okrog 50 odstotkov; kar pa je še vedno daleč od ciljnih vrednosti. Priročnost predmetov za enkratno uporabo, kot so plastika, embalaža in tekstil, vodi do povečanja od- padkov in onesnaževanja. Dodatne obremenitve predstavljajo živilski odpadki. 2.3 Vzorci potrošnje Naš življenjski slog, vedenje in na- vade pomembno vplivajo na oko- lje na različne načine. Prekomerna potrošnja pomeni, da kupujemo več, kot v resnici potrebujemo. To povzroči povečano povpraševanje po virih, kar ima za posledico izčr- pavanje virov, nastajanje odpadkov in večje izpuste. Posebej izpostav- ljamo hitro modo. Hitri proizvodni cikli modne industrije spodbujajo oblačila za enkratno uporabo. Ob tem gre posebej omeniti še soci- alne vidike tekstilne industrije, ki se prenaša v države v razvoju s ce- nejšo delovno silo in manj strogimi okoljskimi zahtevami. 2.4 Poraba energije Velika odvisnost od fosilnih goriv za prevoz, ogrevanje, proizvodnjo električne energije in v proizvodnih procesih povečuje izpuste toplo- grednih plinov, kar prispeva k pod- nebnim spremembam. Soočamo se s tem, da so nekatere naprave energetsko neučinkovite. Na dru- gi strani imamo vse več energij- sko učinkovitih naprav, toda ker jih kupujemo vedno več, se poraba energije ne zmanjšuje. Ta pojav imenujemo povratni učinek (rebo- und effect). In poraba elektrike v gospodinjstvih raste. 2.5 Mobilnost Postali smo povsem odvisni od av- tomobilov. Nenehno prevažanje z osebnimi vozili, tudi na še tako kratkih razdaljah, povečuje izpuste in prometne zastoje. Alternative, kot so javni prevoz, kolesarjenje ali hoja, so pogosto premalo izkorišče- ne. Vse pogosteje potujemo z letali. 2.6 Poraba vode Prekomerna in pretirana poraba vode za kmetijstvo in vsakodnevne dejavnosti obremenjuje vire sladke vode, zlasti v sušnih regijah. Sušnih obdobij pa je zaradi podnebnih sprememb vedno več. Pitne vode vedno bolj primanjkuje tudi zaradi taljenja ledu. In vrtimo se v začara- nem krogu; pitne vode je vse manj, porabimo pa je vedno več. Poleg tega slabe prakse ravnanja z od- padki povzročajo onesnaženje vod- nih virov, kar škoduje ekosistemom in zdravju ljudi. 2.7 Prehranske izbire Velika poraba mesa, zlasti goveje- ga, prispeva h krčenju gozdov, iz- pustom toplogrednih plinov, večji porabi vode, izginjanju rodovitne prsti ipd. Proizvodnja in pakiranje predelanih živil imata pogosto velik ogljični odtis. Kljub intenzivni kme- tijski pridelavi je več kot 700 milijo- nov ljudi na svetu še vedno lačnih. Pridelana živila so včasih vprašlji- ve kakovosti (vsebnosti pesticidov npr.), ekološka pridelava pa le po- časi, a vztrajno raste. Trajnost / april 2025 55 Trajnostne inovacije v oskrbovalnih verigah / Strokovni članki 2.8 Življenjski slog Kapitalistična miselnost spodbuja pretirano nakupovanje in zapravlja- nje, ki ga pogosto poganjajo oglaše- vanje in družbeni pritiski. Digitalna potrošnja skokovito raste; storitve pretakanja in spletne dejavnosti porabijo veliko energije in ustvarjajo dodatne odpadke. 2.9 Kulturni in družbeni vplivi Družbene norme lahko spodbujajo netrajnostno vedenje, kot je pre- komerna potrošnja ali neupošteva- nje ravnanja z odpadki. Skupnosti, ki dajejo prednost trajnosti, lahko vplivajo na vedenje posameznikov in spodbujajo kulturo okoljske od- govornosti. 3 OPREDELITEV TRAJNOSTNE POTROŠNJE Trajnostna potrošnja je opredelje- na kot uporaba dobrin in storitev, ki zadovoljujejo potrebe sedanjosti, ne da bi pri tem ogrozili sposobnost prihodnjih generacij, da zadovolji- jo svoje potrebe. Ta koncept zaje- ma različne razsežnosti, vključno z okoljsko trajnostjo, socialno pra- vičnostjo in ekonomsko upraviče- nostjo. Spodbuja odgovorno rabo virov in želi zmanjšati negativne vplive potrošnje na okolje in družbo. Ključni vidiki trajnostne potrošnje: • Učinkovitost virov: poudarjanje uporabe virov na način, ki zmanj- šuje količino odpadkov in vplivov na okolje (UNEP, 2013). • Perspektiva življenjskega cikla: upoštevanje celotnega življenj- skega cikla izdelkov – od izkopa- vanja rudnin do odlaganja – za oceno njihovega okoljskega odti- sa (Evropska komisija, 2019). • Družbena odgovornost: potro- šniške prakse ne izkoriščajo de- lavcev ali skupnosti in podpirajo načela pravične trgovine (Medna- rodni inštitut za okolje in razvoj, 2021). 4 MOŽNI PRISTOPI K TRAJNOSTNI POTROŠNJI Stanje okolja zahteva nujno ukre- panje za preoblikovanje potro- šniških vzorcev in sprejemanje traj- nostnega načina življenja. Krožno gospodarstvo predstavlja obetavno pot za doseganje teh ciljev. Skupna prizadevanja posameznikov, pod- jetij in vlad so ključnega pomena za spodbujanje trajnostne priho- dnosti. Pristopa Zero Waste (Brez odpadkov) in krožno gospodarstvo zahtevata izboljšanje zasnove iz- delkov za uporabo manj materi- alov, olajšanje ponovne uporabe, popravila, daljšo rabo in recikliranje. Krožno gospodarstvo nudi okvir za zmanjševanje odpadkov in spod- bujanje učinkovite rabe virov. V pri- merjavi s tradicionalnim linearnim gospodarstvom, ki sledi modelu „vzemi-naredi-odvrzi“, krožno go- spodarstvo ponuja vrsto novih po- slovnih modelov. Fundacija Ellen MacArthur (2019) poudarja, da bi sprejetje krožnih praks lahko vodilo do 4,5 trilijona dolarjev vredne go- spodarske priložnosti do leta 2030. Krožno gospodarstvo imenujejo kar pot do trajnosti. Spodbujanje trajnostnega načina življenja zahteva tudi spremembe v vedenju potrošnikov in njihovem življenjskem slogu. Psihološki in socialni dejavniki igrajo odločilno vlogo pri tem prehodu. Za bolj traj- nostno življenje igrajo ključno vlogo ozaveščanje in izobraževanje ter vzpostavljene ustrezne družbene norme in vrednote. Da bi zmanjšali vpliv našega ži- vljenjskega sloga na okolje, lahko sprejmemo naslednje prakse: • Naša potrošnja postane bolj pre- mišljena. Osredotočimo se na nakup samo tistega, kar potrebu- jemo, pri čemer dajemo prednost ekološkim izdelkom. Pozorni smo na okoljske oznake in certifikate, ki označujejo trajnostne prakse v proizvodnji, ekološko kmetovanje ali pravično trgovino. • Poskušamo uveljaviti čim več R-jev v vsakdanjem življenju, da zmanjšamo količino odpadkov in porabo virov. Gre za naslednje koncepte: Rethink, Refuse, Redu- ce, Reuse, Retain, Repair, Re-gift, Recover in Recycle oziroma slo- vensko: premisli, zavrni, zmanjšaj, ponovno uporabi, ohrani, popra- vi, podari, obnovi in na koncu, re- cikliraj. • Uporabljamo energetsko učinko- vite naprave in zmanjšamo pora- bo energije tako, da pazimo, kako in kdaj jih uporabljamo. • Namesto osebnega vozila se od- ločamo za javni prevoz, kolesarje- nje, hojo ali skupno vožnjo, kadar je to mogoče. • Varčujemo z vodo na različne mogoče načine, o čemer se prej dobro podučimo. • Razmislimo o tem, da vsaj en dan v tednu ne jemo mesa. In če bomo bolje načrtovali nakupe živil in bolj dosledno sestavljali jedilnike, bomo zavrgli manj živil oziroma hrane. Kupujemo lokalno pridelana in sezonska živila. • Stvari, ki jih ne potrebujemo več, lahko tudi podarimo, namesto da jih zavržemo. Izbiramo izdel- ke z minimalno embalažo, da ne ustvarjamo preveč odpadkov. • Pozanimamo se, kakšne trajno- stne rešitve imamo na voljo pri obnovi stanovanja ali hiše. • Na trgu je več kot sto tisoč kemi- kalij v številnih izdelkih, ki nas ob- dajajo, njihovo tveganje po poz- namo samo za kakih petsto, zato beremo nalepke na izdelkih. Z zavestnimi odločitvami v vsak- danjem življenju lahko bistveno zmanjšamo svoj okoljski odtis ter znižamo negativne vplive na zdrav- je in prispevamo k bolj trajnostni prihodnosti. Trajnost / april 2025 56 Trajnostne inovacije v oskrbovalnih verigah / Strokovni članki 5 IZOBRAŽEVANJE: VODNIK PO TRAJNOSTNI POTROŠNJI Vodnik po trajnostni potrošnji Agencije RS za okolje ponuja prak- tične vpoglede in priporočila, na- menjena spodbujanju trajnostnih praks med potrošniki (ARSO, 2023). Potrošnike temeljito informira in seznani s petimi področji življenja (prehrana, bivanje, mobilnost, go- spodinjski aparati in gospodinjski izdelki) ter njihovimi vplivi na okolje – samo prehrana, bivanje in mobil- nost povzročajo 80 odstotkov vseh vplivov v njihovi celotni življenj- ski dobi. Zato vodnik obravnava okoljske vplive potrošniških odloči- tev in poudarja pomen sprejemanja bolj trajnostnega načina življenja in obnašanja. Potrošnikom razloži, da se trajnostna potrošnja nanaša na uporabo izdelkov in storitev, ki zmanjšujejo vpliv na okolje, hkrati pa spodbujajo socialno in ekonom- sko pravičnost. Kot taka je ključnega pomena za zmanjšanje ekološkega odtisa in zagotavljanje razpoložlji- vosti virov za prihodnje generaci- je. Vodnik ponuja vrsto praktičnih nasvetov, prikaže nekatera dejstva in primere dobrih praks v Sloveni- ji. Vsako izmed petih področij gra- fično predstavi tudi z ustreznimi kazalci okolja v Sloveniji. Opozori tudi na kalkulator za potrošnike, ki ga je Evropska komisija razvila kot posebno orodje (EK, 2022), s kate- rim potrošnikom pomaga razumeti vpliv njihovih potrošniških vzorcev na okolje. Priročnik o trajnostni potrošnji je dragocen vir za potrošnike v Slo- veniji, saj posameznike spodbuja k ozaveščenim odločitvam, ki prispe- vajo k okoljski trajnosti. S sprejetjem priporočil, opisanih v vodniku, lahko tudi potrošniki igrajo pomembno vlogo pri zmanjševanju okoljskih problemov. 6 ZAKLJUČEK Potrošniki imamo pomembno vlo- go, saj s svojimi odločitvami vpliva- mo tako na proizvodnjo določenih izdelkov, kot na stanje v okolju, v katerem živimo. In ker je stanje okolja precej zaskrbljujoče, pome- ni, da moramo ukrepati. Seveda ne samo mi, ampak skupaj z osta- limi ključnimi družbenimi akterji, kot so politika, industrija, kmetij- stvo, energetika, promet, šolstvo itd. Hkrati nas pri našem delovanju vodi sistemsko razmišljanje – dobre ideje lahko povežejo množice ljudi, ki lahko spremenijo delovanje ce- lotnega sistema. Dobro pa bi bilo v Sloveniji opraviti raziskavo o tem, kaj najbolj vpliva na naše odločitve, kako lahko spremenimo naše ve- denje in obnašanje, da postanemo bolj trajnostno ozaveščeni. Zvišujeta se življenjska raven in blaginja, ne pa tudi kakovost živ- ljenja. Razsipni potrošniški vzorci in nepremišljeno ravnanje povzročajo prevelike pritiske na okolje. Če se ne bomo odzvali ustrezno in pravo- časno, poti nazaj ne bo več. Alenka Burja je magistra okolja. Na področju okolja deluje že več kot 30 let. Je upokojena, a še vedno dejavna s to tematiko. Je višja predavate- ljica na Visoki šoli za trajnostni razvoj Kranj. Je članica EIONET tematske skupine za krožno gospodarstvo za področje trajnostne potrošnje, ki deluje v okviru Evropske agencije za okolje (EEA). Vrsto let pripravlja in posodablja kazalce o trajnostni potrošnji v okviru Kazalcev okolja v Slo- veniji. Je tudi avtorica publikacije Vodnik po trajnostni potrošnji. LITERATURA IN VIRI Earth.org. (2024). 15 največjih okoljskih problemov leta 2024. https://earth.org/the-biggest- environmental-problems-of-our-lifetime/ Oddelek za statistiko OZN. (2021). https://unstats.un.org/sdgs/report/2024/Goal-12/ OZN. Poročilo o ciljih trajnostnega razvoja 2023. (2024). https://unstats.un.org/sdgs/ report/2023/ Svetovna banka. (2018). Kakšna potrata 2.0. Globalni posnetek ravnanja s trdnimi odpadki do leta 2050. https://datatopics.worldbank.org/what-a-waste/ Stopnje recikliranja v svetu. (GWMO 2024). https://recycl3r.com/what-are-the-recycling- rates-in-the-world/ Fundacija Ellen MacArthur. (2010). Kaj je krožno gospodarstvo. https://www. ellenmacarthurfoundation.org/topics/circular-economy-introduction/overview Evropska komisija. (2022). Kalkulator potrošniškega odtisa. https://eplca.jrc.ec.europa.eu/ ConsumerFootprint.html Evropska komisija. (2019). Evropski zeleni dogovor. https://www.consilium.europa.eu/sl/ policies/green-deal/ Agencija Republike Slovenije za okolje. (2023). Vodnik po trajnostni potrošnji. https://eionet. arso.gov.si/sites/default/files/2024-03/Potrosnja23_0.pdf Trajnost / april 2025 57 Trajnost / april 2025 58 Izvleček Skrb za zmanjševanje izpušnih plinov gospodarskih vozil se je začela s prvimi okoljskimi regulativami (Euro normami) konec osemdesetih let prejšnjega stoletja. Njihovemu zaostrovanju je sledila tudi teh- nologija in tehnološki napredek proizvajalcev vozil pri motorjih ter razvoj rešitev za naknadno obdelavo izpušnih plinov, rezultat pa je več kot 90-odstotno zmanjšanje dovoljenih emisij do danes. Vzporedno s tem so se v zadnjih letih pojavile tudi alternativne pogonske rešitve, od plina v različnih oblikah do ele- ktrike in vodika, ki pa večinoma niso nove, saj so bile razvite že pred mnogo leti, a se takrat, zaradi visoke cene in določenih omejitev za vsakodnevno uporabo, ki jih s seboj prinašajo, niso uveljavile. Danes lahko ugotovimo, da je večina tehnologij na- predovala in so tudi komercialno dosegljive na trgu, se pa še vedno pojavljajo omejitve za množično uporabo – večinoma v obliki visoke cene ter po- manjkanja infrastrukture, zato so prodajne številke zelo skromne in ne sledijo ciljem, ki jih je postavila politika. TRENDS IN THE DEVELOPMENT OF ALTERNATIVE DRIVE SOLUTIONS FOR COMMERCIAL VEHICLES Abstract Concern for reducing exhaust emissions from com- mercial vehicles began with the first environmental regulations (Euro standards) at the end of the 1980s. Their tightening was also followed by technology and technological progress of vehicle manufactur- ers in engines and the development of solutions for exhaust gas aftertreatment, resulting in a more than 90 percent reduction in permitted emissions to date. In parallel, alternative propulsion solutions have also appeared in recent years, from gas in various forms to electricity and hydrogen, most of which are not new, as they were developed many years ago, but at that time, due to their high price and certain restrictions on everyday use that they entail, they did not become established. Today, we can conclude that most technologies have advanced and are also commercially available on the market, but there are still restrictions on mass use - mostly in the form of high prices and lack of infra- structure, which is why sales figures are very modest and do not follow the goals set by policy. Keywords: alternative drives, hydrogen, electro mobility, transport, batteries TRENDI PRI RAZVOJU ALTERNATIVNIH POGONSKIH REŠITEV ZA GOSPODARSKA VOZILA Boštjan Paušer, Visoka šola za trajnostni razvoj, Kranj Ključne besede: alternativni pogoni, vodik, elektro mobilnost, transport, baterije T RA JN O ST NE IN O VA CI JE V O SK RB O VA LN IH V ER IG AH T RA JN O ST NE IN O VA CI JE V O SK RB O VA LN IH V ER IG AH Trajnostne inovacije v oskrbovalnih verigah / Strokovni članki 1 UVOD Cestni promet je največji vir one- snaževanja zraka v mestih. Leta 2018 je več kot 39 odstotkov emisij NOx in 10 odstotkov emisij primar- nih delcev PM2.5 in delcev PM10 v Evropski uniji izviralo iz cestnega prometa. Evropska unija s predpi- si že od leta 1988 vse bolj strogo omejuje največje dovoljene izpuste vozil, temu pa sledijo proizvajalci z razvojem tehnologije ter iskanjem alternativnih pogonskih sredstev. Scenarij, ki ga je predstavila glavna institucija EU, pravi, da trenutno okoli 99 odstotkov težkih vozil v vo- znem parku EU poganjajo motorji z notranjim zgorevanjem. Naraš- čajoče povpraševanje po cestnem prometu pa naj bi se v prihodnje še povečevalo. Leta 2019 so bile emi- sije tovornega prometa za 44 od- stotkov višje od emisij iz letalskega sektorja in za 37 odstotkov višje od emisij pomorskega prometa. 2 EVROPSKI STANDARDI (EURONORM) Gospodarska vozila danes najpogo- steje uporabljajo motorje, v katerih z izgorevanjem dizelskega goriva nastaja mehansko delo. Motorji v sesalnem taktu vsesajo zrak, kate- rega tlak med kompresijo naraste do 50 barov, temperatura pa na približno 550 °C. V tako komprimi- ran in vroč zrak se vbrizgava gorivo, ki se v trenutku uplini in vžge. Pri tem hitro narasteta tlak (do 250 barov) in temperatura (v nekaterih področjih valja do 2.500 °C). Poleg tlaka in temperature kot glav- nih posledic izgorevanja nastanejo tudi številni produkti gorenja, nekaj desetin različnih kemičnih spojin in trdni delci saj. Ker je gorivo zmes ogljikovodikov, so glavni produkti gorenja ogljikove spojine (CO, CO2), vodna para (H2O) in določen delež neizgorelih ogljikovodikov (HC). Ker vsesani zrak vsebuje 79 % dušika, prihaja pod vplivom visokih tem- peratur do spajanja molekul dušika in kisika in tako do nastanka zelo nevarnih dušikovih oksidov (NOX). V odvisnosti od kakovosti goriva se lahko pojavijo tudi žveplovi oksidi. Skoraj vsi produkti izgorevanja, ki nastajajo v motornih valjih, razen vodne pare, so strupeni, kancero- geni ali pa v določenem pogledu ekološko nesprejemljivi. Dizelski motorji (pa tudi ostali mo- torji z notranjim zgorevanjem) se uporabljajo več kot 100 let, vendar je njihov izpuh predmet zakon- skih regulativ šele zadnjih 35 let. Leta 1988 je Evropska gospodarska skupnost sprejela direktivo 88/77/ EEC, s katero sta definirani normi Euro 0 oziroma Euro 1, v katerih se prvič definirajo količine najvažnej- ših produktov izgorevanja: • ogljikov monoksid (CO), • neizgoreli ogljikovodiki (HC), • dušikovi oksidi (NOX), • trdni delci (PM). Že od prvih začetkov so se dizel- ski motorji stalno izpopolnjevali z namenom večanja učinkovitosti in manjšanja porabe, kar hkrati vpli- va na izboljšanje kakovosti izpuš- nih plinov, ker je bilo v njih čedalje manj neizgorelih ogljikovodikov in ogljikovega monoksida. Uvajanje strogih mejnih vrednosti za izpuh je dodatno pospešilo razvoj motorjev ob hkratnem večanju kakovosti go- riva, v katerem ni bilo več žvepla in drugih neželenih primesi. 2.1 Pregled evropskih standardov Začetki evropskih predpisov glede dovoljenjih emisij izpušnih plinov pri težkih gospodarskih vozilih sega- jo v leto 1988, ko je začel veljati prvi tovrstni predpis – norma Euro 0. Slika 1: Dizelski motor z notranjim zgorevanjem. (Lastni vir) Norma Leto CO (g/kWh) NOx (g/kWh) HC (g/kWh) PM (g/kWh) Euro 0 1988–1992 12,3 15,8 2,6 / Euro I 1992–1995 4,9 9,0 1,23 0,40 Euro II 1995–1999 4,0 7,0 1,1 0,15 Euro III 1999–2005 2,1 5,0 0,66 0,1 Euro IV 2005–2008 1,5 3,5 0,46 0,02 Euro V 2008–2012 1,5 2,0 0,46 0,02 Euro VI 2012– 1,0 1,2 0,36 0,01 Tabela 1: Pregled Euronorm in dovoljenih vsebnosti v izpustih. (Lastni vir) Trajnost / april 2025 59 Trajnostne inovacije v oskrbovalnih verigah / Strokovni članki 2.2 Euro 7 Evropska komisija je februarja 2023 objavila predlog novega okoljskega standarda, ki omejuje največje do- voljene ravni izpustov izpušnih pli- nov – Euro 7. Ta predvideva postop- no zmanjševanje emisij CO2 do leta 2040, ko predvideva, da bi deset odstotkov težkih gospodarskih vozil še vedno uporabljalo motorje z no- tranjim zgorevanjem. V primerjavi z ravnmi iz leta 2019 predlog določa standarde za 45-odstotno zmanj- šanje emisij od leta 2030, 65-od- stotno zmanjšanje emisij od leta 2035 in 90-odstotno zmanjšanje emisij od leta 2040 dalje. Predlog nadomešča in poenostavl- ja prej ločena pravila o emisijah za osebne avtomobile in lahka gos- podarska vozila (Euro 6) ter tovor- njake in avtobuse (Euro VI). Pravila standardov Euro 7 prinašajo mejne vrednosti emisij za vsa motorna vozila (osebne avtomobile, kom- bije, avtobuse in tovornjake) pod enoten sklop pravil. Nova pravila so nevtralna glede goriva in tehnolo- gije ter postavljajo enake omejitve ne glede na to, ali vozilo uporablja bencin, dizel, električni pogon ali alternativna goriva. Kaj še prinaša predlog norme Euro 7: • Boljši nadzor nad emisijami vseh novih vozil: z razširitvijo obsega voznih pogojev, ki jih zajemajo preskusi emisij na cesti. Ti bodo zdaj bolje odražali vrsto pogojev, ki jih lahko doživijo vozila po vsej Evropi, vključno s temperaturami do 45 °C ali kratkimi vožnjami, značilnimi za dnevne vožnje. • Posodobljene in zaostrene ome- jitve emisij: omejitve bodo za- ostrene za tovornjake in avto- buse, medtem ko bodo najnižje obstoječe omejitve za avtomobi- le in kombije zdaj veljale ne gle- de na vrsto goriva, ki ga uporablja vozilo. Nova pravila določajo tudi omejitve emisij za prej neregu- lirane elemente, kot so emisije dušikovega oksida iz težkih vozil. • Omejitev emisij iz zavor in pnev- matik: pravila standarda Euro 7 bodo prvi svetovni emisijski stan- dard, ki bo presegel urejanje emi- sij iz izpušnih cevi in postavil do- datne omejitve za emisije trdnih delcev iz zavor ter pravila o emisi- jah mikroplastike iz pnevmatik. Ta pravila bodo veljala za vsa vozila, tudi za električna. • Podaljšano izpolnjevanje zah- tev: vsa vozila bodo morala biti v skladu s pravili dlje kot doslej. Skladnost osebnih vozil in do- stavnikov se bo preverjala, dokler ta vozila ne dosežejo 200.000 prevoženih kilometrov in 10 let starosti. To podvoji zahteve glede vzdržljivosti, ki veljajo v skladu s pravili Euro 6/VI (100.000 kilo- metrov in 5 let starosti). Podobno povečanje bo veljalo za avtobuse in tovorna vozila. • Podpora uvedbe električnih vozil: nova pravila bodo urejala vzdržlji- vost baterij, vgrajenih v avtomo- bile in dostavnike, da bi povečali zaupanje potrošnikov v električna vozila. To bo tudi zmanjšalo pot- rebo po zamenjavi baterij zgodaj v življenjski dobi vozila in tako zmanjšalo potrebo po novih kri- tičnih surovinah, potrebnih za proizvodnjo baterij. • Izkoriščanje digitalnih možnosti: pravila Euro 7 bodo zagotovila, da se v vozila ne posega in da bodo lahko nadzorni organi na eno- staven način nadzorovali emisije z uporabo senzorjev v vozilu za merjenje emisij skozi celotno ži- vljenjsko dobo vozila. 3 TEHNOLOGIJE ZA ZMANJŠANJE ŠKODLJIVIH IZPUSTOV Z zaostrovanjem normativov so tudi prijemi na motorju postali vse bolj zahtevni, kar je sprožilo uvajan- je turbin s spremenljivo geometrijo oz. rešitve, kot je vračanje izpušnih plinov (EGR) v valj. Zelo hitro so se izčrpale možnosti za doseganje predpisanih mejnih vrednosti le z ukrepi na motorju, zato so se mo- rale vgraditi naprave za naknadno obdelavo izpušnih plinov v obliki oksidacijskih katalizatorjev, filtrov trdnih delcev ipd. Uvajanje norme Euro IV in V je bil eden od mejnikov, ki je z vzpostavitvijo (za tisti čas) strogih standardov prvič povzročil uporabo tehnologije SCR. 3.1 EGR (Exhaust Gas Recirculation) EGR (Exhaust Gas Recirculation) je tehnologija, pri kateri se izgore- li plini ponovno vračajo v valj, kjer igrajo vlogo inertnega plina. Razlog za povratek plinov leži v dejstvu, da morajo dizelski motorji delovati s t. i. presežkom zraka oziroma mo- rajo imeti dvakratno količino zraka glede na stehiometrično količino za popolno izgorevanje celotnega go- riva. To pripelje do situacije, v kateri obstajajo v valju proste molekule kisika in dušika iz zraka, ki se pod pogoji visoke temperature in tlaka spajajo. Pri tem nastajajo skrajno neželeni dušikovi oksidi (dušikov monoksid NO in dušikov dioksid NO2), za katera uporabljamo skup- no oznako NOX. Z vračanjem izgo- relih plinov je del zraka v valju za- menjan z inertnim plinom, s čimer se zmanjšuje možnost nastanka NOX, ker je na voljo manj prostega kisika. Povratni plini lahko zavza- mejo do 30 odstotkov volumna v fazi sesanja. Kot vedno pojavi v naravi vplivajo drug na drugega; povratni plini po eni strani zmanjšujejo nastajanje NOX, po drugi strani pa je izgore- vanje manj kakovostno z nekoliko nižjimi vršnimi temperaturami, kar vodi v porast količine trdnih delcev. 3.2 SCR (Selective Catalytic Reduction) Pri tehnologiji SCR (Selective Ca- talytic Reduction) gre za relativno enostavno, a učinkovito rešitev, pri kateri se v izpuh vbrizgava raztopi- na ureje (poznane pod trgovskim imenom AdBlue), iz katere nastaja amonijak, ki se veže z NOX, pri tem Trajnost / april 2025 60 Trajnostne inovacije v oskrbovalnih verigah / Strokovni članki pa nastajata nenevarni dušik in vodna para. Taka rešitev zahteva poleg vgradnje posebnega kata- lizatorja SCR tudi vgradnjo dodatne posode za AdBlue, ki jo je treba tudi polniti. Poraba dodatka AdBlue je okoli 5 odstotkov porabe goriva. Glede na izjemno nizke količine škodljivih sestavin v izpuhu se je večina proizvajalcev odločila, da za doseganje norme Euro VI uporablja kombinacijo obeh tehnologij, EGR in SCR. Z uporabo EGR se zmanjšuje koli- čina NOX, vendar je potrebna tudi vgradnja katalizatorja SCR, da se popolnoma izloči NOX. Seveda je uporabljen tudi filter delcev, ki se periodično regenerira zaradi nekoli- ko večje količine trdnih delcev, po- vezane z EGR. 3.3 AdBlue AdBlue je raztopina ureje v vodi in vsebuje 32,5 odstotkov ureje in 67,5 odstotkov destilirane vode. Sestava in kakovost sta določeni s standardom ISO 2241 oziroma DIN 70070. Delež raznih kovin ne sme presegati 0,2 mg/kg, da ne pride do poškodb katalizatorja za SCR, kar pomeni, da se ne sme uporabljati ureje, ki se uporablja kot umetno gnojilo navkljub identičnim kemič- nim lastnostim. Gre za tekočino, podobno vodi, ki je brez barve in vonja (možen je rahel vonj po amo- nijaku). Tekočina AdBlue je relativno do- vzetna za temperaturne vplive, zato jo je treba ustrezno skladiščiti, da obdrži zahtevano kvaliteto. 4 ISKANJE ALTERNATIVNIH POGONSKIH SREDSTEV Avtomobilska industrija že dolgo eksperimentira s celo vrsto alter- nativnih goriv, ki lahko nadomestijo bencin in dizel. Nekatera izmed njih so zelo zanimiva, vendar niso na voljo v zadostnih količinah. Poleg tega je pomembno, da so alterna- tivna goriva ekonomsko in ekološko sprejemljiva. Zagotoviti morajo po- dobne ali boljše vozne lastnosti kot dizelsko gorivo in bencin ter zago- toviti tudi sprejemljivo avtonomijo z enim rezervoarjem. Vsi se strinjajo, da ne obstaja edin- stvena alternativa in da bencin in dizelsko gorivo na koncu nadomes- tita več različnih virov energentov, ki se bodo uporabljali glede na vrsto in velikost vozila, glede namen in pogoje izkoriščanja ter glede na lo- kalne priložnosti na določenih trgih. Osebna vozila, mestni avtobusi, ko- munalna vozila ali težki tovornjaki za promet na dolge razdalje nimajo enakih delovnih pogojev in zahtev. Različni proizvajalci imajo različna stališča glede tega vprašanja in tako oblikujejo lastne razvojne strategije. Ker so alternativne pogonske re- šitve povezane tudi z večjo maso vozil, ta pa je pri gospodarskih vozil ključna, saj zmanjšuje njihovo nosil- nost in posledično konkurenčnost v primerjavi s klasičnimi vozili, pred- pisi dovolijo povečanje največje dovoljene mase. In sicer se vozilom na alternativna goriva ali brezemi- sijskim vozilom največja dovoljena masa poveča za dodatno maso al- ternativnega goriva za največ 1 tono ali brezemisijske tehnologije za naj- več 2 toni. 4.1 Zemeljski plin Glede na vse več strožjih zakon- skih omejitev, ki so urejali vprašanje onesnaževanja zraka in emisij to- plogrednih plinov, sta se zemeljski plin in biometan predlagala kot re- alna in optimalna dolgoročna reši- tev za trajnostni transport, zlasti v prevozu tovora na dolge razdalje, kjer druga alternativna goriva še vedno ne izpolnjujejo merila spre- jemljive avtonomije z enim poln- jenjem rezervoarja. Zemeljski plin se uporablja pri mo- torjih z notranjim zgorevanjem, ki lahko delujejo tako po Ottovem procesu kot po dizelskem. Na sploš- no z vidika razvoja in proizvodnje komercialnih vozil ni treba odkrivati tople vode, temveč le uporabiti eno že preizkušeno in zrelo tehnolo- gijo. Navsezadnje so pionirji evro- pske avtomobilske industrije, kot so Jean J. Lenoir, Nikolaus August Otto in Eugen Langen, v drugi po- lovici 19. stoletja uporabljali plin- sko gorivo, da bi poskušali narediti prve uporabne motorje z notranjim zgorevanjem. Gottlieb Daimler in Wilhelm Maybach sta nekaj časa skupaj z Ottom delala na razvoju plinskih motorjev. Čeprav je zemeljski plin tudi fosilno gorivo, tako kot dizelsko gorivo ali bencin, njegovo zgorevanje še ved- no sprosti od 10 do 15 odstotkov manj ogljikovega dioksida. Če pa se uporablja bioplin, se emisije CO2 lahko zmanjša za več kot 90 od- stotkov Z drugimi besedami, z njim skoraj lahko dosežemo končni cilj – to je ogljikovo nevtralen transport. 4.1.1. CNG in LNG – dve obliki zemeljskega plina Zemeljski plin, ki ga distribucijska mreža uporablja za ogrevanje in kuhanje v svojih domovih, se upo- rablja tudi kot gorivo v prometu in se pojavlja v dveh oblikah: stisnjeni (CNG) in utekočinjeni (LNG). Po ke- mični sestavi je metan (CH4) in ga je treba razlikovati od utekočinjenega naftnega plina kot mešanice pro- pana (C3H8) in butana (C4H10). Ker je cilj v motorna vozila shraniti čim večjo količino plina, je za večjo avtonomijo gibanja to najlažje do- seči s stiskanjem plina v CNG-pol- nilnicah. Tam se plin iz distribucij- skega omrežja stisne na tlak 220 barov in se shrani v rezervoarje. Gre za prožno in sorazmerno preprosto tehnologijo, ki ne zahteva preveč visokih naložb v gradnjo infrastruk- ture. Toda CNG kljub stiskanju še vedno vsebuje relativno malo ener- gije, ki jo lahko shranimo v rezervo- arjih vozil. Trajnost / april 2025 61 Trajnostne inovacije v oskrbovalnih verigah / Strokovni članki Stopnja razvoja infrastrukture CNG je v evropskih državah še vedno precej neenakomerna, zato je na trgih z redkejšim omrežjem upora- ba takih gospodarskih vozil zaradi omejene avtonomije omejena na mestne avtobuse in tovornjake za lokalno distribucijo in gospodarske javne službe, kot je zbiranje od- padkov. Torej gre za take pogoje uporabe, kjer se dnevno ne prevozi veliko kilometrov in kjer se vozila ne oddaljujejo preveč od svojih baz in plinskih polnilnic. Toda isti plin v utekočinjeni obliki (LNG), ki se iz plinastega v tekoče agregatno stanje spremeni s hlajen- jem na približno -162 °C, zavzema približno 600-krat manjši volumen kot pri atmosferskih pogojih. To po- meni, da tovornjak z okoli tisoč litri plina lahko doseže avtonomijo do 1.600 kilometrov. Za utekočinjen zemeljski plin po- trebujmo nekoliko bolj zapleteno proizvodno tehnologijo, transport in distribucijo. Od hlajenja in ute- kočinjanja, ki se uporabljata pred- vsem zaradi gospodarnosti čez- morskega prevoza s tankerji in se izvajata v velikih objektih v bližini pristanišč, pa vse dokler se ne na- polni rezervoar LNG-tovornjaka, ga je treba hraniti v celotni logistični oskrbovalni verigi v kompleksnih rezervoarjih z vakuumsko izolacijo. Posebna težava tukaj je izparevan- je plina zaradi prenosa toplote iz okoliške atmosfere na rezervoarje. 4.1.2. Biometan – CO2 nevtralno gorivo Z anaerobno razgradnjo ali fermen- tacijo organskih snovi, tj. biomase, nastane surov bioplin. Biomasa je obnovljiv vir energije, ki vključuje gozdno in lesno biomaso (odpad- na lesna industrija), kmetijske os- tanke, živalske odpadke in ostanke, vključno z gnojem, frakcijo zelenih gospodinjskih odpadkov, pivovar- sko, pekovsko in splošno živilsko industrijo, blato iz zbiralnikov od- padnih voda itd. Dobljeni bioplin je večinoma sestavljen iz metana (50–75 odstotkov in ogljikovega dioksida ter morda drugih dodat- kov. Za uporabo kot gorivo v pro- metu ga je treba očistiti do vseb- nosti metana 97–98 odstotkov in nato se imenuje biometan. Kot go- rivo iz obnovljivih virov je biometan v celoti CO2 nevtralen. To pomeni, da je količina ogljikovega dioksida, ki nastane pri zgorevanju, enaka količini ogljikovega dioksida, ki so jo predhodno absorbirale rastline iz ozračja zaradi svoje fotosintezne aktivnosti. 4.1.3. Sintetični metan in tehnologija Power to Gas (P2G) Še ena zanimiva in okolju prijazna tehnologija v bližnji prihodnosti bi lahko bila proizvodnja sintetične- ga plina z metaniziranjem s pro- cesom Power to Gas (P2G). Gre za preoblikovanje presežka električne energije iz obnovljivih virov – obi- čajno vetrnih elektrarn ali sončnih elektrarn – v plin. Problem pri pri- dobivanju električne energije iz ob- novljivih virov je, da je odvisen od vremenskih razmer in ga je težko nadzorovati. Zato sta ponudba in povpraševanje nesorazmerna. V obdobjih, ko ponudba presega pov- praševanje, se presežek električne energije lahko uporabi za elektroli- zo vode – proces ločevanja v vodik in kisik. Kisik gre v ozračje, vodik pa se lahko uporabi kot samostojno gorivo ali pa kombinira z ogljikovim dioksidom, vzetim iz ozračja, pri če- mer nastaneta sintetični metan in voda. V nasprotju z električno ener- gijo se sintetični metan enostavno skladišči in uporablja po potrebi. 4.2 Sintetična goriva Sintetična goriva omogočajo upo- rabo obstoječih tehnologij v trans- portu in industriji brez povečanja emisij CO2, zato bi z njihovo upo- rabo lahko zagotovili nadaljevanje življenja vozil z motorji z notranjim zgorevanjem. Sintetična goriva so tista, ki jih ne pridobivamo s črpan- jem iz tal ali z ekstrakcijo iz oljnih skrilavcev, ampak s kemijskimi po- stopki. Tehnologija za proizvodnjo sintetičnih goriv ni nova in obstaja že od začetka 20. stoletja, vendar je zaradi poceni pridobivanja goriv iz surove nafte tovrstna proizvodnja nerentabilna. 4.3 Elektrika Električni pogon z elektromotorji sicer ponuja zelo dober izkoristek energije in ponuja boljše vozne zmogljivosti kot motorji z notranjim zgorevanjem, a kaže svoje pomanj- kljivosti na točki hranjenja energije in polnjenja. Z drugimi besedami, skromna avtonomija in prekomerna teža baterij, ki bistveno zmanjša no- silnost vozila, sta glavni oviri za širšo uporabo pri težkem tovornem pro- Slika 2: LNG polnilnica. (Lastni vir) Trajnost / april 2025 62 Trajnostne inovacije v oskrbovalnih verigah / Strokovni članki metu. K temu se kot veliko pomanj- kljivost še vedno dodajata dolgotraj- no polnjenje baterij in pomanjkljiva infrastruktura polnilnic, še posebej skoraj popolna odsotnost takih, ki so dimenzijsko primerna za večja gospodarska vozila. Dvomi in stra- hovi pa se pojavljajo tudi na podro- čju požarne varnosti baterij. In čisto na koncu ne smemo poza- biti še na ceno – električna gospo- darska vozila so trenutno še vedno približno enkrat dražja od svojih di- zelsko gnanih primerkov, polnjenje na javnih polnilnicah pa prinaša tudi večje operativne stroške energen- ta. Vse to skupaj trenutno še vedno predstavlja preveliko oviro za mno- žično uvedbo teh vozil v vsakdanjo uporabo. Najbolj množično so se v zadnjih le- tih sicer razširili mestni avtobusi na električni pogon, saj gre v njihovem primeru za relativno malo dnevno prevoženih kilometrov, dosegi okoli 400 kilometrov so zadostni, da ve- činoma vmesno polnjenje čez dan niti ni več potrebno, hkrati pa so vožnje predvidljive. Vozila se vsak dan vračajo tudi v matično garažo, kjer jim je z zgrajeno prevozniko- vo lastno polnilno infrastrukturo omogočeno polnjenje pod ugo- dnejšimi pogoji kot na javni polnilni infrastrukturi. Dodatna prednost pri njihovi uvedbi so tudi subvenci- je Evropske unije, ki so na voljo za uvajanje trajnostno naravnanega javnega potniškega prometa. Hkrati pa je treba priznati, da je uporaba električne tehnologije pri mestnih avtobusih tudi najbolj smiselna, saj prinaša prednosti za prebivalce v mestnem okolju in strnjenih sose- skah, tako z manjšim hrupom kot tudi z lokalno odsotnostjo emisij. Lani je bilo v državah Evropske unije prvič registriranih 6.354 električnih avtobusov nad osmimi tonami, kar v primerjavi z letom prej predstavlja kar petdesetodstotno rast in dobrih 36 odstotkov vseh prvič registrira- nih avtobusov. 4.3.1. Potreba po polnilni infrastrukturi Za prihodnjo popolno elektrifika- cijo evropskega prometa na dolge razdalje pa je potrebno prizadevan- je družbe kot celote. Po ocenah in- dustrijskega združenja ACEA je po- trebnih 42 tisoč polnilnih postaj. Ob predpostavki, da bo do leta 2030 na evropskih cestah 350 tisoč elek- tričnih tovornjakov, bi bila potrebna zmogljivost polnjenja 37 teravatnih ur na leto na podlagi obnovljivih vi- rov energije. To ustreza povprečni letni proizvodnji električne energije okoli 6.000 vetrnih turbin. Za polnjenje baterij električnih gos- podarskih vozil so trenutno potreb- ni postanki polnjenja za eno uro ali več. Evropsko visokozmogljivo polnilno omrežje bi tu lahko za- gotovilo boljšo rešitev, kar je tudi namen ustanovitve skupnega pod- jetja proizvajalcev Daimler Truck, Traton (MAN in Scania) ter Volvo Trucks. Trije partnerji želijo zgraditi vsaj 1.700 visokozmogljivih polnil- nih mest na avtocestah in logistič- nih vozliščih po vsej Evropi ali blizu njih in so za to vložili skupno 500 milijonov evrov. Slika 3: Modul z baterijami na šasiji tovornjaka. (Lastni vir) Slika 4: Elektromotor za pogon gospodarskih vozil. (Lastni vir) Trajnost / april 2025 63 Trajnostne inovacije v oskrbovalnih verigah / Strokovni članki 4.3.2. Zanemarljive številke električnih vozil Ne glede na številna vlaganja v razvoj električnih gospodarskih vo- zil in številna pojavljanja v medijih, pa je realna slika, ko pogledamo dejanske prodajne številke, pov- sem drugačna. V Sloveniji sta bila lani prvič registrirana le dva nova električna tovornjaka (od tega je en testni za promocijske namene), to predstavlja le 0,08 odstotka ce- lotne prodaje novih tovornjakov. Električnih dostavnikov je bilo nekaj več – 116, a to je še vedno skrom- nih 1,5 odstotka prodaje vseh, le pri avtobusih je odstotek občutno večji – 18 električnih avtobusov namreč predstavlja 15 odstotkov vseh regis- triranih v lanskem letu v Sloveniji. Kot zanimivost lahko pogledamo, kako je z električnimi tovornjaki v naši okolici – tu številčno prednjači Italija, kjer so lani prodali 72 električ- nih tovornjakov, a na velikem itali- janskem trgu to vseeno predstavlja le 0,3 odstotka registriranih vozil. V Avstriji so lani prodali 14 električnih tovornjakov, kar je le malenkost bo- lje, in sicer 0,4 odstotka vseh regi- striranih lani. Z Madžarskega prihaja informacija o osmih novih električ- nih tovornjakih nad 12 tonami naj- večje dovoljene mase, medtem ko je bil na hrvaškem registriran le en tovornjak. 4.3.3. Vprašljiva prijaznost do okolja Ko govorimo o brezemisijskih vozi- lih, se moramo pri električnem po- gonu vedno vprašati, od kje prihaja elektrika oziroma na kakšen način je bila proizvedena in iz česa so sesta- vljene baterije. Če so naš vir elektri- ke termoelektrarne, potem ne mo- remo govoriti o okolju prijaznem pogonu, zato se je električnih vozil prijela oznaka, da gre za vozila, ki lokalno ne povzročajo emisij, saj je vir onesnaževanja premaknjen iz vozila v elektrarno. Tudi zgodba z baterijami ni nič kaj okolju prijazna, med njihovimi glav- nimi sestavnimi deli so redke ko- vine, katerih pridobivanje je zelo obremenjujoče za okolje. Tudi sama proizvodnja in transport baterijskih celic do proizvajalcev povzroči ve- liko izpustov škodljivih plinov, med- tem ko se na koncu njihove življenj- ske dobe soočamo še z velikim vprašanjem glede reciklaže odslu- ženih baterij in nevarnimi odpadki, ki pri tem nastanejo. 4.4 Vodik V bistvu se med električni pogon uvrščajo tudi gorivne celice oziroma pogon z vodikom – bodisi tekočim ali stisnjenim, pogosto označenim kot gorivo prihodnosti. Ta je po me- rilih mase in avtonomije boljši od baterijskega-električnega pogona, vendar je njegova glavna pomanj- kljivost še vedno zelo zapletena in draga tehnologija za pridobivanje vodika in posledično visoka cena vodika, ki ruši ekonomsko kalkula- cijo prevozniških podjetij. Stanje je trenutno neugodno tudi v smislu proizvodnje vozil, saj je treba razvi- ti in izdelati povsem nov pogonski sklop, ki sicer lahko temelji na elek- tričnem pogonu z dodanim mo- dulom gorivne celice, ki proizvaja elektriko, ter dimenzijsko relativno velikimi rezervoarji za vodik, ki na šasiji vozila ali za kabino zahtevajo svoj prostor. Baterije so v tem primeru potreb- ne le še za hranjenje manjše zalo- ge elektrike, za potrebe pokrivanja kratkotrajnih potreb po večji moči, Vrsta vozila Število novih registracij v 2023 Tovornjaki 2 Dostavniki 116 Avtobusi 18 Država Število novih registracij v 2023 Avstrija 14 Hrvaška 1 Italija 72 Madžarska 8 Tabela 2: Prvič registrirana električna gospodarska vozila v Sloveniji v letu 2023. (Lastni vir) Slika 5: Tržni delež novih gospodarskih vozil v Evropi leta 2023 glede na vrsto pogona. (Vir: ACEA, 2024) Tabela 3: Prvič registrirani električni tovornjaki v sosednjih državah v letu 2023. (Lastni vir) Trajnost / april 2025 64 Trajnostne inovacije v oskrbovalnih verigah / Strokovni članki kot je na primer pospeševanje ali vožnja v strm klanec navzgor. Velik dodaten plus prinaša tudi kratek čas polnjenja vodikovih rezervoarjev na polnilnici, ki je primerljiv s časom, potrebnim za polnjenje klasičnih dizelskih vozil na črpalki. Toda po- dobno kot pri baterijskih električnih vozilih se tudi pri vodikovih pojavlja težava pomanjkljive polnilne infra- strukture – ta je namreč še mnogo manj razvejana kot električna. Pri vodikovem pogonu se vzpo- redno z gorivnimi celicami razvija še tehnologija, ki uporablja klasični motor z notranjim zgorevanjem na vodik. Ta ima prednost predvsem v uporabi že znane in preizkušene tehnologije celotnega pogonskega sklopa, ki potrebuje le prilagojen motor ter dodane rezervoarje za vodik. Zato je tehnologija hitreje dostopna z manjšimi vlaganji v te- hnološke raziskave in razvoj. 5 ZAKLJUČEK Preden se izgubimo v debati o smi- selnosti in izvedljivosti prevozov na dolge razdalje z električnimi gospo- darskimi vozili, do česar sem tudi sam zelo kritičen, lahko zapišemo dejstvo, da je treba za množično uporabo električnih gospodarskih vozil na področju infrastrukture storiti še ogromno. Toda evropske smernice, vlaganja proizvajalcev v razvoj in ne nazadnje začetki se- rijske proizvodnje električnih to- vornjakov, ki sledijo avtobusom in Slika 6: Rezervoarji za vodik za kabino tovornjaka. (Lastni vir) Slika 7: Gorivna celica. (Lastni vir) dostavnikom, kažejo na to, da se bo elektrifikacija, vsaj v določenem obsegu, vendarle zgodila. Vzpored- no s tem pa se zelo hitro razvijajo tudi rešitve pogona na vodik, tako z gorivnimi celicami kot tudi z motorji z notranjem zgorevanjem. Obema tehnologijama je zaenkrat skupna še visoka nabavna cena vozil. Kljub temu da je v Evropi ponudba bre- zemisijskih gospodarskih vozil že kar velika, pa prodajne številke še vedno ostajajo zelo majhne. Razlo- gi za to so predvsem v veliki nabav- ni ceni vozil, pomanjkanju polnilne infrastrukture, visoki ceni alterna- tivnih energentov ter negotovosti, kaj bo prinesla prihodnost glede zakonodajnih zahtev in cenovne politike. Boštjan Paušer je univerzitetni diplomirani organizator, diplomiral na Fakulteti za organizacijske vede v Kranju, Univerze v Mariboru, raziskovalec na Visoki šoli za trajnostni razvoj in glavni urednik revije Transport & logistika. Več kot 20 let je aktiven na področju spreml- janja tehnologije gospodarskih vozil, prometa, logistike in prometnih predpisov. Je član mednarodne žirije International van of the year jury in podpredsednik mednarodne žirije International bus of the year jury. LITERATURA IN VIRI Euro 6 (2013). Kamion&Bus, 1. European Automobile Manufacturers’ Association. (b. d.). https://www.acea.auto LNG (2018). Kamion&Bus, 36. Paušer, B. (2024). Malo, skoraj nič. Transport & logistika, 242, 14–16. Pravilnik o delih in opremi vozil. Uradni list RS, št. 16/22, 58/22. Svet Evropske unije. (b. d.). https://www.consilium.europa.eu Trajnost / april 2025 65 Trajnost / april 2025 66 Izvleček Slovenija ima 505.255 hektarjev kmetijskih površin z 67.747 kmetijskimi gospodarstvi, od katerih je 14.096 hektarjev vinogradov s 17.442 kmetijskimi gospo- darstvi. V vinogradništvu in vinarstvu sta postala kakovost vina in odličen marketing najpomembnejša elementa. Goriška Brda imajo 1800 hektarjev vino- gradov. Najbolj znana vina so avtohtona Rebula, Tokaj, Pinot, Sivi pinot, Chardonnay, Savignon, Merlot in Cabernet. Goriška Brda imajo submediteransko podnebje, kjer letno zapade dvakrat več padavin v primerjavi s sredozemskim podnebjem. Flišna podla- ga je dala globoka ilovnata do ilovnato glinasta tla, ki so dobro prepustna za vodo in polna mineralov, kar nudi dobre pogoje za rast vinske trte in s tem višjo mineralno noto vinu. Študija primera prikazuje posestvo Ronk, ki ima tri blagovne znamke, katere so Frajer, Ronk in novost Selectus. Uvedba nove blagov- ne znamke na trg je bil izziv marketinškega znanja v oskrbovalni verigi, trdega dela in uporabe izkušenj. Pomembnost nove blagovne znamke je razlikovanje, jamstvo kakovosti, oglaševanje, tekmovalnost in označevanje porekla ter prepoznaven imidž turistič- nega doživetja na deželi, ki ga prepoznavajo zvesti kupci. VINO KOT PONUDBA V OSKRBOVALNIH VERIGAH IN TURISTIČNO DOŽIVETJE NA DEŽELI doc. dr. Drago Papler, Biotehniški center Naklo in Jure Leban, Univerza v Novi Gorici, Poslovno-tehniška fakulteta Ključne besede: vino, turizem, blagovna znamka, trženjski splet, statistična analiza WINE AS AN OFFER IN SUPPLY CHAINS AND A TOURIST EXPERIENCE IN THE COUNTRYSIDE Abstract Slovenia has 505,255 hectares of agricultural land with 67,747 agricultural holdings, of which 14,096 hectares are vineyards with 17,442 holdings. Wine quality and excellent marketing have become the most important elements in viticulture and winema- king. Goriška Brda has 1 800 hectares of vineyards. The most famous wines are the indigenous Rebu- la, Tokaj, Pinot, Pinot Gris, Chardonnay, Savignon, Merlot and Cabernet. Goriška Brda has a sub-Me- diterranean climate, with twice the annual rainfall of the Mediterranean climate. The clay subsoil has given rise to deep loamy to clayey loam soils that are well permeable to water and full of minerals, which offer good conditions for the growth of vines and thus a higher mineral note in the wine. The case study shows the Ronk estate, which has three bran- ds, Frajer, Ronk and the new Selectus. Launching the new brand was a challenge of marketing know- -how in the supply chain, hard work and application of experience. The importance of the new brand is differentiation, quality guarantee, advertising, com- petition and origin labelling, and a distinctive image of the tourist experience in the country, recognised by loyal customers. Keywords: wine, tourism, brand, marketing web, statistical analysis T RA JN O ST NE IN O VA CI JE V O SK RB O VA LN IH V ER IG AH T RA JN O ST NE IN O VA CI JE V O SK RB O VA LN IH V ER IG AH Trajnostne inovacije v oskrbovalnih verigah / Strokovni članki 1 UVOD Za kmetijstvo in lokalne ponudnike proizvodov in storitev je turizem na podeželju dodana vrednost in bogatitev ponudbe v lokalnih sku- pnostih. Med kmetijskimi pridelki in proizvodi ima specifično obliko vin- ski turizem. Slovenija je na vinskem zemljevidu zelo majhna država. Sodi med vinorodne dežele, katere počasi prodirajo v svet in postajajo vedno bolj prepoznavne. V Slove- niji pridelovalci pridelujejo veliko kakovostnih in vrhunskih vin, kar pa ni dovolj, da postane vinska klet ali vinar uspešen. Zahteven potrošnik želi dobiti sporočilo o pridelovalcu, kakovosti in ponudbi. Za poveče- vanje prepoznavnosti je bistvenega pomena trženjska strategija vinske kleti ali vinarja. Blagovna znamka mora imeti jasno identiteto, ki od- raža vrednote in cilje vpete v kultur- ni, družbeni in ekonomski kontekst. 2 PREGLED LITERATURE Kultura vinogradništva in vinarstva v Sloveniji je stara skoraj 9000 let. Iz- vira iz dežel srednjega vzhoda, kjer so vzgajali sorte namenjene pripravi sokov ter vina. Plemenite sorte so po Sredozemlji začeli širiti Feniča- ni, Grki in Rimljani, kateri so zasadili prve trte tudi v Sloveniji (SloVino, 2024). Največ zaslug za razširja- nje vinogradništva v Sloveniji nosi rimski cesar Probus, kateri je svojim vojščakom ukazal razmnoževanje najboljših sort. Velik vpliv na razvoj vinogradništva je imelo tudi krščan- stvo, katerega je vino sestavni del obreda. Za razvoj vinogradništva in kakovost vin so v srednjem veku poskrbeli predvsem menihi, v 13. stoletju pa gorsko pravo, katero je uvedlo zakupnino za vinograde. V 18. in 19. stoletju je za napredek vinogradništva in vinarstva poskr- bela ustanovitev poskusnih postaj v Gorici in Mariboru ter kmetijskih šol (Žurnal24, 2024). Proti koncu 19. stoletja pa se je na naših tleh pojavila trsna uš, ki je do konca stoletja uničila polovico vi- nogradov. Tako so ustanovili prve trsnice, izdelali prvo rajonizacijo in določili trsni izbor. Do prve svetov- ne vojne je bila obnovljena že ve- čina vinogradov. Kljub temu se je z razpadom Avstro-Ogrske položaj še poslabšal, ker je prišlo do izgube trga. Svoje je prispevala tudi splo- šna gospodarska kriza. Slovenska turistična organizacija (2018, 31) je profil vinskih turistov prepoznala tudi v kontekstu gastro- nomskega turizma na Slovenskem, in sicer v segmentaciji gastronom- skih turistov na naključne (zeleni raziskovalci), zainteresirane (aktivni nostalgiki, sproščeni eskapisti) in predane gastronomske turiste (dru- žabni foodieji). Vinski turisti želijo spoznati vino- rodne pokrajine, dobro ohranjeno naravo in lokalne prebivalce. Za nekatere je lahko razlog za obisk le želja po nakupu določenega vina, pravi vinski turisti pa želijo o vinu izvesti čim več (Bojnec in Korpar, 2005, 196) in ga okušati ter nakup združiti z doživetjem. Vinski turi- zem predpostavlja zasnovo kom- pleksnega sistema, ki zahteva med drugim tudi razvito lokalno infra- strukturo (npr. vinsko-turistične ceste), zlasti pa je ta dejavnost zah- tevna na ravni posamičnih ponu- dnikov (vinskih kleti), saj predvideva precejšnje investicije, turistične in gostinske spretnosti, predvsem pa željo in voljo vinarjev, da postanejo del sistema vinskega turizma (Boj- nec idr. 2007). Kot uporabne indi- katorje za oceno razvitosti vinskega turizma se lahko upošteva: število vinskih kleti, število zaposlenih v vinskem turizmu, število in razno- vrstnost specializiranih turističnih proizvodov, ki se povezujejo s po- nudbo vinskega turizma (npr. kul- turni turizem, eko turizem ipd.), po- membnost prodaje in izvoza vina za vinske kleti, uporabo marketin- ških komunikacijskih orodij in pro- mocijskih metod za obisk vinskih kleti, rast prihodkov od vinskega turizma, povezanost vinogradnikov in vinarjev (vinska združenja, kon- zorciji) (Jurančič in Bojnec, 2009, 473–474). Hall in Macionis (1998) sta oprede- lila tri segmente vinskih turistov in njihove glavne značilnosti. Mednje sodijo ljubitelji vina, zainteresirani za vino in radovedni turisti. Za po- deželje na vinorodnih območjih so pomembni motivacijski dejavniki turistov. Pri zunanjih dejavnikih je identiteta vinorodne regije z vsemi značilnostmi in aktivnostmi, ki se ponujajo (ogledi vinskih kleti, degu- stacije, nakupovanje vina itn.). Med notranjimi dejavniki se izpostavlja druženje, spoznavanje vina, osebno interakcijo med vinskim turistom in vinarjem, s čimer se izboljšuje in krepi znanje o vinogradništvu, vi- narstvu, vinu. Osebni stiki z vinarji med vinskimi turisti sprožajo pove- čano zaupanje v vinarja in njegova vina (Lapsley in Moulton, 2001). Razvoj vinskega turizma pa je od- visen tudi od t. i. mehke vinskotu- ristične infrastrukture, med katero lahko uvrščamo nesnovno dedišči- no vinogradništva in vinarstva ter kulturo vina v najširšem pomenu besede. Ta se kaže skozi naš vsak- danji in praznični način življenja in kulturo, ki je zaznamovala naš od- nos do vinske trte in vina. Med vin- skimi prazniki, ki se razvijajo tudi v pomembne vinskoturistične prire- ditve, je potrebno izpostaviti mar- tinovanja, postavljanja klopotcev pa tudi z vinsko trto in vinom po- vezane najpomembnejše svetnike (sv. Martin, sv. Urban, Štefanovo, Vincekovo idr.), med vinogradniški- mi opravili s turističnim potencia- lom pa predvsem trgatve (Kerma in Gačnik, 2020, 119). 3 MATERIALI IN METODE DELA Namen raziskave je ugotoviti sta- nje vinogradništva in vinarstva v Sloveniji in še bolj podrobno v Go- riških Brdih, katera so trženjsko bolj uspešna od ostalih vinorodnih oko- lišev. Podrobneje je bilo analizira- no posestvo Ronk in njen trženjski Trajnost / april 2025 67 Trajnostne inovacije v oskrbovalnih verigah / Strokovni članki splet. V ta namen je bila pregledana strokovna literatura in članki, ki so pripomogli k analizi pridelave vina v Sloveniji, Goriških Brdih in posestva Ronk. Izdelana je bila statična anali- za pridelave vina vinorodnih obmo- čij v Sloveniji ter analiza trženjskega spleta. Cilj je oblikovati načrt trženja in uporaba tržnih orodij. 4 REZULTATI 4.1 Statistična analiza vino­ rodnih območij V registru pridelovalcev grozdja in vina je vpisano 16.000 hektar- jev vinogradov, kar precej odstopa napram letalskim posnetkom, saj jih je po slednjih 19.120 hektarjev. Razloga za odstopanje so v veli- ki razdrobljenosti pridelovalcev, ter zakonski zavezi, da morajo biti registrirani le tisti pridelovalci, ki obdelujejo več kot pol hektarja. V registru je vpisanih 30.000 pride- lovalcev grozdja od katerih so skoraj vsi tudi pridelovalci vina. Vino ste- kleničijo v približno 2300 kleteh izmed katerih jih je 11 večjih, kjer pridelajo vsaj 500.000 litrov vina na leto. Iz slednjega je razbrati, da večina slovenskih vinarjev še vedno večinoma prodaja tako imenovano odprto vino. V integrirani pridelavi je bilo leta 2014 vključenih 7.856 hektarjev vinogradov, po zapo- vedih ekoloških standardov v letu 2015 pa obdelanih 495 hektarjev vinogradniških površin. Precej slo- venskih ekoloških vinarjev upošteva tudi biodinamična načela. Sloven- ski vinarji letno pridelajo od 80 do 90 milijonov litrov vina na leto, od katerega ga 30 odstotkov namenijo samooskrbi (MKGP, 2018). Več kot 90 % pridelovalcev na ob- močjih, kjer je velikostna struktura najbolj razdrobljena (Štajerska Slo- venija, Prekmurje, Dolenjska, Bela krajina, Bizeljsko Sremič) obdeluje manj kot 1 ha vinogradov. Manj kot 0,5 ha pa obdeluje večina pridelo- valcev v vinorodnih območjih Pre- kmurje (95 %), Dolenjska (95 %) in Bela krajina (94 %). Slika 1: Pridelava vina po letih (Vir: SURS, 2024) Količina (1000 hl) 500 600 700 800 900 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 2020 2021 2022 Velikostni razred Površina vinogradov (v ha) Število pridelovalcev < 0,1 ha 875 (6 %) 12034 (47 %) 0,1 - 0,5 ha 2089 (15 %) 9688 (38 %) 0,5 - 1,0 ha 1125 (8 %) 1590 (6 %) 1,0 - 2,0 ha 1463 (10 %) 1035 (3 %) 2,0 - 5,0 ha 2390 (17 %) 760 (3 %) >5,0 ha 6371 (44 %) 453 (2 %) Tabela 1: Razdrobljenost pridelave (velikostni razredi glede na površino vinogradov, ki jih obdeluje posamezen pridelovalec) (Vir: Vinska družba, 2018) Leto 2000 Leto 2010 Statistična regija Površina [ha] Število kmetijskih gospodar­ stev Površina [ha] Število kmetijskih gospodar­ stev SLOVENIJA 16.603 35.129 16.351 26.328 1 - POMURSKA 2.128 5.939 1.897 3.564 2 - PODRAVSKA 4.137 7.029 3.962 5.316 3 - KOROŠKA z z z z 4 - SAVINJSKA 1.208 4.621 1.004 3.649 5 - ZASAVSKA 2 14 z z 6 - SPODNJEPOSAVSKA 1.630 4.268 1.612 3.701 7 - JUGOVZHODNA SLOVENIJA 1.415 7.016 1.055 5.238 8 - OSREDNJE SLOVENSKA 111 652 119 445 9 - GORENJSKA 6 14 z 11 10 - NOTRANJSKO - KRAŠKA z z z 10 11 - GORIŠKA 3.974 3.030 4.332 2.478 Tabela 2: Kmetijska gospodarstva po rabi kmetijskih zemljišč za vinograde po statističnih regijah, leto 2000 in 2010 (Vir: SURS, 2020) Slika 1: Pridelava vina po letih (Vir: SURS, 2024) Trajnost / april 2025 68 Trajnostne inovacije v oskrbovalnih verigah / Strokovni članki Največji premiki k izboljšanju veli- kostne strukture vinogradov so se zgodili na območju vinorodnega okoliša Goriška Brda, in sicer v tem okolišu 64 % pridelovalcev obdelu- je več kot 1 ha vinogradov, 17 % pa jih obdeluje več kot 5 ha vinogra- dov. V tem vinorodnem okolišu je površina vinogradov po rabi kme- tijskih zemljišč praktično enaka kot površina vpisana v register (95 %). Medtem, ko je v okoliših z največjo razdrobljenostjo ta delež ponekod tudi le 60 % (GOV.si, 2024). V Sloveniji je bilo leta 2000 35.129 kmetijskih gospodarstev s povpreč- no površino 0,47 ha in skupno po- vršino 16.603 ha kmetijskih zemljišč za vinograde. V Sloveniji je bilo leta 2010 26.328 kmetijskih gospodarstev s povpreč- no površino 0,62 ha in skupno po- vršino 16.351 ha kmetijskih zemljišč za vinograde. V desetih letih se je v Sloveniji zmanjšalo za 25 % število kmetijskih gospodarstev, površine za vinograde pa so se zmanjšale le za 1,5 %. Povprečna velikost kme- tijskih gospodarstev se je v obdobju 2000–2010 povečale za 32 %. Največ, skoraj četrtino kmetijskih zemljišč za vinograde je bilo leta 2000 v Podravski statistični regiji in se leta 2010 zmanjšalo na 24,2 % površin za vinograde v Sloveni- ji na 3.962 ha. V Goriški statistični regiji je bilo leta 2000 23,9 % slo- venskih površin za vinograde, leta 2010 pa 2,6 odstotne točke več, to je 4.332 ha. Na tretjem mes- tu po površini kmetijskih zemljišč za vinograde Pomurska regija; leta 2000 je imela 12,8 % površin za vi- nograde, leta 2010 pa 11,6 % delež vseh slovenskih površin za vinogra- de. Spodnjeposavska regija je delež 9,8 % površin za vinograde leta 2000 povečala za 0,1 odstotno točko. Statistična regija Jugovzho- dna Slovenija je imela leta 2000 8,5 % delež kmetijskih zemljišč za vinograde, leta 2010 pa se je delež zmanjšal na 6,5 % delež površin kmetijskih zemljišč za vinograde v Sloveniji. Savinjska regija je imela 7.3 % delež leta 2000, leta 2010 pa 6,1 % delež površin kmetijskih zemljišč za vinograde v Sloveniji. 4.2 Primerjalna analiza pri­ delave grozdja v vinogradih v Sloveniji V Sloveniji je bila v obdobju 2008–2023 povprečno pridelano 104.056 ton grozdja na površini 15.857 ha, kjer je raslo 58.888 trt. Povprečni pridelek je bil na 6,6 t/ ha oziroma 1,8 kg/trto. Leta 2021 je bilo v Sloveniji pridelano 84.158 ton grozdja na površini 14.874 ha, kjer je raslo 58.527 trt. Povprečni pridelek je bil na 5,7 t/ha oziroma 1,4 kg/trto. Najboljši pridelek je bil leta 2011. Na 16.351 hektarih je 57. 093 trt obrodilo 121.396 ton grozdja. Pride- lek grozdja je bil 7,4 t/ha, pridelek grozdja je bil 2,1 kg/trto. V sušnem letu 2013 je raslo 60.362 trt oz. 9,5 % več trt na enaki površi- ni 16.085 ha kot leta 2008. Skupni pridelek je bil 100.177 t (zmanjšal se je za 5,2 % glede na leto 2008), pridelek na hektar je bil 6,2 t/ha (zmanjšal se je za 6,1 % glede na mleto 2008), pridelek na trto je bil 1,7 kg (zmanjšal se je za 12,7 % gle- de na leto 2008). Leta 2020 je raslo 59.857 trt oz. 8,6 % več trt (kot leta 2008) na 5,15 % manjši površini kot leta 2008. Skupni pridelek je bil 103.637 t (zmanjšal se je za 2,0 % glede na leto 2008), pridelek na hektar je bil 6,8 t/ha (povečal se je za 8,6 % gle- de na mleto 2008), pridelek na trto je bil 1,7 kg. Leta 2023 je raslo 57.060 trt oz. 3,5 % več trt (kot leta 2008) na 10,5 % manjši površini kot leta 2008. Skupni pridelek je bil 78.567 t (zmanjšal se je za 25,7 % glede na leto 2008), pridelek na hektar je bil 5,7 t/ha (zmanjšal se je za 16,7 % glede na leto 2008), pridelek na trto je bil 1,4 kg. Bilo je vremensko neugodno leto. Leto 2000 Leto 2010 Statistična regija Površina [ha] Število kmetijskih gospodar­ stev Površina [ha] Število kmetijskih gospodar­ stev SLOVENIJA 100,0 100,0 100,0 100,0 1 - POMURSKA 12,8 16,9 11,6 13,5 2 - PODRAVSKA 24,9 20,0 24,2 20,2 3 - KOROŠKA 4 - SAVINJSKA 7,3 13,2 6,1 13,9 5 - ZASAVSKA 0,01 0,04 6 - SPODNJEPOSAVSKA 9,8 12,1 9,9 14,1 7 - JUGOVZHODNA SLOVENIJA 8,5 20,0 6,5 19,9 8 - OSREDNJE SLOVENSKA 0,7 1,9 0,7 1,7 9 - GORENJSKA 0,04 0,04 0,04 10 - NOTRANJSKO – KRAŠKA 0,04 11 - GORIŠKA 23,9 8,6 26,5 9,4 Tabela 3: Deleži kmetijskih gospodarstev po rabi kmetijskih zemljišč za vinograde po statističnih regijah, leto 2000 in 2010 (%) (Vir: SURS, izračuni dr. Drago Papler, 2020) Trajnost / april 2025 69 Trajnostne inovacije v oskrbovalnih verigah / Strokovni članki Z rdečimi sortami vinske trte je bilo zasajeno tretjino površine, dve tre- tjine pa je bilo zasajeno z belimi sortami vinske trte. Povprečni pri- delek belih sort grozdja v obdobju 2008–2023 je bil na 6,5 t/ha ozi- roma 1,7 kg/trto. Leta 2023 je bilo Leto Površina (ha) Število trt (1000) Pridelek, skupaj (t) Pridelek na ha (t/ha) Pridelek na trto (kg/trto) 2008 16.086 55.126 105.719 6,6 1,9 2009 16.086 55.126 112.855 7,0 2,0 2010 16.351 57.093 108.541 6,6 1,9 2011 16.351 57.093 121.396 7,4 2,1 2012 16.351 57.093 92.324 5,6 1,6 2013 16.085 60.362 100.177 6,2 1,7 2014 16.009 60.553 94.209 5,9 1,6 2015 15.692 59.914 117.585 7,5 2,0 2016 15.824 60.740 94.780 6,0 1,6 2017 15.839 61.147 89.416 5,6 1,5 2018 15.630 60.910 126.958 8,1 2,1 2019 15.549 60.884 105.035 6,8 1,7 2020 15.265 59.857 103.637 6,8 1,7 2021 14.874 58.527 84.158 5,7 1,4 2022 14.396 56.783 81.775 5,7 1,4 2023 14.404 57.060 78.567 5,5 1,4 Povprečje 15.675 58.642 101.071 6,4 1,7 Tabela 4: Pridelava grozdja v vinogradih, Slovenija 2008–2023. (Vir: SURS, izračuni dr. Drago Papler, 2024) Leto Površina (ha) Število trt (1000) Pridelek, skupaj (t) Pridelek na ha (t/ha) Pridelek na trto (kg/trto) 2008 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 2009 100,0 100,0 106,7 106,1 105,3 2010 101,6 103,6 102,7 100,0 100,0 2011 101,6 103,6 114,8 112,1 110,5 2012 101,6 103,6 87,3 84,8 84,2 2013 100,0 109,5 94,8 93,9 87,3 2014 99,5 109,8 89,1 89,4 81,9 2015 97,6 108,7 111,2 113,6 103,3 2016 98,4 110,2 89,7 90,9 82,1 2017 98,5 110,9 84,6 84,8 77,0 2018 97,2 110,5 120,1 122,7 109,7 2019 96,7 110,4 99,4 103,0 90,8 2020 94,9 108,6 98,0 103,0 91,1 2021 92,5 106,2 79,6 86,4 75,7 2022 89,5 103,0 77,4 86,4 75,1 2023 89,5 103,5 74,3 83,3 71,8 Tabela 5: Indeks s stalno osnovo (It) za pridelavo grozdja v vinogradih, Slovenija 2008–2023 (Vir: SURS, izračuni dr. Drago Papler, 2024) v Sloveniji pridelano 54.930 ton belega grozdja na površini 9.961 ha, kjer je raslo 39.465 trt. Povprečni pridelek belega grozdja leta 2023 je bil na 6,5 t/ha oziroma 1,7 kg/trto. Povprečni pridelek rdečih sort grozdja v obdobju 2008–2023 je bil na 6,4 t/ha oziroma 1,7 kg/trto. Leta 2023 je bilo v Sloveniji pride- lano 23,638 ton grozdja na površi- ni 4.443 ha, kjer je raslo 17.596 trt. Povprečni pridelek rdečega grozdja v letu 2023 je bil na 6,4 t/ha oziro- ma 1,7 kg/trto. Povprečni pridelek vseh sort grozdja v Sloveniji v obdobju 2008–2023 je bil na 6,4 t/ha oziroma 1,7 kg/trto. Leta 2023 je bilo v Sloveniji pride- lano 78.567 ton grozdja na površini 14.404 ha, kjer je raslo 57.060 trt. Povprečni pridelek v letu 2023 je bil na 6,4 t/ha oziroma 1,7 kg/trto. Za gojenje kmetijske kulture grozdje v Kohezijski regiji Vzhodna Sloveni- ja je bil leta 2023 namenjen 56,1 % delež površine in v Kohezijski regiji Zahodna Slovenija 43,9 % delež površine. Delež se v Zahodni Slo- veniji zvišuje; od leta 2010–2023 se je delež povečal za 2,2 odsto- tne točke, za toliko pa zmanjšal v Vzhodni Kohezijski regiji. Dosežen pridelek grozdja je bil leta 2023 v Kohezijski regiji Vzhodna Slovenija 54,6 % in v Kohezijski regiji Zahodna Slovenija 45,4 %. Zaradi vremenskih razmer se je pridelek v Vzhodni Kohezijski regiji zmanjšal (Tabela 9, 10). Največji premiki k izboljšanju ve- likostne strukture vinogradov so se zgodili v območju vinorodnega okoliška Goriška Brda, in sicer v tem okolišu 64 % pridelovalcev obdelu- je več kot 1 ha vinogradov, 17 % pa jih obdeluje več kot 5 ha vinogra- dov. V tem vinorodnem okolišu je površina vinogradov po rabi kme- tijskih zemljišč praktično enaka kot površina vpisana v register (95 %). Medtem, ko je v okoliših z največjo razdrobljenostjo ta delež ponekod tudi le 60 %. Največji delež mladih vinogradnikov (do 25 let) je na Pri- morskem (70 %), medtem ko jih je v Podravju in Posavju le dobra po- lovica. Trajnost / april 2025 70 Trajnostne inovacije v oskrbovalnih verigah / Strokovni članki Na obseg letnega pridelka vpliva- jo predvsem vremenske razmere v posameznem letu. Letno se pri- dela med 63 in 69 mio litri vina, pri čemer je cca. 20 % za samooskr- bo, registrirane pridelave je tako 45 – 50 mio litrov letno. Glavnino pridelkov predstavljajo kakovostna vina z zaščitenim geografskim po- reklom (70 %). Zaloge vina so odvisne predvsem od pretekle letine in se gibljejo med 30 in 40 mio litri letno, za- radi obilne letine 2018 so v letu 2019 poskočile na 48 mio litrov, zaradi omejevanja prodaje zaradi epidemije pa so se v letu 2020 še nekoliko dvignile na 49 mio litrov. Z uvedbo ukrepa destilacije vina v letu 2020 in 2021 se je stanje zalog dokaj normaliziralo na 36 mio litrov v letu 2022 (GOV.si, 2023). 4.3 Analiza vinorodnega oko­ liša Goriška Brda Vinorodni okoliš Goriška Brda se razprostira 1992 hektarjev vinogra- dov. Brda so šolski primer značilne vinogradniške pokrajine, katera kaže sredozemsko naravo. Začnejo se z goro Sabotin, nadaljujejo po sleme- nu Korade, od Furlanije na zahodu pa jih ločuje reka Idrija. Proti jugu se gričevnat svet znižuje in prehaja v Prevalsko ravnino med vasjo Vi- polže in Mošo. Tla na območju so nastala iz oceanske sedimentacijske mase. Ob odtekanju morja so os- tale plasti fliša – opoke, peščenjaka in apnenca. Podnebje v pokrajini je zelo ugodno, saj so zime mile, poletja pa vroča vendar ne presu- ha. Goriška Brda imajo submedite- ransko podnebje, kar pomeni, da letno zapade dvakrat več padavin v primerjavi s sredozemskim pod- nebjem. Vinska trta v Brdih uspeva do nadmorske višine 600 m. Vina, katera so pridelana na višjih legah so zelo harmonična, elegantna, z nekaj manj alkohola, vendar bogatejša s kislinami. Vina pridelana v nižjih le- gah pa so bolj polna, bogata in z ne- koliko več alkohola. V Goriških Brdih je od leta 1957 prisotna Klet Brda, ki je največja pridelovalka in izvoznica slovenskih vin v kar 26 držav sveta. Najbolj znana vina so avtohtona Re- bula, Tokaj, Pinot, Sivi pinot, Char- donnay, Savignon, Merlot in Caber- net (Ovinu, 2024). V Sloveniji je bilo 2015. leta 49.473 vinogradov na površni 15.688 ha v lasti 30.210 pridelovalcev. V obdob- ju 2009–2015 se je število pridelo- valcev povečalo za 18,09 %, število vinogradov se je povečalo za 15,13 %, površina se je zmanjšala za 4,07 %. Leta 2009 je Občina Brda pred- stavljala po površini 11,52 % vseh površin vinogradov v Sloveniji, po številu 6,88 % in po pridelovalcih 3,12 %. V Brdih je bilo leta 2016 pri- delano 59.600 hektolitrov vina oz. 9,03 % pridelanega vina v Sloveniji. Leto Površina (ha) Pridelek (t) Povprečni pridelek (t/ha) Delež površina (%) Delež pridelek (%) 2010 9.535 62.875 6,6 58,3 57,9 2011 9.535 75.003 7,9 58,3 61,8 2012 9.535 64.010 6,7 58,3 69,3 2013 9.471 60.623 6,4 58,9 60,5 2014 9.411 52.784 5,6 58,8 56,0 2015 9.225 69.996 7,6 58,8 59,5 2016 9.309 57.695 6,2 58,8 60,9 2017 9.284 51.137 5,5 58,6 57,2 2018 9.210 74.608 8,1 58,9 58,8 2019 9.053 66.232 7,3 58,2 63,1 2020 8.773 59.948 6,8 57,5 57,8 2021 8.470 46.366 5,5 56,9 55,1 2022 8.110 51.042 6,3 56,3 62,4 2023 8.077 42.862 5,3 56,1 54,6 Tabela 6: Pridelava grozdja, Kohezijska regija Vzhodna Slovenija v obdobju 2008 – 2023 (Vir: SURS, izračuni dr. Drago Papler, 2024) Leto Površina (ha) Pridelek (t) Povprečni pridelek (t/ha) Delež površina (%) Delež pridelek (%) 2010 6.817 45.666 6,7 41,7 42,1 2011 6.817 46.393 6,8 41,7 38,2 2012 6.817 28.313 4,2 41,7 30,7 2013 6.615 39.554 6,0 41,1 39,5 2014 6.598 41.425 6,3 41,2 44,0 2015 6.467 47.589 7,4 41,2 40,5 2016 6.515 37.085 5,7 41,2 39,1 2017 6.555 38.279 5,8 41,4 42,8 2018 6.421 52.350 8,2 41,1 41,2 2019 6.496 38.802 6,0 41,8 36,9 2020 6.492 43.689 6,7 42,5 42,2 2021 6.404 37.793 5,9 43,1 44,9 2022 6.287 30.773 4,9 43,7 37,6 2023 6.327 35.705 5,6 43,9 45,4 Tabela 7: Pridelava grozdja, Kohezijska regija Zahodna Slovenija v obdobju 2008–2023 (Vir: SURS, izračuni dr. Drago Papler, 2024) Trajnost / april 2025 71 Trajnostne inovacije v oskrbovalnih verigah / Strokovni članki Leta 2020 je bilo v Občina Brda 2.047 ha vinogradov Brda (14,52 % vseh površin v Sloveniji) pri 627 pri- delovalcih (3,59 % delež prebival- cev Slovenije). 5 TRŽENJSKI SPLET 5.1 Izdelek Vina Ronk so večinoma zorena le v nerjavečih posodah, kar jim pusti ti- pično sortnost in svežino. Bela vina so pripravljena kot sveža, sadna, ži- vahna in prijetna, medtem ko rdeča pustijo zoreti kakšno leto več, da ob sadnosti in svežini pridobijo tudi bogatejšo strukturo. Posestvo Ronk ima tri blagovne znamke, katere so Frajer, Ronk in novost Selectus. Se- lectus je premium blagovna znam- ka, katera zori tudi v lesenih sodih. Na trg je prišla pred enim letom. Uvedba nove blagovne znamke na trg je bil velik izziv, ki je bil mogoč le s pravim marketinškim znanjem, izkušnjami in trdim delom. Po- membnost nove blagovne znamke je razlikovanje, jamstvo kakovosti, oglaševanje, tekmovalnost in ozna- čevanje porekla. Nova blagovna znamka predstavlja imidž pridelka. Premium znamka Selectus je bila ustvarjena z na- menom zagotavljanja zvestobe kupcev ter z namenom povečanja tržne uspešnosti drugih blagovnih znamk (Ronk, 2022). 5.2 Cena Od same prodajne cene vina je od- visno kakšen bo poslovni rezultat in dobiček podjetja. Prodajna cena je povezana s stroški, kateri so zaradi gričevnate pokrajine in veliko roč- nega dela višji kot pri večjih kmeti- jah, ki večinoma opravijo vsa dela s stroji. Cena je odvisna tudi od povpraše- vanja samega trga. Večina vin Ronk je pozicioniranih v srednji razred, Selectus pa v srednje – višji razred. 5.3 Prodajna pot v oskrboval­ nih verigah Vina Ronk so distribuirana v oskr- bovalnih verigah preko posrednikov in neposredno potrošnikom. Po- sredniki omogočajo prisotnost v tr- govinah na drobno, medtem ko se neposredni potrošniki odločajo za nakup preko spleta ali nakup po de- gustaciji. Vina so na voljo v gostin- skih obratih, spletnih prodajalnah in neposredno na kmetiji Ronk ter na lokalnih dogodkih kot pristno turi- stično doživetje na deželi. Največ izvoza je v Avstrijo in Italijo, sledijo pa Belgija in Izrael. 5.4 Tržno komuniciranje Na posestvu Ronk se zavedajo po- membnosti tržnega komuniciranja, saj ima pomembno vlogo ob vse večji konkurenci na trgu vina. Tr- žno komuniciranje je sestavljeno iz oglaševanja, prodaje, pospeševanja prodaje, neposrednega trženja, od- nosov z javnostmi, sponzoriranjem Belica Kocijančič Zanut Robert Erzetič Bjana Kren Silveri Blažič Kristalvin Sosolič Bregar Kristančič Ščurek Bužinel Marjan Simčič Štekar Constantini Markovič Šturenšče ČARGA 1767 Mavrič Valentinčič Dolfo Medot Valter Sirk Domačija Radikon Movia Vina Mavrič Edvin Simčič Na Bregu Marinič Vinarstvo Mužič Emeran Reya Nando Vina RONK Erzetič Peršolja Vina Simčič Ferdinand Peršolja Vina Vinarstvo Šibau Iaquin Pri Stakljevih Vinarstvo Šibav Kabaj Pulec Vinogradništvo Domenis Kmetija Benedetič Reja Vinska klet Goriška Brda Tabela 8: Seznam vinarjev Goriških Brdih. (Vir: Jure Leban) Slovenija Količina Slovenija (%) Občina Brda Količina Občina Brda delež (%) Leto 2009 2015 Gibanje 2009 ­ 2015 2009 2009 Pridelovalci 25.582 30.210 18,09 799 3,12 Površina (ha) 16.354,3 15.688 -4,07 1.884,4 11,52 Število vinogradov 42.970 49.473 15,13 2.958 6,88 Število sadik (v 1000) 58.914,1 57.743,2 -1,99 6.315 10,72 Št. sadik / ha 3,60 3,68 3,35 Št. ha / pridelovalca 63,93 51,93 235,84 Tabela 9: Primerjalna analiza pridelovalcev, površine, vinogradov in števila sadik v Sloveniji in v Brdih (Vir: SURS, izračuni Jure Leban) Trajnost / april 2025 72 Trajnostne inovacije v oskrbovalnih verigah / Strokovni članki Poreklo Kakovost vina Barva Skupina trgov Količina (l) Ponderirana cena (EUR/100 l) SGP namizno belo RS 188.449 101,35 EU 5.249 1.063,22 rdeče RS 73.334 122,38 EU 31.243 107,85 deželno belo RS 804.436 154,58 EU 538.446 82,98 rdeče RS 1.252.386 129,84 EU 51.189 42,77 kakovostno belo RS 10.191.927 241,24 EU 1.579.964 275 rdeče RS 4.221.238 249,84 EU 230.495 289,36 vrhunsko belo RS 1.077.751 555,4 EU 166.698 362,6 rdeče RS 713.782 567,43 EU 51.814 550,4 EU poreklo brez označbe porekla / geografske označbe 475.609 100,13 tretje države 213.480 179,72 Tabela 10: Povprečne ponderirane letne cene in količine za vino, prodano v Sloveniji in EU, v letu 2017 in letu 2021 (Vir: Arsktrp, 2018, GOV.SI, 2022) Slika 2: Vina RONK (Vir: vina.ronk.si, 2024) Trajnost / april 2025 73 Trajnostne inovacije v oskrbovalnih verigah / Strokovni članki korporativne identitete, embalaže, točk prodaje in ustnega komuni- ciranja. Pri komuniciranju s potro- šniki se mu želijo čimbolj približa- ti, zato večkrat letno ob različnih priložnostih na posestvo povabijo posrednike, katerim skušajo prika- zati filozofijo vina. Ravno tako so ob predhodni najavi vedno dostopni širši javnosti za vodene degustaci- je in predstavitev kmetije. Prisotni so na vseh vinskih dogodkih obči- ne Brda. Predstavljajo se na večjih sejmih vin, po možnosti skupaj z italijanskimi Brdi, katera so bolj zna- na širši javnosti. Z dobrim čezmej- nim sodelovanjem je učinkovitejša promocija in pospeševanje prodaje vina na tujih trgih. 6 ZAKLJUČEK Kakovost vina in odličen marketing sta postala najpomembnejša ele- menta, katera sta vinogradništvu in vinarstvu še posebej izpostavljena. Na slabi zemlji ne uspeva vinska trta in iz slabega grozdja ne moremo pridelati dobrega vina. Vinogradni- štvo se začne z izbiro sorte, katera bo na izbrani lokaciji – zemlji dala odlično grozdje, katerega bomo lahko pridelali v vrhunsko vino. Pri- delek nima pravega učinka, če ne znamo prodati vina. Pomembna sta prodajni trg in prepoznavnost. Na tržišču je veliko odličnih vin, zato je nujno potrebno na izviren način pritegniti potrošnikovo pozornost. Zelo pomemben je trženjski splet, ki ga vinska klet ali vinar uporablja, saj mu ravno to poleg vrhunske- ga vina omogoča, da ustvari tržno prednost pred konkurenco. Veliko konkurenčno prednost so si vinar- ji iz Griških Brd pridobili s skupnim nastopom na trgu in skupnim sode- lovanjem z vinarji italijanskega dela Brd ter skupno promocijo z italijan- skimi Brdi – Collio. Slika 3: Kmetija RONK (Vir: vina.ronk.si, 2024) Trajnost / april 2025 74 Trajnostne inovacije v oskrbovalnih verigah / Strokovni članki Drago Papler je docent za ekonomijo in znanstve- no-raziskovalni sodelavec ter zunanji član Katedre za ekonomijo na Fakulteti za management, Univer- ze na Primorskem. Kot predavatelj ekonomije, stra- teškega managementa, energetskih in proizvodnih sistemov, obnovljivih virov energije ter učinkovite rabe energije, je vključen v pedagoško delo v ma- gistrskem programu Gospodarski inženiring na Poslovno-tehniški fakulteti, Univerze v Novi Gorici ter v diplomskem programu Varstvo okolja na Vi- soki šoli za trajnostni razvoj, Ljubljana. Sodeluje v programih Višje strokovne šole B&B in Višje stro- kovne šole Biotehniškega centra Naklo. Izkušnje ima iz strokovne kariere v gospodarstvu. Zaposlen je bil v Elektru Gorenjska na področju tehnične komercia- le investicij distribucijskega omrežja, marketinga in trga z električno energije. V Gorenjskih elektrarnah je bil vodja investicij, razvoja in projektive ter sveto- valec direktorja za raziskave in razvoj ter predstav- nik vodstva za kakovost in upravljanje z energijo. Od leta 2021 je vodja Medpodjetniškega izobraže- valnega centra Biotehniškega centra Naklo. Njegova raziskovalna področja so: interdisciplinarne študije, ekonomika, management, podjetništvo, kakovost, energetika, obnovljivi viri energije, agroekonomija, turizem. Sodeluje v strokovnih združenjih ter kot predavatelj na konferencah, vodi projekte trajnost- nega razvoja in sodeluje v znanstveno-raziskoval- nih projektih. Zaključuje drugi doktorat znanosti. Jure Leban je študent magistrskega programa Gos- podarski inženiring na Poslovno-tehniški fakulteti, Univerze v Novi Gorici. Ima 11 let izkušenj v banč- ništvu, od tega 7 let vodstvenih izkušenj, predvsem na področju gotovinskega poslovanja. Zaposlen je v invalidskem podjetju Želva na delovnem mestu vodje oddelka ter skrbnik sistema ravnanja z okol- jem ISO 14001. LITERATURA IN VIRI ARSKTR. (2018). Agencija RS za kmetijske trge. Pridobljeno s svetovnega spleta 21.10.2024: http://www.arsktrp.gov.si/storitve_ ukrepi/trzni_ukrepi/trzno_informacijski_sistem_trzna_porocila/vino/ Bojnec, Š., in Korpar, K. (2005). Vino in turizem v Ljutomersko- Ormoških goricah. V S. Kavčič (ur.), Slovenija v EU – izzivi za kmetijstvo, živilstvo in podeželje: 3. konferenca DAES, Moravske Toplice, 10–11. november 2005 (str. 191–201). Društvo agrarnih ekonomistov Slovenije. Bojnec, Š., Jurinčič, I., in Tomljenović, R. (2007). Marketing of wine tourism as a teritorial product. V Managing global transitions: globalisation, localisation, regionalisation (str. 1075–1082). Faculty of Management. GOV.si. (2023). Stanje na področju vinogradništva in vinarstva 2023. Pridobljeno s svetovnega spleta 21.10.2024: https://www.gov.si/teme/vinogradnistvo-in-vinarstvo/ GOV.SI. (2022). Tržna poročila za kmetijske pridelke in živila. Pridobljeno s svetovnega spleta 21.10.2024: https://www.gov.si/zbirke/storitve/priprava-trznih-porocil-za- kmetijske-pridelke-in-zivila/ Hall, C. M., in Macionis, N. (1998). Wine tourism in Australia and New Zealand. V R. Butler, M. Hall in J. Jenkins (ur.), Tourism and recreation in rural areas (197–224). Wiley. Kerma, Simon in Gačnik, Aleš (2020). Vinski turizem. Tematski turizem [Elektronski vir] : teoretični in aplikativni primeri oblik turizma v svetu in Sloveniji / uredili Miha Lesjak, Marijana Sikošek, Simon Kerma ; [risbe Alen Ježovnik]. Koper: Založba Univerze na Primorskem, str. 105–129. http://www.hippocampus.si/ISBN/978-961-293-042-4.pdf Lapsley, J., in Moulton, K. (2001). Successful wine marketing. Aspen Publishers. MKGP. (2018). Kmetijski trgi. Pridobljeno s svetovnega spleta 21.10.2020: http://www.mkgp.gov.si/delovna_podrocja/kmetijstvo/ kmetijski_trgi/vino/ MKGP.GOV.si. (2024) Pridobljeno s svetovnega spleta 21.10.2024: http://www.mkgp.gov.si/fileadmin/mkgp.gov.si/pageuploads/podrocja/ Kmetijstvo/Vino/opis_stanja_vinogradnistvo.pdf Ovinu.si. (2024). Vinorodni okoliši Slovenije. Pridobljeno s svetovnega spleta 21.10.2024: https://www.ovinu.si/ zemljevid?cookietime=1527102567 Ronk.si. (2024). RONK. Pridobljeno s svetovnega spleta 16.11.2022: http://www.vinaronk.si/ Slovenska turistična organizacija. (2018). Okusiti Slovenijo: akcijski načrt razvoja in trženja slovenske gastronomije 2019–2023 [brošura]. https://www.slovenia.info/uploads/gastronomija_b2b/ang_slo_lowres. pdf slovenija.info.si. (2024). Okusiti Slovenijo. Pridobljeno s svetovnega spleta: https://www.slovenia.info/uploads/publikacije/taste_slovenia/okusiti- slovenijo.pdf SURS. (2024). Statistični urad Republike Slovenije. Pridobljeno s svetovnega spleta 21.10.2024: https://pxweb.stat.si/SiStatData/pxweb/ sl/Data/-/1502406S.px Terčelj, D. (2007). Kultura vina na Slovenskem. Tova vinskadružba.si. (2024). Vinska družba Slovenije. Pridobljeno s svetovnega spleta 21.10.2024: http://www.vinskadruzba.si/zemljevid/ osnovni-podatki-o-vinogradnisko-vinarski-sloveniji/ Žurnal24. (2024). Zgodovina vinarstva pri nas.Pridobljeno s svetovnega spleta 21.10.2024: https://www.zurnal24.si/magazin/zgodovina- vinarstva-pri-nas-18170 Trajnost / april 2025 75 Trajnost / april 2025 76 Izvleček Namen predstavitve je prikaz, kako odločevalcem in lastnikom predstaviti, da je uvedba digitalizacije v računovodstvo investicija in njen namen ni zgolj ele- ktronsko arhiviranje vhodnih dokumentov. Zagotovo ima digitalizacija izjemen pomen v sodobnem raču- novodstvu, ki mora biti pregledno, transparentno in razumljivo. Vse to vpliva na poslovni izid in posledič- no na denarni tok podjetja. DIGITALIZATION AND SUSTAINABLE DEVELOPMENT IN MODERN ACCOUNTING Abstract The purpose of the presentation is to show how to present to decision-makers and owners that the intro- duction of digitization in accounting is an investment and its purpose is not only electronic archiving of incoming documents. Digitalization undoubtedly has significant importance in modern accounting, which should be clear, transparent, and understandable. All of this impacts the business outcome and, conse- quently, the company’s cash flow. Keywords: digitalization, sustainable development, processes, optimization, data, modern accounting. DIGITALIZACIJA IN TRAJNOSTNI RAZVOJ V SODOBNEM RAČUNOVODSTVU Iris Verzolak, Korporativne finance, interim Ključne besede: digitalizacija, trajnostni razvoj, procesi, optimizacija, podatki, sodobno računovodstvo. T RA JN O ST NE IN O VA CI JE V O SK RB O VA LN IH V ER IG AH T RA JN O ST NE IN O VA CI JE V O SK RB O VA LN IH V ER IG AH Trajnostne inovacije v oskrbovalnih verigah / Strokovni članki 1 UVOD Trajnostni razvoj se začne pri posa- mezniku, in sicer pri tem, koliko je pripravljen razmišljati in sodelovati. Da se lahko lastniki in menedžerji pravilno odločijo, potrebujejo za- nesljive vire podatkov in informacij ter natančne analize obstoječega stanja. Tako pridemo do vprašanja, kako zanesljivo je zajemanje pravih podatkov v podjetju. Kako naj uvedemo spremembe? Začnimo s postavljanjem procesov, ki so zasnovani celostno, saj bodo le tako posamezniki sledili procesu in bodo spremembe dosežene traj- nostno. Organiziranje delovnih procesov v vsaki organizaciji je izjemnega po- mena, saj lahko dosežemo izbolj- šanje rezultatov in največje učinke dodane vrednosti. Kako vedeti, ka- teri ukrepi in procesi so primerni za manjša domača podjetja? Pomaga ozaveščen celostni pristop, ki hkrati predstavlja nov mejnik v postavl- janju procesov: trajnostni razvoj. Pogosto se odločevalci soočajo s težavnim usklajevanjem medse- bojne komunikacije, ko se pojavijo izjemne situacije, ki niso opredelje- ne v standardnih postopkih. Prav v takih primerih se še posebej pokaže pomen trajnostnega pristopa so- delovanja, kjer je v prvi vrsti ključen osredotočen in umirjen pristop. Ta je možen, ko odločevalci zaupajo podatkom, ki so ovrednoteni v šte- vilkah. Sodobno računovodstvo se nenehno razvija, da bi se prilagodilo hitrim spremembam v poslovnem okolju, tehnologiji in zakonodaji. Vključuje različne prakse in metode, ki podjetjem omogočajo učinkovito spremljanje in upravljanje njihovih finančnih podatkov. Da lahko uvedemo dolgoročno učinkovit model, je treba začeti z osnovami in natančno definicijo postopkov ter zavedanjem, da so uvedbe novih postopkov v delov- nih procesih stvar procesa. 2 DIGITALIZACIJA IN TRAJNOSTNI RAZVOJ V SODOBNEM RAČUNOVODSTVU • Digitalizacija: Uporaba računo- vodskih programov in oblakov omogoča enostavnejše in hitrejše obdelovanje podatkov ter dosto- pnost informacij v realnem času. • Avtomatizacija: Z naprednimi al- goritmi in umetno inteligenco se mnogi postopki avtomatizirajo, kar zmanjšuje napake in povečuje učinkovitost. • Poročanje in analitika: Sodobno računovodstvo s kontrolingom se osredotoča na analitiko podatkov, kar omogoča podjetjem, da bolje razumejo svoje finančno stanje in sprejemajo informirane odločitve. • Skladnost in regulative: Po- membno je, da računovodski postopki ustrezajo veljavnim za- konodajnim zahtevam in standar- dom, kar vključuje tudi okoljske in družbene vidike. • Pristop k trajnosti: Podjetja vse bolj vključujejo trajnostne prakse v svoje poslovanje, kar se odraža tudi v njihovem računovodstvu. 2.1 Digitalizacija računovodstva Predstavlja elektronsko obravnavo vhodnih dokumentov, pomeni, da so vsi prejeti vhodni dokumenti v skenirani obliki, nadalje v podjetju opazno izboljša preglednost nad tokom dokumentov, poenostavi zakonsko določeno arhiviranje ter pomembno vpliva na zaupanje so- delujočih v procesu, saj vsak trenu- tek vemo, kje se dokument nahaja in kakšen je status (potrjen, knjižen, odobren za plačilo). Hkrati je omo- gočeno dobro planiranje denarnih tokov. Sodobno računovodstvo tako ne le beleži pretekle transakcije, ampak se osredotoča tudi na prihodnje na- povedi in strateško načrtovanje. 2.2 Avtomatizacija v računovodstvu Začnimo z osnovami. Pogosto smo tako zelo osredotočeni na izbol- jšave, da se nam prava realnost izmuzne, nekako verjamemo, da so lahko odgovori pravzaprav pre- prosti. Najpogosteje se namreč za- čne popolnoma vsakdanje. Primer: finančni direktor prejme opomin pred izvršbo. Preverjanje pokaže, da računi niso knjiženi, nadalje celotni oddelek ugotavlja, ali so račun sploh prejeli v oddelek in kje se je ustavil. Predstavljajmo si, da se račun nanaša na naročen ma- terial, brez katerega ne moremo nadaljevati proizvodnega ali pro- dajnega procesa. Kako se odzove- mo v podobnih situacijah? Iščemo pojasnila ali morda takoj naročimo dvojnik računa? Izvedbe so različne in iz vseh se lahko naučimo, nas pa nekatere izkušnje stanejo veliko in predvsem se z njimi ukvarjamo veliko časa, ki bi ga lahko namenili osnovnemu delovanju. Navedeno dokazuje, kako dobro je imeti situacije zapisane kot SOP – standardni operativni postopek. Vedeti moramo, da je treba stan- dardne postopke redno posodabl- jati, predvsem pa jih v osnovi pro- učiti odgovorno in z vso skrbnostjo z namenom, da jih je kasneje treba čim manj spreminjati – to pome- ni trajnostni pristop k procesom in postopkom. Kaj so SOP? Standardni operativni postopki so dokumentirani pos- topki, ki organizacijam pomagajo zagotoviti doslednost in kakovost pri izvajanju nalog. SOP so ključni za optimizacijo delovnih procesov, usklajevanje ekip in zagotavljanje skladnosti s predpisi, kar pripomore k optimizaciji tako delovnega časa kot posledično zagotavljanje prih- rankov. Prednosti SOP: Doslednost: Zmanjšujejo nepred- vidljivost in odstopanja v delovnih procesih, posledično učinkoviteje Trajnost / april 2025 77 Trajnostne inovacije v oskrbovalnih verigah / Strokovni članki optimiranje in tako vpliv na rezultat podjetja. Usposabljanje: Olajšajo usposa- bljanje novih zaposlenih, prihranek časa in stroškov mentorstva. Skladnost: Omogočeno pre- glednejše in hitrejše izpolnjevanje predpisov in standardov. Povečana učinkovitost: Identifici- rajo najučinkovitejše prakse in opti- mizirajo procese. Vse navedeno ima posledično vpliv na optimiranje in stabilnost red- nih stroškov poslovanja, pomeni dodatne prihranke in tako vpliv na rezultat. Pomeni, da investiranje v avtomatizacijo računovodstva po- meni dolgoročno prihranek. Naslov, namen, obseg, opredeli­ tev, postopek – jasno in natančno opisuje korake, ki jim je treba slediti, predstavljeno v diagramu, odziv­ nost – določeno, kdo je odgovoren za vsak korak in kako se postopek izvaja, dokumentacija – navedeno, kateri obrazci in evidence so po- vezane s postopkom, pregled in posodobitev – določeno, kako po- gosto se postopek pregleda in po- sodobi ter kdo je odgovoren za to. Standardni operativni postopki so torej ključni del upravljanja kako- vosti in organizacijskih procesov ter pripomorejo k izboljšanju učinkovi- tosti in produktivnosti. 2.3 Poročanje in analitika ra­ čunovodstva – kontroling Poročanje in analitika v računovod- stvu sta ključna elementa za uspeš- no upravljanje financ in strateško odločanje. Omogočata podjetjem, da razumejo svoje finančno stanje, ocenijo uspešnost in načrtujejo pri- hodnje aktivnosti. Računovodsko so najbolj poznana letna poročanja finančnih izkazov in obračun davka od dobička ter vsa lokalna redna mesečna poročanja (DDV obračuni, razne statistike). Trajnostni pristop pomeni, da se za pripravo določi sistematično zaje- manje podatkov, ki med leti ostaja enako in v Sloveniji podjetja pogos- to sledijo slovenskim računovod- skim standardom, ki so prilagojeni mednarodnim standardom in upo- števajo tudi lokalne specifike. Ra- čunovodski standardi že vključujejo hkrati bistvene elemente trajno- stnega pristopa v zajemanju podat- kov in poročanju: • Skladnost: Finančni izkazi morajo biti pripravljeni v skladu z izbrani- mi standardi, kar vključuje dosle- dno uporabo politik in postopkov. • Pravičnost: Finančni izkazi mo- rajo pošteno predstavljati finanč- no stanje in rezultate poslovanja podjetja. • Pripravljenost: Finančni izkazi morajo biti pripravljeni v določe- nih časovnih okvirih, npr. letno ali kvartalno. • Razkritje: Poročila morajo vse- bovati razkritja o pomembnih ra- čunovodskih politikah in ocenah, ki so bile uporabljene pri pripravi izkazov. 2.4 Upravljanje uspešnosti in računovodski kontroling Za uspešno sprejemanje odločitev potrebuje vodstvo primerne analize. Trajnostni pristop pomeni v osno- vah določiti nastavitve finančnega kontrolinga, da z ustreznim knjižen- jem po stroškovnih nosilcih in anali- tičnih kontih nato z ustreznimi algo- ritmi zagotavljamo analize knjiženih dokumentov (npr. koliko prihranka bomo imeli, če namesto kurilnega olja investiramo v solarne celice za električno energijo in uporabimo po- sodobljene naprave ter to ovredno- timo kot prihranek v prihodnjih letih; drugi primer, koliko bomo zmanjšali ogljični odtis z nabavo novih tovor- nih vozil na električni pogon, četudi bo podjetje moralo opraviti več pre- vozov, da dostavimo enako količino materiala do našega kupca). Poleg opredelitve in spremljanja KPI-jev, ki so pomembni za stra­ tegijo podjetja, kot so dobičkonos- nost, rast prihodkov in zadovoljstvo strank, lahko z dobro postavljenimi temelji avtomatskega kontrolinga učinkoviteje spremljamo primerja­ vo z industrijskimi konkurenti za oceno uspešnosti (t. i. Benchmar- king). Dobro zasnovane osnove omogočajo podjetju ocenjevan- je tržnih trendov, konkurence in zunanjih dejavnikov, ki vplivajo na poslovanje. Avtomatska analitična obdela- va podatkov in uporaba napred- nih metod (avtomatske statistične metode in umetna inteligenca) sta pomembni za napovedovanje pri­ hodnjih rezultatov (ocena inves- tiranja, uspešnost denarnega toka, predlogi za izterjave ipd.) Predstavlja bistveni učinek dobro zasnovanega sodobnega računo- vodstva. 2.5 Skladnost in regulativa v računovodstvu Zagotavljanje skladnosti in regula- tive je v računovodstvu predpisano s standardi, večina srednjih podje- tij in vsa velika imajo letne revizije računovodskih izkazov. IFRS so kl- jučni za sodobno računovodstvo, saj omogočajo podjetjem, da zago- tavljajo transparentno, dosledno in primerljivo finančno poročanje. Nji- hova uporaba prispeva k večjemu zaupanju v finančne trge in podpo- ro globalnemu poslovanju. Podjetje za zagotavljanje standardov potre- buje poenoten sistem. ERP (Enterprise Resource Planning) je integrirani sistem za upravljanje, ki povezuje in opti- mizira različne poslovne procese znotraj podjetja. Glavni cilj ERP sis- temov je izboljšati učinkovitost po- slovanja z združevanjem informacij iz različnih funkcij in oddelkov na enotni platformi. Ti sistemi povezu- jejo ključne funkcionalnosti, kot so finance, nabava, prodaja, proizvo- dnja, človeški viri in skladiščenje. ERP sistemi omogočajo centrali- zacijo podatkov, saj vse informacije shranjujejo v skupni bazi, kar olajša dostop in zmanjšuje podvajanje Trajnost / april 2025 78 Trajnostne inovacije v oskrbovalnih verigah / Strokovni članki podatkov. Avtomatizacija rutin- skih nalog povečuje produktivnost in zmanjšuje napake. Številni ERP sistemi omogočajo prilagoditve specifičnim potrebam podjetij ter vključujejo orodja za poročanje in analitiko, ki omogočajo spremljanje uspešnosti poslovanja v realnem času. Glavne funkcionalnosti in prednosti ERP: • Povečana učinkovitost: Podpora pri načrtovanju proizvodnih pro- cesov, upravljanju zalog in nad- zoru kakovosti, kar zmanjšuje ča- sovne zamude in napake. • Finančno upravljanje: Sledenje fi- nančnim tokovom, finančno pla- niranje (usklajevanje denarnega toka, investiranja, nabave in pro- daje) ter poročanje. • Izboljšana možnost odločanja: Dostop do natančnih in ažurnih podatkov za sprejemanje infor- miranih odločitev. • Upravljanje z dobavno verigo: Optimizacija procesov nabave, skladiščenja in distribucije. • Upravljanje s strankami (CRM): Sledenje interakcij s strankami in optimizacija prodajnih procesov. • Proizvodnja in načrtovanje: Pod- pora pri načrtovanju proizvodnih procesov, upravljanju zalog in nadzoru kakovosti. • Upravljanje s človeškimi viri: Evi- dentiranje delovne sile, obračun plač ter usposabljanje in razvoj kadrov. • Izboljšana komunikacija: Lažje so- delovanje med oddelki zaradi do- stopa do skupnih informacij. • Skladnost: Omogoča zagotavlja- nje skladnosti z zakonodajo in re- gulativami. Kaj je pri izbiri ERP sistema po- membno upoštevati, da bomo procese poslovanja lahko oblikovali trajnostno: • Treba je določiti, katere funkcio­ nalnosti so ključne za podjetje. • Upoštevati prilagodljivost siste- ma potrebam podjetja. • Uporabniška izkušnja: Po- membno, da je sistem učinkovito enostaven za uporabo. • Podpora in usposabljanje: Pre- veriti je treba, ali sta na voljo za- dostna podpora in usposabljanje za uporabnike. • Cena: Upoštevati je treba skupne stroške nakupa, vzdrževanja in morebitne nadgradnje v prihod- nje. Celostni pristop k organiziranju dela in sistematizaciji delovnih po- stopkov v računovodstvu vpliva na dobro osnovo za učinkovito upora- bo ERP sistemov, ki so torej ključni za uspešno upravljanje podjetja in omogočajo boljše usklajevanje ter optimizacijo procesov, posledično omogočajo trajnostni pristop. Trajnost / april 2025 79 Trajnostne inovacije v oskrbovalnih verigah / Strokovni članki 2.6 Pristop k trajnosti v raču­ novodstvu Trajnostni razvoj in digitalizacija sta med seboj povezana na več nači- nov. Trajnostni razvoj si prizadeva za ravnotežje med ekonomskim, okoljskim in socialnim razvojem, medtem ko digitalizacija ponuja orodja in rešitve za izboljšanje učin- kovitosti in zmanjšanje negativnih vplivov na okolje. Pristop k trajnosti v računovod- stvu se osredotoča na vključevanje okoljskih, socialnih in upravljavskih vidikov v računovodske prakse. To pomeni, da podjetja poleg finanč- nih kazalnikov upoštevajo tudi trajnostne kazalnike, kot so emi- sije ogljika, poraba virov in socialni vpliv. Glede družbena odgovornosti analitično računovodstvo omogoča oceno vpliva podjetja na skupnost, delovne pogoje, človekove pravi- ce in angažma zaposlenih, vse ob upoštevanju usklajenosti s predpisi. Ob tem upošteva osnove ekono- mije, to je vključevanje trajnostnih poslovnih praks, ki spodbujajo dol- gotrajno finančno uspešnost in vključuje vse relevantne deležni- ke investitorje, zaposlene, kupce in dobavitelje v proces odločanja, kar posledično vpliva tudi na širšo skupnost. Dobro zasnovano anali- tično računovodstvo omogoča traj- nostno poročanje, torej razvijanje poročil, ki vključujejo informacije o trajnostnih ciljih, dosežkih in strate- gijah, tako da omogoča ugotavljanje in obvladovanje tveganj, povezanih s trajnostjo, ki lahko vplivajo na po- slovanje. Posledično omogoča traj- nostne naložbe, to je usmerjanje kapitala v projekte in prakse, ki pod- pirajo trajnostni razvoj. Ti elementi omogočajo podjetjem, da postane- jo bolj odgovorna in trajnostna ter prispevajo k splošni blaginji družbe in okolja. Kako digitalizacija vpliva na traj- nostni razvoj: Omogoča boljše upravljanje virov in stroškovni nadzor, na primer s pomočjo podatkovne analitike, ki lahko pripomore k optimizaciji po- rabe energije in zmanjšanju odpad- kov. Razvoj pametnih mest, kjer so in- frastrukturni sistemi (npr. promet, oskrba z vodo) povezani in optimi- zirani za zmanjšanje emisij in izbolj- šanje kakovosti življenja. Podpora podjetjem po principu ze­ lenega poslovanja, da preidejo na bolj trajnostne poslovne modele, kot so krožno gospodarstvo in deli- tev virov, kar zmanjšuje potrebo po novem materialu. Spodbuja inovacije v zelenih te- hnologijah, kot so obnovljivi viri energije, energetska učinkovitost in trajnostne transportne rešitve. Spletni tečaji in aplikacije, interna online izobraževanja omogoča- jo širjenje znanja o trajnostnem razvoju in ozaveščanje širše javnos- ti o pomembnosti varovanja okolja. Trajnostni razvoj in digitalizacija se torej dopolnjujeta in skupaj lahko pripomoreta k boljši prihodnosti. 3 ZAKLJUČEK Pristop k trajnosti v računovodstvu ni le trend, temveč nujnost za dol- goročno uspešnost podjetij. S po- vezovanjem finančnih in trajnost- nih vidikov lahko organizacije ne le izboljšajo svojo konkurenčnost, temveč tudi prispevajo k pozitivnim spremembam v družbi in okolju. Kljub številnim priložnostim pa di- gitalizacija prinaša tudi izzive, izra- žene v pomanjkanju standardiza- cije, težave pri zbiranju podatkov, kompleksnost merjenja dolgoroč- nih učinkov. Glede učinkovitosti je smiselna dobra zasnova in celostni pristop. Pomembno je zagotoviti, da dostop do digitalnih tehnologij ni omejen, da se upošteva varnost podatkov in da se prepreči digital- na vrzel med različnimi družbenimi skupinami. Predlogi rešitev ne morejo biti ena- ki za vsa podjetja. Pomembno je ovrednotiti, koliko bo investicija v digitalizacijo podjetju doprines- la dodane vrednosti, ta ni zgolj v brezpapirnem poslovanju, namreč zaradi poenostavljenih možnosti uvedbe dobrih analiz se odrazi tudi v optimizaciji in prihrankih. Trajnost / april 2025 80 Trajnostne inovacije v oskrbovalnih verigah / Strokovni članki Iris Verzolak je univerzitetna diplomirana ekonomistka, z dolgolet- nimi izkušnjami iz celotnega računovodsko-finančno-kontrolinške- ga področja. Prvih pet let je bila zaposlena na Banki Slovenije, kasne- je v mednarodnih podjetjih. Njeno profesionalno delovanje odlikuje strateško razmišljanje, poglobljene analitične veščine z odličnim poznavanjem ERP sistemov in s tem povezano zagotavljanje kri- tične presoje tveganj in zmožnost sprejemanja celostnih odločitev, pozitiven pristop k iskanju rešitev, poglobljeno razumevanje ustrez- nih lokalnih, regionalnih predpisov in pravil korporacije ter odzivna komunikacija. Sodelovala je pri združitvah podjetij, skrbnih pregledih in presojah notranjih procesov ter konsolidiranem poročanju. LITERATURA IN VIRI Pučko, D. (1998). Analiza in načrtovanje poslovanja. Ekonomska fakulteta. Koletnik, F. (1996). Kontroling. EPF Maribor. Romney, M. B. (2025). Accounting Information Systems (15th ed.). Pearson. Kogan, R. S. (2025). Digital Accounting: The Effects of the Internet and ERP on Accounting. [Publisher information is missing here—please add it if you know]. Zveza računovodij, finančnikov in revizorjev Slovenije [RFR]. (2022). Letno poročanje za gospodarstvo. Trajnost / april 2025 81 Trajnost / april 2025 82 Izvleček V Sloveniji smo leta 2018 sprejeli Nacionalni akcijski načrt za spoštovanje človekovih pravic v gospo- darstvu (v nadaljevanju NAN). NAN kot največja tveganja za kršitve človekovih pravic v gospodarskih procesih v Sloveniji navaja tako izkoriščanje delovne sile (npr. prekarno delo in diskriminacija), kot tudi škodljive vplive na okolje. Od leta 2019 je na podlagi NAN 30 podjetij podpi- salo prostovoljno Zavezo k spoštovanju človekovih pravic pri poslovanju. Znotraj nje morajo podjetja po treh letih od podpisa izvajati in poročati o izvajanju skrbnega pregleda o vplivih na človekove pravice in okolje v svojih vrednostnih verigah. Zdaj že tretja analiza letnih poročil 16 podjetij, ki so zavezo podpisala leta 2019 in 2020. Ta podjetja zaposluje več kot 40 tisoč ljudi in deluje v več kot 20 državah. Analiza ocenjuje napredek v preteklih treh letih poročanja o izvajanju zaveze kot tudi uspešnost prostovoljne zaveze pri doseganju ciljev na področju varovanja človekovih pravic in okolja v vrednostnih verigah podjetij. ANALYSIS OF HUMAN RIGHTS AND ENVIRONMENTAL DUE DILIGENCE REPORTING BY SLOVENIAN COMPANIES Abstract In 2018, Slovenia adopted the National Action Plan Business and Human Rights (NAP). The NAP identifies both labour exploitation (e.g. precarious work and discrimination) and adverse impacts on the environ- ment as the main risks of human rights violations in business processes in Slovenia. As of 2019, 30 companies have signed a voluntary Commitment to Respect Human Rights in Business Operations based on the NAP. As part of the Com- mitment, companies are required to implement and report on the implementation of due diligence on hu- man rights and environmental impacts in their value chains three years after signing. For the third year in a row, we are analysis the annual reports of 16 companies that signed the Commitment between 2019 and 2020. These companies employ more than 40 thousand people and operate in more than 20 countries. The analysis assesses progress in reporting on the implementation the commitment that has been observed over the past three years, as well as the adequacy of Voluntary Commitment as the right approach in achieving human rights and environmental objectives in companies’ value chains. Keywords: corporate accountability, sustainability reporting, human rights, corporate sustainability due diligence ANALIZA POROČANJA SLOVENSKIH PODJETIJ O SKRBNEM PREGLEDU NA PODROČJU ČLOVEKOVIH PRAVIC IN OKOLJA Elena Lunder, Focus društvo za sonaraven razvoj Živa Lopatič, Zavod za pravično trgovino 3MUHE Ključne besede: odgovornost podjetij, trajnostno poročanje, človekove pravice, skrbni pregled v podjetjih na področju trajnostnosti T RA JN O ST NE IN O VA CI JE V O SK RB O VA LN IH V ER IG AH T RA JN O ST NE IN O VA CI JE V O SK RB O VA LN IH V ER IG AH Trajnostne inovacije v oskrbovalnih verigah / Strokovni članki 1 UVOD Trajnostno ravnanje podjetij je vse bolj v ospredju, tako na agendi Evropske unije (v nadaljevanju EU) kot tudi v pozivih civilne družbe. Iz- postavljanje kršitev človekovih pra- vic in uničevanja okolja, za katere so odgovorna nekatera podjetja, je pomembno tudi v Sloveniji. Naci- onalni akcijski načrt za spoštovanje človekovih pravic v gospodarstvu (v nadaljevanju NAN) kot glavna tveganja v povezavi s človekovimi pravicami v gospodarskih procesih v Sloveniji navaja izkoriščanje de- lovne sile (npr. prekarno delo in dis- kriminacijo), pa tudi škodljive vplive na okolje (Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve, 2018). Raziskave kažejo sistemske težave pri pre- poznavanju in preprečevanju tovr- stnih dejanj na državni ravni in na ravni podjetij (Know the Chain, Bu- siness and Human rights Ressource Centre, 2022) (Budler, 2024) (Ru- ggie, 2013). Podjetja lahko nepos- redno kršijo človekove pravice svo- jih zaposlenih ali drugih deležnikov, hkrati pa lahko s svojim zavestnim ali pa nezavednim (ne)delovanjem prispevajo k njihovem kršenju ali pa so soudeležena pri njem vzdolž celotne vrednostne verige (United Nations Human Rights Office of the High Commissioner, 2011). 16 PODJETIJ1 BTC d.d., Krka d.d., Lek d.d., Luka Koper d.d., Plinovodi d.o.o., Pošta Slovenije d.o.o., SID Banka d.d., Slovenske železnice d.o.o., Slovenski državni holding d.d., Vzajemna d.v.z., Zavarovalnica Triglav d.d., GEN energija d.o.o., Kontrola zračnega prometa d.o.o., Komunala Slovenj Gradec, Telekom Slovenije d.d., Triglav, Zdra- vstvena zavarovalnica d.d. 43.168 ZAPO SLENIH 20 TUJIH DRŽAV2 (Podružnice in proizvodne lokacije) Hrvaška, Nemčija, Poljska, Ruska federacija, Ki- tajska, Črna Gora, Srbija, Bosna in Hercegovina, Severna Makedonija, Italija, Ukrajina, Albanija, Turčija, Grčija, Bolgarija, Avstrija, Gruzija, Češka, Romunija , Kosovo 1 Podjetja, ki so podpisala zavezo v letih 2019 in 2020. 2 Vključena podjetja imajo lahko še druga predstavništva, partnerstva in prodajne trge. Na podlagi NAN so imela sloven- ska podjetja od leta 2019 priložnost podpisati prostovoljno Zavezo k spoštovanju človekovih pravic pri poslovanju (v nadaljevanju Zave- za)3. Poročilo Analiza poročanja slo- venskih podjetij o skrbnem pregle- du (angl. due diligence) na področju človekovih pravic je tretje tovrstno poročilo. V prvem (februar 2023) in drugem poročilu (november 2023) smo analizirali poročanje sloven- skih podjetij, ki so podpisala zave- zo za poročevalski leti 2021 (Lun- der, 2023) in 2022 (Glavič, 2023). V tokratnem poročilu pa smo pod drobnogled vzeli revidirana letna poročila za leto 2023. Namen analize je oceniti učinko- vitost prostovoljne zaveze podjetij k izvajanju skrbnega pregleda za prepoznavanje in odpravljanje kr- šitev človekovih pravic. To prever- jamo z analizo poročanja podjetij o skrbnem pregledu svojih vplivov na človekove pravice in okolje. Na podlagi njihovega poročanja pre- verjamo, v kolikšni meri so posa- mezna podjetja prilagodila svoje poslovanje glede na podpisano prostovoljno zavezo. 3 Predloga Zaveze k spoštovanju človekovih pravic pri poslovanju je objavljena na spletni strani Ministrstva za zunanje zadeve: https:// www.gov.si/teme/clovekove-pravice-v- gospodarstvu. V primerjavi s poročili za leto 2021 in 2022 lahko opazimo boljše po- ročanje podjetij predvsem na po- dročju okoljskih vplivov. Analiza vseeno znova potrjuje, da imajo prostovoljne zaveze le omejen vpliv in tako odpira vprašanje smi- selnosti te državne iniciative, ki tako v nekaterih primerih služi zgolj za zeleno zavajanje. Kljub temu da se nam obeta zakonodaja, ki bo regulirala izvajanje in poročanje o skrbnem pregledu glede človekovih pravic in vplivov na okolje,4 bi moral NAN ohraniti svojo strateško vlogo in prispevati k smiselni zasnovi in izvajanju zakonodaje o odgovorno- sti podjetij. 2 IZSLEDKI PREGLEDA LETNIH POROČIL Zavezo k spoštovanju človekovih pravic pri poslovanju, predlagano v okviru NAN, ki ga je leta 2018 sprejela Vlada Republike Slovenije, je do oktobra 2024 podpisalo 30 podjetij. S podpisom so se podjetja prostovoljno zavezala k izvajanju skrbnega pregleda o svojih vplivih na človekove pravice in okolje v vrednostnih verigah ter k poročanju o teh aktivnostih. Poleg tega so se zavezala, da bodo navedene ukre- pe izvedla postopoma, a najpozne- 4 Direktiva glede poročanja podjetij o trajnostnosti (v nadaljevanju CSRD): https://eur-lex.europa.eu/legal-content/ SL/TXT/?uri=CELEX%3A32022L2464; Direktiva o skrbnem pregledu v podjetjih glede trajnostnosti (v nadaljevanju CSDDD): https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/ ALL/?uri=CELEX%3A52022PC0071 Slika 1: Podjetja, vključena v analizo (podatki za leto 2023). (Lastni vir) Trajnost / april 2025 83 Trajnostne inovacije v oskrbovalnih verigah / Strokovni članki je v treh (3) letih od podpisa izjave. Analiza tako temelji na pregledu poslovnih oz. trajnostnih poročil 16 slovenskih podjetij, ki so zave- zo podpisala v letih 2019 in 2020. Čas za izpolnitev zaveze se je pr- vim podpisnicam iztekel konec leta 2022, ko smo opravili prvo analizo poročil za leto 2021. Ključne ugotovitve analize zadnjih treh let: 1. Analizirana podjetja so vedno boljša pri identifikaciji in poro- čanju o vplivih na ljudi in okolje. Čeprav se je poročanj o vpli- vih na okolje ter aktivnostih za spremembe pri večini močno izboljšalo, ugotavljamo, da vplivi na človekove pravice še vedno pogosto niso jasno opredeljeni, in zato ne morejo biti niti zazna- ni niti o njih ne morejo poročati. Izjema so človekove pravice, ki jih že vrsto let opredeljuje slo- venska zakonodaja in spremlja- jo slovenske inšpekcijske službe (npr. varnost pri delu, korupcija, enakost spolov). 2. Samo štiri podjetja v določenih delih svoje vplive jasno poveže- jo tudi s človekovimi pravicami. 3. Ocena vplivov delovanja pod- jetja je še vedno osredotočena predvsem na zaščito človekovih pravic lastnih zaposlenih in ne imetnikov pravic v vrednostnih verigah podjetja. 4. Proces skrbnega pregleda ter vzpostavljeni mehanizem za- znave, preprečevanja in odprave tveganj, povezanih z negativni- mi vplivi na človekove pravice, ni jasno predstavljen v nobenem od poročil. 5. Pet (5) podpisnikov zaveze ne poroča o pritožbenem meha- nizmu, ki bi bil lahko povezan s človekovimi pravicami. 6. Podjetja ne prepoznavajo vpli- vov in tveganj, povezanih s človekovimi pravicami v vre- dnostnih verigah in v različnih državah delovanja. Manj kot po- lovica se s klavzulami v pogod- bah in kodeksih delovanja, ki naj bi veljali za vse odvisne družbe. 7. Nove evropske direktive na po- dročju varovanja človekovih pra- vic so tudi v slovenski prostor prinesla obsežnejšo diskusijo o tem, čemur sledijo tudi pod- jetja, ki v svojih letnih poročilih pogosteje omenjajo varovanje človekovih pravic in okolja, a se področja ne lotevajo konkre- tno. Ostajajo pri navajanju za- vedanja o pomembnosti varo- vanja človekovih pravic, a tega ne podprejo s konkretno oceno možnih tveganj za kršitve ter ne ponujajo rešitev za zaščito pred kršitvami ali mehanizmov za nji- hovo naslavljanje in popravo. 2.1 Splošni vidiki poročanja o človekovih pravicah in okolju Opažamo, da večina podjetij poro- ča o trajnostnemu razvoju, pri tem pa se najpogosteje opira na meto- dologijo poročanja po prostovoljnih standardih trajnostnega poročanja, kot so standardi GRI in SASB (angl. Sustainability Accounting Standards Board). Določena podjetja se s tem ter z drugimi smernicami, okviri ali s sklicevanjem na zakonodajo že pripravljajo na poročanje po stan- dardih CSRD oz. ESRS5. Ugotavl- jamo, da vsa podjetja poročajo o trajnostnemu razvoju, večina pa je tudi identificirala vplive na tri vidike trajnostnosti (kot so povzeti v ESG). Kakovost poročanja se sicer moč- no razlikuje in je v večini primerov odvisna od zahtev zakonodaje6 in uporabe prostovoljnih standardov kot na primer GRI. Opažamo, da podjetja vsako leto nadgrajujejo svoja trajnostna poro- čila, a se večji napredek opazi pred- vsem pri poročanju o njihovih vpli- vih na okolje (predvsem poročanje o emisijah v obsegu 1 in 2), veliko 5 Besedilo dokumenta European Sustainabilty Reporting Standards (ESRS): https://eur- lex . e u ro p a . e u / le g a l - co nte nt / E N / T X T/ PDF/?uri=OJ:L_202302772 6 Npr. če so podjetja zavezana k poročanju po direktivi NFRD (od leta 2024 naprej CSRD), je poročanje natančnejše. manjši pa je napredek pri poročan- ju o vplivih na človekove pravice. Tudi nabor v trajnostnih poročilih zaznanih človekovih pravic se ne povečuje in še vedno ostaja ome- jen predvsem na varnost pri delu in pravico do enakih možnosti in nediskriminacije. Kljub temu da je to pravica zaščitena s slovensko de- lovno pravno zakonodajo, le šest podjetij omenja pravico do zdru- ževanja in pravico do kolektivnega pogajanja. Prepoved prisilnega dela prav tako omeni le 5 podjetij. Zaradi narave dela posameznih podjetij, ki so podpisala zavezo, pa se med pravicami pojavi tudi pravica do vode (Komunala Slovenj Gradec) in pravica do zasebnosti in varstva podatkov (Telekom d. d.). Najbolj temeljito o človekovih pra- vicah glede na pretekla leta še ved- no poročata Zavarovalnica Triglav d.d. in Luka Koper d.d. Napredek pri poročanju podjetij je razviden iz Ta- bele 1 (glej naslednjo stran). 3 SKRBNI PREGLED IN VREDNOSTNA VERIGA 3.1 Struktura skrbnega pre­ gleda, odgovorne osebe ter politike, ki urejajo to področje Področje človekovih pravic najpo- gosteje urejajo kodeksi delovanja podjetja, in sicer kar pri 12 podjetjih. Službe, ki se najpogosteje omenja- jo skupaj z varovanjem človekovih pravic, pa so služba za skladnost poslovanja, etiko in integriteto, pa tudi kadrovska služba. Ključen del strukture skrbnega pre- gleda je tudi smiselno posvetova- nje z deležniki, saj imajo ti najboljši vpogled v obstoječa tveganja, s ka- terimi se srečujejo. Glede na namen skrbnega pregleda je še posebej pomembno, da so aktivno vključeni imetniki in imetnice človekovih pra- vic, na primer delavci tako v lastnih obratih in v vrednostni verigi ter lokalne skupnosti. Kot je razvidno v Tabeli 2, je o vključevanju delež- Trajnost / april 2025 84 Trajnostne inovacije v oskrbovalnih verigah / Strokovni članki nikov poročalo 13 od 16 podjetij, a večina ni poročala o povezavi med vključevanjem deležnikov in koraki skrbnega pregleda. 3.2 Identifikacija vplivov na človekove pravice Poleg politike spoštovanja člove- kovih pravic in upravljanja s trajno- stnim razvojem je prvi korak skrb- nega pregleda identifikacija vplivov na okolje, družbene dejavnike in upravljanje, vključno z vplivom na človekove pravice. Ko govorimo o vplivih, imamo v mislih potencialne ali dejanske vplive, ki so lahko ne- gativni ali pozitivni in ki jih podjetja povzročajo sama, k njim prispe- vajo ali pa so vpletena prek svojih poslovnih razmerij. Pri tem je zelo pomembno, da razumemo razliko med vplivi, ki jih ima podjetje na okolje in družbo, ter vplivi iz okolja in družbe, ki vplivajo na poslovanje podjetja (t. i. dvojna pomembnost, v poročanju CSRD). Skrbni pregled glede trajnostnosti, kot je zamišljen v smernicah UNGP in predlagan v direktivi CSDDD, krije izključno vplive, ki jih ima podjetje na imetni- ke in imetnice človekovih pravic in na okolje. Tudi naša analiza je pre- verjala le poročanje podjetij o vpli- vih, ki jih imajo na človekove pra- vice in okolje. Analiza je bila v tem smislu otežena, saj poročila podjetij ne podajajo jasne razlike med vpli- vi podjetja na okolje in družbo ter vplivi, ki jih imajo okoljski in družbe- ni dejavniki na podjetje. Podobno tudi pogosto ni razvidno, kdaj pod- jetja poročajo o prepoznanih tve- PODJETJE Kakovost poročanja o ČP 2021 Kakovost poročanja o ČP 2022 Kakovost poročanja o ČP 2023 Napredek v primerjavi s preteklim letom BTC d.d. 🔼 SID Banka d.d. ⏹ Plinovodi d.o.o. ⏹️ Slovenske železnice d.o.o. 🔽 Slovenski državni holding d.d. 🔽 Pošta Slovenije d.o.o. 🔼 Lek d.d. 🔼 Vzajemna d.v.z. 🔽 Krka d.d. ⏹ Luka Koper d.d. ⏹⏹ Zavarovalnica Triglav d.d. ⏹⏹ Telekom d.d. N/A ⏹️ Kontrola zračnega prometa N/A ⏹ Triglav, zdravstvena zavarovalnica, d.d. N/A ⏹⏹ GEN Energija N/A ⏹⏹ Komunala Slovenj Gradec N/A N/A ⏹️ Tabela 1: Kakovost poročanja o človekovih pravicah. (Lastni vir) Poročanje o vključevanju deležnikov Podjetje Število podjetij Poroča o vključevanju deležnikov BTC d.d., Krka d.d., Lek d.d., Luka Koper d.d., Pošta Slovenije d.o.o., Slo- venske železnice d.o.o., Slovenski državni holding d.d., Vzajemna d.v.z., Zavarovalnica Triglav d.d., GEN energija d.o.o., Kontrola zračnega pro- meta d.o.o. Telekom Slovenije d.d., Komunala Slovenj Gradec 13 Ne poroča o vključevanju deležnikov Plinovodi d.o.o., SID Banka d.d., Triglav, Zdravstvena zavarovalnica d.d. 3 Tabela 2: Poročanje o vključevanju deležnikov. (Lastni vir) Trajnost / april 2025 85 Trajnostne inovacije v oskrbovalnih verigah / Strokovni članki ganjih za svoje poslovanje in kdaj o tveganjih, ki jih njihovo poslovanje predstavlja za človekove pravice in okolje. Ugotavljamo, da večina podjetij prepoznava svoje vplive na okolje in družbo, a le redko te vplive do- volj jasno poveže tudi s človekovimi pravicami. Čeprav je prepoznavan- je vpliva prvi korak, pa je treba te vplive še kategorizirati (v pozitivne/ negativne, potencialne/dejanske, z dolgoročnimi/kratkoročnimi učinki, popravljive/nepopravljive) ter oce- niti njihovo verjetnost in resnost. Ocena resnosti pa je odvisna tudi od tega, ali gre za dejanski ali more- bitni vpliv na človekove pravice. Samo šest (6) podjetij v določenih delih svoje vplive jasno poveže- jo tudi s človekovimi pravicami. To so BTC d.d.,, Luka Koper d.d., Po- šta Slovenije d.o.o., Zavarovalni- ca Triglav d.d., Triglav Zdravstvena zavarovalnica, d.d., in Komunala Slovenj Gradec. So pa vplivi v ve- liki meri omejeni le na vplive ter človekove pravice, povezane z za- poslenimi. Izjema so na primer pre- poznani vplivi Luke Koper d.d. na lokalno skupnost ter v primeru vode pri Komunali Slovenj Gradec in var- stva osebnih podatkov pri družbi Telekom d.d. Podobno je tudi pri ostalih podjetjih, ki so identificirala vplive in pripoznala tveganja v zve- zi s človekovimi pravicami. Slednje se večinoma nanašajo le na lastne zaposlene, vplivi na človekove pra- vice ostalih deležnikov so omenjeni le na kratko ali pa sploh ne. 3.3 Pritožbeni mehanizem Večina podjetij, ki poroča o človeko- vih pravicah, poroča tudi o obstoju pritožbenega mehanizma prav za pritožbe, povezane s kršenjem člo- vekovih pravic, npr. pritožbe gle- de neetičnih ravnanj v podjetju ali pritožbeni mehanizem na podro- čju mobinga. Toda več kot tretjina podjetij, ki so podpisala zavezo, ne poroča o pritožbenem mehanizmu, ki bi bil povezan s človekovimi pra- vicami, kot je razvidno v Tabeli 3. Ta pa je ključen del naslavljanja vplivov na človekove pravice in okolje ter izvajanja skrbnega pregleda. Po smernicah UNGP in OECD bi podjetja ob poročanju o pritožbe- nih mehanizmih morala navajati tudi konkretne podatke o kršitvah in prijavah. Od vseh pregledanih pod- jetij, ki poročajo o pritožbenih me- hanizmih, jih o konkretnem številu prijav poroča manj kot pol. Med slovenska podjetja, ki so pod- pisala NAN, je za leto 2023 le Luka Koper poročala o prejetih prijavah, ki so lahko povezana s človekovi- mi pravicami. Skupno so prejeli 14 pritožb, a ni razvidno, katere so bile povezane s korporativno integrite- to in katere s človekovimi pravica- mi, saj imajo skupen mehanizem. Prijave glede neetičnih ravnanj ali prijave povezane s korporativno integriteto niso nujno neposredno povezane s človekovimi pravicami. V analizi pozdravljamo transparen- tnost podjetij glede poročanja o zaznanih prijavah in v nadaljevanju tudi o njihovih rezultatih. Kljub vse- mu bi pričakovali več prijav, pa tudi bolj jasne informacije glede vrste prijav in njihovih rezultatov. Zave- dati se moramo, da imajo najbolj ranljive skupine običajno najslabši dostop do varnih pritožbenih me- hanizmov. 3.4 Identifikacija dejstev v povezavi s celotno vredno­ stno verigo Podjetja človekove pravice najpo- gosteje povezujejo s svojimi ne- posrednimi vplivi na zaposlene, v manjšem obsegu tudi z vplivi na kupce in lokalno skupnost, nobe- no pa ne poveže spoštovanje člo- vekovih pravic s svojo vrednostno verigo (Glej Tabelo 4 na naslednji strani.). Pogosto se najhujše kršitve dogajajo ravno vzdolž vrednostnih verig podjetij. Če identifikacija dej- stev ostaja omejena na lastne de- javnosti, je to izjemno pomanjkljiv skrbni pregled. Če je vpliv podjetja omejen, pa mora poskusiti vpliv povečati, kar lahko naredi s so- delovanjem z drugimi podjetji, ki kupujejo pri določenem dobavite- lju (United Nations Human Rights Office of the High Commissioner, 2011). Ker je pri identifikaciji tveganj treba upoštevati vplive kršitev, nu- jnost in nepopravljivost škode, je podjetje včasih obvezano nasloviti tudi tveganja, pri katerih ima manj vpliva kot v lastnih operacijah. Če se izkaže, da podjetje ne more vpliva- ti ali da poslovni partnerji ne želijo sodelovati pri omejevanju kršitev, bi moralo podjetje poslovni odnos prekiniti (ibid). Obstoj pritožbenega mehanizma – jasno povezano s kršenjem človekovih pravic Podjetje Število podjetij Obstoj pritožbenega mehanizma BTC d.d., Krka d.d., Luka Koper d.d., Pošta Slovenije d.o.o., Zavarovalni- ca Triglav d.d., GEN energija d.o.o., Kontrola zračnega prometa d.o.o., Telekom Slovenije d.d., Triglav, Zdravstvena zavarovalnica d.d., SID banka d.d. 10 Nima pritožbenega mehanizma Plinovodi d.o.o., Slovenske železnice d.o.o., Slovenski državni holding d.d., Vzajemna d.v.z., Komunala Slovenj Gradec, Lek d.d. 6 Tabela 3: Pritožbeni mehanizmi. (Lastni vir) Trajnost / april 2025 86 Trajnostne inovacije v oskrbovalnih verigah / Strokovni članki 4 ZAKLJUČEK Analizirana podjetja so vedno bol­ jša pri identifikaciji in poročanju o vplivih na družbo in okolje. Kljub vsemu pa vplivi pogosto niso jas­ no predstavljeni, prav tako ni jas­ ne povezave med vplivi, o katerih podjetja poročajo, ter konkretnimi človekovimi pravicami ali okoljem in podnebnimi spremembami. Analiza je pokazala, da večina pod- jetij sicer prepoznava svoje vplive na okolje in družbo, a le redko te vplive dovolj jasno poveže tudi s človekovimi pravicami. Zgolj prepo- znava vplivov namreč ni dovolj, po- trebna je še njihova konkretizacija ter ocena verjetnosti in resnosti ter plan aktivnosti za preprečitev tveganj ali popravo že obstoječih kršitev. Samo šest podjetij v določenih de­ lih svoje vplive jasno poveže tudi s specifičnimi človekovimi pravi­ cami. Večina podjetij prepoznava svoje vplive na okolje in družbo, ne- katera tudi omenijo človekove pra- vice, le redko pa slednje povežejo s svojimi konkretnimi vplivi. Podobno tudi ni razvidno, kdaj podjetja po- ročajo o prepoznanih tveganjih za svoje poslovanje in kdaj o tveganjih, ki jih njihovo poslovanje povzroča za človekove pravice in okolje. Ocena vplivov delovanja podjetja je še vedno osredotočena predv­ sem na zaščito človekovih pravic lastnih zaposlenih. Vplive na člo- vekove pravice ostalih deležnikov omenjajo le na kratko ali pa sploh ne. Proces samega skrbnega pregle­ da ter vzpostavljen mehanizem zaznavanja, preprečevanja in od­ pravljanja tveganj, ki so povezana z negativnimi vplivi na človekove pravice, nista jasno predstavljena. Nobeno izmed podjetij ne poroča o vseh korakih skrbnega pregleda. Poročanje o pritožbenem meha­ nizmu in o sodelovanju deležnikov pri zagotavljanju dostopa do prav­ nih sredstev je pogosto skopo. Tudi obstoječi pritožbeni mehanizmi so pri večini podjetij namenjeni za­ poslenim v podjetju in ne drugim deležnikom. Nobeno od podjetij ni navedlo obstoječih ali novih pri- tožbenih mehanizmov kot orodja skrbnega pregleda. Hkrati je le eno od podjetij, ki so poročala o tem, da imajo pritožbene mehanizme za specifične kršitve, navedlo tudi število pritožb. Nobeno podjetje pa ni poročalo o izvedbi korakov, ki so potrebni za odpravo ali povračilo škode. Nobeno od podjetij ni poročalo o oceni vplivov in tveganj, pove­ zanih s človekovimi pravicami in okoljem v celotnih vrednostnih verigah in v različnih državah svo­ jega delovanja. Ugotavljamo, da se podjetja zavedajo, da se lahko kršenje človekovih pravic dogaja v celotni vrednostni verigi in ne samo med lastnimi zaposlenimi. Da bi zavarovali tveganje povezanosti s kršenjem človekovih pravic, nekate- ra podjetja vključujejo pogodbene klavzule, ki vključujejo spoštovanje človekovih pravic pri pogodbenih partnerjih. Redka podjetja naredijo korak naprej ter periodično ocen- jujejo svoje dobavitelje. Pogosto pa se sklicujejo na spoštovanje lokalne zakonodaje, kar je z vidika skrbnega pregleda nezadostno. Spoštovanje Poročanje o spoštovanju človekovih pravic v vrednostni verigi Podjetje poveže človekove pravice z vrednostno verigo, čeprav o tem ne poroča natančno Dodatna obrazložitev Število podjetij (od 15) V vrednostnih verigah podjetij (npr. pridobivanje surovin) / / 0 Pri dobaviteljih in pogod­ benih partnerjih Krka d.d.7,,Zavarovalnica Triglav d.d., Luka Koper d.d.; Lek d.d.; Telekom Slovenije d.d., Triglav, Zdravstvena zavarovalnica d.d. Podjetja poročajo o klavzulah v po- godbah ter o pregledih in ocenjevanju dobaviteljev. Ni pa identificiranih vpli- vov na ČP pri dobaviteljih ali v nabavni verigi ali aktivnosti za naslavljanje po- tencialnih ali dejanskih kršitev. 6 Med zaposlenimi oz. znotraj podjetja BTC d.d., Lek d.d., Krka d.d., Luka Koper d.d., Plinovodi d.o.o., Pošta Slovenije d.o.o., Slovenske železnice d.d., Zavaro- valnica Triglav d.d., GEN energija d.o.o., Kontrola zračnega prometa d.o.o., Tele- kom Slovenije d.d., Triglav, Zdravstvena zavarovalnica d.d, Komunala Slovenj Fradec Podjetja bolj ali manj dobro ocenjujejo vplive na zaposlene, povezane s člove- kovimi pravicami, ter o njih poročajo. 13 Tabela 4: Poročanje o spoštovanju človekovih pravic v vrednostni verigi. (Lastni vir) 7 Krka poroča, da pogodbe, ki jih sklepa s poslovnimi subjekti, še ne vsebujejo določb o spoštovanju človekovih pravic, je pa njihovo spoštovanje določeno v Kodeksu ravnanja Krke. Trajnost / april 2025 87 Trajnostne inovacije v oskrbovalnih verigah / Strokovni članki zakonodaje je obvezno in tega ne bi smeli šteti kot izpolnjevanje pros- tovoljne zaveze. Glavni doprinos prostovoljne zave- ze je, da določa pomembnost skrb- nega pregleda globalnih vrednost- nih verig podjetij. V tem trenutku pa se odraža predvsem v tem, da pod- jetja v svojih letnih in trajnostnih poročilih poročajo le o pomemb- nosti tega področja brez konkretnih aktivnosti. Opraviti skrbni pregled globalnih vrednostnih verig je za podjetja za- htevna naloga, ki bo v prihodnosti pokazala potrebo po velikih spre- membah s predvidoma velikimi finančnimi učinki, tako pozitivnimi kot negativnimi. Pa vendar je to nujen korak naprej, saj je tudi zave- danje med uporabniki izdelkov in storitev teh podjetij vedno večje in tudi pritisk k odmiku od izkoriščanja ljudi in okolja vedno močnejši. Trajnost / april 2025 88 Trajnostne inovacije v oskrbovalnih verigah / Strokovni članki LITERATURA IN VIRI Letno poročilo za leto 2023, BTC d.d., https://www.ajpes.si/jolp/, 30. 9. 2024 Letno poročilo za leto 2023, Krka d.d., https://www.krka.si/_assets/ Letno-porocilo-2023.pdf, 30. 9. 2024 Letno poročilo Skupine Triglav in Zavarovalnice Triglav, d.d., 2023, https://letnoporocilo.triglav.eu/2023, 30. 9. 2024 Revidirano Letno poročilo Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije, d.d., za leto 2023, https://www.telekom.si/o-podjetju/za- vlagatelje/javne-objave/revidirano-letno-porocilo-skupine-telekom- slovenije-in-druzbe-telekom-slovenije-dd-za-leto-2023, 30. 9. 2024 Letno poročilo za leto 2023, Lek d.d., https://www.ajpes.si/jolp/, 30. 9. 2024 Letno in trajnostno poročilo 2023, Luka Koper d.d., https://www.luka-kp. si/za-vlagatelje/poslovna-porocila/, 30. 9. 2024 Letno poročilo 2023, Kontrola zračnega prometa Slovenije, d.o.o., https://www.sloveniacontrol.si/Documents/Pripeti%20dokumenti/ Letna%20poro%C4%8Dila/Letno_porocilo_KZPS_2023_final.pdf, 30. 9. 2024 Odgovorna energija. Letno poročilo družbe in skupine GEN 2023, https://www.gen-energija.si/files/materials/57/pdf/Letno%20 poro%C4%8Dilo%20GEN%202023R.pdf, 30. 9. 2024 Letno poročilo Skupine Pošta Slovenija in Pošte Slovenije d.o.o. 2023, https://www.posta.si/o-posti-site/Documents/informacije-o-posti/ letna-porocila/Letno-porocilo-2023.pdf, 30. 9. 2024 Letno poročilo 2023, Slovenske železnice d.d., https://www.sz.si/wp- content/uploads/2024/09/SLOVENSKE-ZELEZNICE-Letno-porocilo- 2023-SI.pdf, 30. 9. 2024 Letno poročilo SDH, d. d., in Skupine SDH za leto 2023, https:// www.sdh.si/Data/Documents/financna-porocila/2023/SDH_letno_ porocilo_2023.pdf, 30. 9. 2024 2023 Soustvarjamo energetsko podovo Slovenije. Letno poročilo. https://www.plinovodi.si/media/d2iimktu/plinovodi-lp-2023.pdf, 30. 9. 2024 Letno in trajnostno poročilo 2023. Solidarni v hudem, povezani v lepem. https://www.komusg.si/Portals/0/Publikacije/SG%20letno%20 porocilo%202023%20zadnja%20potrjena%20verzija%20za%20 web.pdf, 30. 9. 2024 Kapital zelene prihodnosti. Letno poročilo SID banke 2023, https:// www.sid.si/novice/letno-porocilo-sid-banke-2023, 30. 9. 2024 Revidirano letno poročilo Triglav, zdravstvene zavarovalnice, d.d., za leto 2023, https://www.triglavzdravje.si/Data/Documents/Letno%20 poro%C4%8Dilo%202023.pdf, 30. 9. 2024 Letno poročilo Vzajemna 2023, https://www.vzajemna.si/storage/ uploads/a4046219-759a-4253-8123-598fcb1fc1bb/Revidirano-letno- poro%C4%8Dilo-2023.pdf, 30. 9. 2024 Predloga Zaveze k spoštovanju človekovih pravic, https://www.gov.si/ teme/clovekove-pravice-v-gospodarstvu, 30. 9. 2024 Glavič, L. L. (2023). Analiza poročanja slovenskih podjetij o skrbnem pregledu na področju človekovih pravic. Pridobljeno iz https://focus. si/wp-content/uploads/2024/01/2023-analiza-porocanja-podjetij_ clovekove-pravice-pop.pdf? , 30. 9. 2024 Know the Chain, Business and Human rights Ressource Centre. (2022). Closing the gap: evidence for effective human rights due diligence from five years measuring company efforts to address forced labour. Pridobljeno iz https://knowthechain.org/wp-content/uploads/2022- KTC-mHREDD-brief.pdf, 30. 9. 2024 Lunder, E. G. (2023). Analiza poročanja slovenskih podjetij o skrbnem pregledu na področju človekovih pravic. Pridobljeno iz https://focus.si/ wp-content/uploads/2023/03/Analiza-NAN-SI-final.pdf? , 30. 9. 2024 Marko Budler, E. L. (2024). S skrbnim pregledom do trajnostnosti: usmeritve in praktični primeri. Pridobljeno iz https://focus.si/wp- content/uploads/2024/03/s-skrbnim-pregledom-final.pdf? , 30. 9. 2024 Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve, S. z. (2018). Nacionalni akcijski načrt za spoštovanje človekovih pravic v gospodarstvu. Pridobljeno s https://www.gov.si/teme/clovekove-pravice-v- gospodarstvu, 30. 9. 2024 Ruggie, J. (2013). Just Business: Multinational Corporations and Human Rights. New York: W. W. Norton & Company. United Nations Human Rights Office of the High Commissioner. (2011). Guiding Principles on Business and Human Rights: Implementing the United Nations „Protect, respect and remedy“ Framework. Pridobljeno iz https://www.ohchr.org/sites/default/files/documents/publications/ guidingprinciplesbusinesshr_en.pdf, 30. 9. 2024 Elena Lunder ima opravljen LLM na področju prava člo- vekovih pravic na University of Nottingham. Pri okoljski organizaciji Focus dela na področju Globalna odgovor- nost in pravičnost s fokusom na zakonodajnem okvi- ru za odgovornost podjetij za spoštovanje človekovih pravic in okolja v svojih vrednostnih verigah. Z zag- ovorniškim in raziskovalnim delom sledi in sodeluje v zakonodajnemu procesu direktive o skrbnem pregledu v podjetjih glede trajnostnosti od začetka snovanja za- konodajnega predloga v letu 2019. Živa Lopatič je univerzitetno diplomirana politologinja mednarodnih odnosov Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani. Vlogo vodje pravične trgovine v Sloveniji je prevzela leta 2012. V tem času je razvila in izvaja izobraževanja o delovanju sistema pravične trgovine, ki prispeva k trajnostnemu razvoju tako, da ponuja boljše pogoje prodaje in zagotavlja pravice marginaliziranih proi- zvajalcev in delavcev, predvsem iz ekonomsko manj razvitih dežel. Poleg tega pa s svojim zagovorniškim delom sodeluje pri procesih sprejemanja evropske zakonodaje na področju direktive o skrbnem pre- gledu v podjetjih glede trajnostnosti, vzpostavljanja nove strategije na podočju tekstilne industrije ter pri aktivnostih izvajanja akcijskega načrta za socialno ekonomijo. Od 2012 do vključno 2024 je vodila tudi prvo in edino prodajalno z izdelki iz pravične trgo- vine v Sloveniji, ki pa zdaj deluje samo še na spletu. Trajnost / april 2025 89 Trajnost / april 2025 90 Izvleček Tehnološke izboljšave na osnovi inovativnih tehno- logij, kot je umetna inteligenca, ki bodo trajnostno naravnane, imajo velik potencial. V kontekstu dol- goročne rasti letalskih potovanj, stalnih stroškovnih pritiskov na letališčih in hitrega napredka inovativnih tehnologij se odpirajo številne priložnosti. Hkrati pa uporaba tovrstnih tehnologij na letališčih s seboj prinaša tudi pomisleke o informacijski varnosti in zasebnosti, ki jih je treba nasloviti z ustrezno zakono- dajo, regulacijo, etičnimi smernicami in varnostnimi protokoli. Letališča tako ne smejo zanemariti kiber- netske varnosti, ki posledično postaja vse večji izziv. V prispevku bomo analizirali nekaj najboljših praks. USE OF ARTIFICIAL INTELLIGENCE AND CYBERSECURITY IN AIRPORTS Abstract Technological improvements based on innovative technologies, such as artificial intelligence, which are sustainability-oriented, have great potential. In the context of long-term growth in air travel, constant cost pressures on airports, and the rapid advancement of innovative technologies, numerous opportunities are emerging. However, the use of such technologies at airports also raises concerns about information security and privacy, which must be ad- dressed through appropriate legislation, regulation, ethical guidelines, and security protocols. Therefore, airports must not neglect cybersecurity, which is be- coming an increasingly significant challenge. In this paper, we will analyze some of the best practices. Key words: airports, modern technologies, artificial intelligence, cyber securit UPORABA UMETNE INTELIGENCE IN KIBERNETSKA VARNOST NA LETALIŠČIH mag. Robert Rauch, Fraport Slovenija, d.o.o. Ključne besede: letališča, sodobne tehnologije, umetna inteligenca, kibernetska varnost T RA JN O ST NE IN O VA CI JE V O SK RB O VA LN IH V ER IG AH T RA JN O ST NE IN O VA CI JE V O SK RB O VA LN IH V ER IG AH Trajnostne inovacije v oskrbovalnih verigah / Strokovni članki 1 UVOD Letališča se spopadajo s številnimi izzivi, zato iščejo rešitve z vpelja- vo novih tehnologij, ki temeljijo na digitalizaciji in avtomatizaciji ope- rativnih postopkov. V kontekstu dolgoročne rasti letalskih potovanj, stalnih stroškovnih pritiskov in hit- rega napredka inovativnih tehnolo- gij na letališčih se odpirajo številne priložnosti. Tehnološke izboljšave na osnovi inovativnih tehnologij, kot je umetna inteligenca, imajo velik potencial (Mitchel, 2020; Da- venport, 2019 in Norman, 2024). Vprašanj o prihodnosti je več, kot je na voljo odgovorov. Zato je bistve- nega pomena razumevanje vpliva tovrstnih tehnologij na letališča, ki so pod stalnim pritiskom zmanj- šanja stroškov in izboljšanja opera- tivne učinkovitosti (Rauch, 2022). Avtomatizacija in digitalizacija s seboj prinašata tudi številne izzive in tveganja glede kibernetske varnosti (IATA, 2019). Koncept pametnih letališč (ang. Smart Air- ports), ki temelji na optimizaciji operativne učinkovitosti, s seboj prinaša tudi številne izzive (Rauch, 2017). V samo nekaj letih smo se soočili s povsem novimi vrstami groženj. Tudi umetna inteligenca je v medijih pogosto izpostavljena v negativni luči z napovedmi ukinjan- ja delovnih mest, poseganja v člo- veške pravice, plagiatorstvo ... Daleč od tega, da bi to bili le namišljeni problemi (Živec, 2023). Za celovit vpogled ter razumevanje njenih prednosti in slabosti moramo naj- prej vedeti, kaj umetna inteligenca sploh je in kako nam lahko pomaga. 2 UMETNA INTELIGENCA Umetno inteligenco (ang. Artificial Intelligence – AI) umeščamo v pod- ročje računalništva in informatike, ki se ukvarja z razvojem sistemov za izvajanje nalog, ki običajno zah- tevajo človeško inteligenco, kot so zaznavanje, razmišljanje, učenje in reševanje problemov (Živec, 2023). AI, opisana kot sposobnost prila- gajanja spremembam (Hawking in Murray, 2022), se je razvijala od 50. let prejšnjega stoletja, ko je John McCarthy prvič skoval izraz umetna inteligenca (Brynjolfsson in McAfee, 2019). Danes večina AI deluje na ravni »os- novne AI«, ki temelji na podatkih in predpostavkah ter je zelo učinkovi- ta pri specifičnih nalogah. Ključna tehnologija za to je strojno učen- je (ang. Machine Learning – ML), ki računalnikom omogoča učenje iz podatkov in izboljšanje delovan- ja. Strojno učenje je uporabno pri prepoznavanju vzorcev, klasifikaci- ji in napovedovanju. Naprednejše tehnologije vključujejo nevronske mreže, globoko učenje in narav- no jezikovno procesiranje (Mitchel, 2020 in Davenport, 2019). Končni cilj predstavlja „napredna AI“, ki bi bila sposobna razmišljati in se za- vedati kot ljudje. Uporaba AI je razširjena v industriji, medicini, financah in drugih sek- torjih, kjer izboljšuje učinkovitost in odločanje. Tudi v zasebnem živl- jenju smo že redni uporabniki AI, z orodji kot je ChatGPT, ki odgovore podaja v nekaj sekundah. Ključno pa je izbrati pravo rešitev ob upoš- tevanju zasebnosti, zaupnosti in varnosti (Djurdjič, 2024). 2.1 Umetna inteligenca in moč podatkov Digitalizacija in avtomatizacija pro- cesov lahko vpliva na učinkovitost in produktivnost ter ob podpori podatkov izboljša in pospeši spre- jemanje odločitev. Optimizacija operativnih procesov, ki temelji na analizi večjih količin strukturiranih podatkov, ni novost (strukturirani podatki so podatki, ki jih je mogo- če logično organizirati v vrsticah in stolpcih). Šele nedavno pa je zaradi prebojev na področjih AI in napre- dnega računalništva mogoče ana- lizirati tudi nestrukturirane podat- ke, kot so zvok, video in fotografije (Hen, 2023). Tehnologija računal- niškega vida, ki se uporablja za za- znavanje predmetov, je prikazana na sliki 1. 2.2 Pomisleki glede umetne inteligence Številni znanstveniki, vključno s Hawkingom in Murrayem (2022), opozarjajo, da bi AI lahko predstavl- jala eksistencialno grožnjo. Kirsch (2024) primerja njen potencial z jedrsko bombo. Hopfield in Hin- ton, Nobelova nagrajenca za fiziko 2024, menita, da je brez nadzora lahko nevarna, in poudarjata nuj- nost razumevanja tehnologije (STA, 2024). Plenty in Morrisey (2019) pa ugotavljata, da je tehnologija sama po sebi nevtralna – ključno je, kako jo uporabljamo. Uporaba tehnologij na osnovi AI hkrati s seboj prinaša pomisleke tudi o informacijski varnosti in zaseb- nosti (zloraba osebnih podatkov, nadzor ipd.), ki jih je treba reševati z ustrezno regulacijo in spoštovan- jem zakonodaje. Pomembno je, da se uporaba umetne inteligence (na letališčih) izvaja odgovorno, etično in ob upoštevanju varstva zaseb- nosti ter pravic potnikov. Slika 1: Tehnologija računalniškega vida, ki se uporablja za zaznavanje predmetov. (Vir: Hen, 2023) Trajnost / april 2025 91 Trajnostne inovacije v oskrbovalnih verigah / Strokovni članki 2.3 Prisotnost umetne inteli­ gence na letališčih AI je na letališčih že nekaj časa priso- tna in uveljavljena na kar nekaj pod- ročjih (Davenport, 2019). V ugledni letalski reviji Passenger Terminal World so predstavljeni najnovejši primeri uporabe AI na letališčih. Po podatkih Microsoftovega oddelka za letalstvo v Združenem kraljestvu naj bi AI korenito spremenila delo- vanje letališč po vsem svetu (Nor- man, 2024). Na trgu že obstajajo rešitve, kot so na primer avtoma- tizirane objave, ki lahko s pomoč- jo umetne inteligence samodejno prevajajo besedila in govor med različnimi jeziki (Aviavox, 2023). Letališča lahko s pomočjo AI znat- no izboljšajo na primer energetsko upravljanje, kar prispeva k zmanjša- nju izpustov toplogrednih plinov in podpira trajnostni razvoj. 3 PRIMER PRAKTIČNE UPORABE UMETNE INTELIGENCE PRI OPTIMIZACIJI ZEMELJSKE OSKRBE LETAL NA LETALIŠČU LJUBLJANA 3.1 Zamude pri obračanju letal Zamuda letala na tleh (ang. Gro- und Delay) se nanaša na čas, ko je letalo zadržano pred vzletom ali po pristanku. Do zamud lahko pride zaradi omejitev v zračnem prosto- ru, vremenskih razmer ali operativ- nih razlogov. Te zamude vplivajo na učinkovitost letalskih operacij, povzročajo dodatne zamude, višje stroške ter nezadovoljstvo potni- kov. Zmanjševanje teh zamud je ključno za ohranjanje učinkovitosti in zanesljivosti letalskega prometa. Pri analizi zamud letal na letališču iz operativnih razlogov smo na letali- šču Ljubljana želeli pridobiti globlji pogled v tovrstno problematiko. Splošni proces obračanja letala na letališču je prikazan na sliki 2. Ključni izziv je razumevanje trajanja posamezne aktivnosti pri obrača- nju letal oziroma prepoznavanje pomanjkljivosti, s ciljem izboljšati učinkovitost ter zmanjšati zamude letal. 3.2 Proaktivno AI orodje (Apron AI) Najnovejša tehnologija na letališčih vključuje orodja za nadzor obračan- ja letal (ang. Turnaround process), ki temeljijo na naprednem računal- ništvu in AI. Namen je izboljšati operativno učinkovitost, varnost, zmanjšati zamude ter spodbujati trajnostni razvoj. Nekatera letališ- ča že dosegajo odlične rezultate pri zmanjševanju čakalnih vrst, kar zmanjšuje porabo goriva, opera- tivne stroške in emisije CO2 (Hen, 2023). Proaktivno AI orodje (Apron AI) s kombinacijo računalniškega vida in umetne inteligence samo- dejno spremlja vse aktivnosti pri obračanju letal ter omogoča pred- vidljivost zaključka postopkov. Le- tališče Ljubljana je kot eno izmed prvih v Evropi uvedlo to tehnologijo v začetku leta 2024 (Rauch, 2023), projekt pa je bil zaključen v rekord- nih štirih mesecih (glej sliko 3). Projektna ekipa je najprej analizirala in ocenila primernost izbranih loka- cij kamer za pokrivanje operativnih aktivnosti, varnostnih vidikov, upo- rabe opreme itd. Optimalno pokri- tost posameznega parkirnega mes- ta zagotavljata (že) dve nameščeni kameri (slika 4). Slika 2: Obračanje letala. (Vir: Hutter in Pfennig, 2023) Slika 3: Časovnica izvedbe projekta na letališču Ljubljana (Vir: Fraport Slovenija, 2024) Slika 4: Namestitev kamer na letališču Ljubljana. (Vir: Fraport Slovenija, 2024) Trajnost / april 2025 92 Trajnostne inovacije v oskrbovalnih verigah / Strokovni članki Orodje ima možnost samodejne- ga generiranja časovnih žigov (ang. Time Stamps), ki označujejo zače- tek in konec procesnih aktivnosti, kot so nalaganje prtljage, polnjenje goriva, vkrcavanje potnikov itd. Gre za kompleksen sistem napoved- nih sposobnosti. Napovedna na- tančnost se z vsakim obratom le- tala izboljšuje in že dosega izjemne ravni. Temelji na algoritmih stroj- nega učenja za analizo podatkov v realnem času. Proaktivno AI orodje ponuja vpoglede v realnem času prek uporabniku prijaznega grafič- nega vmesnika (slika 6). Sistem je nameščen na vseh ključ- nih izhodih (ang. Gates) oziroma aviomostovih, kar nam omogoča, da v realnem času optimiziramo operativne postopke, vključno z dodeljevanjem optimalnega števila osebja glede na dejanske dogodke. Ključni vpogledi na nadzorni plo- šči vključujejo dejanske in historič- ne podatke, vključno z video sliko. Pridobljeni podatki so integrirani v ostale informacijske sisteme leta- lišča in zagotavljajo vse potrebne informacije. Vključujejo tudi prila- gojena opozorila, ki obveščajo o morebitnih težavah ali zamudah, ter podrobna prilagojena poročila, ki so podlaga za dolgoročne izbolj- šave (slika 6). 3.3 Ključni rezultati Cilj je bil z inovativnimi rešitvami optimizirati operativne postopke, kar vodi v manj zamud, večjo var- nost in trajnostni razvoj. Z orodjem Apron AI lahko hitro prepoznamo operativne izzive in izboljšamo učinkovitost procesov, kar omogo- ča boljšo integracijo umetne inte- ligence z operativnim osebjem. S sprotnimi informacijami v realnem času osebje hitro prepozna ozka grla, lahko prerazporedi vire in po- veča operativno učinkovitost. Prvi rezultati kažejo na opazno zmanj- šanje povprečnih zamud zaradi poznih prihodov letal za skoraj šest minut. 4 KIBERNETSKA VARNOST V LETALSKEM PROMETU 4.1 Osnove kibernetske varnosti Kibernetsko varnost lahko opre- delimo kot zbirko orodij, politik, varnostnih konceptov, varnostnih ukrepov, smernic, pristopov za ob- vladovanje tveganj, usposabljanja, najboljših praks, jamstev in tehno- logij, ki jih lahko uporabimo za zaš- čito kibernetskega okolja ter pre- moženja organizacij in uporabnikov (IATA, 2019). Enotne definicije tega pojma sicer ni, po nekaterih opre- delitvah naj bi kibernetska varnost vključevala ne le zaščito pred na- mernimi napadi, ampak tudi npr. zaščito opreme v primeru naravnih Slika 5: Nadzorna plošča. (Vir: Fraport Slovenija in Assaia, 2024) Slika 6: Prilagojena poročila. (Vir: Fraport Slovenija in Assaia, 2024) Trajnost / april 2025 93 Trajnostne inovacije v oskrbovalnih verigah / Strokovni članki nesreč. Zato je kibernetska varnost širši pojem od spletne varnosti oz. internetne varnosti (Čičerov, 2024). 4.2 Kibernetske grožnje in napadi v letalskem prometu Civilno letalstvo je privlačna tar- ča za kibernetske napade (ICAO, 2018). Evropska agencija za var- nost v letalstvu (European Union Aviation Safety Agency - EASA) je uvedla vrsto pobud za izboljšanje obvladovanja kibernetskih tveganj v letalstvu ter ustvarjanje okolja, v katerem je Evropska unija bolje pripravljena učinkovito obravnavati tovrstna tveganja. Ena od glavnih prednostnih nalog EASA je dose- či kibernetsko odporno letalstvo (EASA, 2017). Po podatkih Euro- controla (2024) se vsako leto po- večuje število napadov na letalsko IT infrastrukturo. Ponudnik tehno- loških rešitev v zračnem prometu SITA (2017) meni, da je sposobnost hitrega in učinkovitega odziva na kibernetske grožnje ključnega po- mena. Porazdelitev napadov, ki jih je zaznal Eurocontrol v letih 2022 in 2023, kaže na precejšnje razlike med letalskimi deležniki. Največji odstotek napadov beležijo letalski prevozniki (slika 7). Kibernetski napadi v letalstvu poleg varnostnih tveganj povzročajo tudi pravne in finančne posledice, da ne govorimo o izgubi ugleda. Po po- datkih Agencije EU za kibernetsko varnost (ENISA, 2024) je meseč- no ukradenih več kot 10 terabajtov podatkov. Izsiljevalska programska oprema (ang. ransomware) pred- stavlja eno od največjih groženj, medtem ko je spletno ribarjenje (ang. phishing) najpogostejši vektor napadov. Kibernetske grožnje vkl- jučujejo tudi zlonamerno program- sko opremo (ang. malware). Stroški kibernetske kriminalitete so dosegli 5,5 bilijona EUR letno, kar je dvakrat več kot leta 2015 (ENISA, 2024). Nekaj zadnjih primerov. Julija 2024 je izsiljevalska združba Akira ohro- mila IT-infrastrukturo splitskega letališča, kar je povzročilo številne odpovedi letov (HRT, 2024). Inci- dent se je zgodil le nekaj dni po glo- balnem izpadu informacijskih sis- temov, po posodobitvi antivirusne programske opreme CrowdStrike, ki je prizadela številna podjetja, tudi banke, vključno z ljubljanskim leta- liščem, kjer so nastale manjše za- mude (RTV, 2024). Avgusta 2024 je napad na letališče Seattle-Taco- ma onemogočil sisteme za prikaz letov in povzročil odpovedi (Airport International Review, 2024). Nekaj izstopajočih primerov kibernetskih napadov v zadnjih letih v svetu je Slika 7: Kibernetski napadi: primerjava v letih 2022 in 2023. (Vir: Eurocontrol, 2024) Airspace users Supply-chain Airports ANSPs CAAs 2.081 3.762 2022 2023 164 225 410 1.220 46 1.025 31 88 Vi r: S hu tte rst oc k Trajnost / april 2025 94 Trajnostne inovacije v oskrbovalnih verigah / Strokovni članki Leto Organizacija Vrsta incidenta Podrobnosti vpliva 2024 Letališče Seatle Zlonamerna koda (malware) Izpad letališkega informacijskega sistema (FIDS); onemogočen Wi-Fi; več kot 400 zamud in odpovedanih letov; zaustavitev sistema za prtljago. 2024 Letališče Split Izsiljevalski napad (ransomware) Številni odpovedani leti in zamude; podatki podrobnostih napada niso na voljo. 2023 Air France Ribarjenje (phishing) Dostop do podatkov potnikov in zaposlenih; - Prizadetih več kot 10 milijonov ljudi. 2022 Ruska zvezna agencija za zračni promet Izsiljevalski napad (ransomware) Anonymous Hacking Group; izbris 65 TB podatkov (registracije letal, e-pošte, varnostne kopije); neučinkovit sistem varnostnih kopij. 2022 Sunwing Izsiljevalski napad (ransomware) Velike zamude/odpovedi letov zaradi okužbe IT. 2021 SITA (ponudnik tehnoloških rešitev) Ribarjenje (phishing) Oskrbuje 90 % svetovnih letalskih družb; prizadetih 11 prevoznikov in 2,1M potnikov. 2019 Air New Zealand Ribarjenje (phishing) Dostop do programa zvestobe (120.000 članov) 2018 Cathay Pacific Kraja podatkov Prizadetih 9,4M računov potnikov; pomanjkanje zaščite gesel. 2018 British Airways Zlonamerna koda (malware) Ukradeni osebni podatki 429.612 oseb in podatki 244.000 kreditnih kartic. Tabela 1: Nekaj izstopajočih primerov kibernetskih napadov po svetu . (Viri: HRT, 2024; Airport Technology, 2024 in Mencinger, 2024) prikazanih v tabeli 1, kjer so navede- ne tudi ključne podrobnosti posa- meznega incidenta. 4.3 Izzivi kibernetske varnosti in strategije obvladovanja tveganj na letališčih Kibernetske grožnje se hitro mno- žijo in postajajo vse bolj komple- ksne (ACRP, 2015). Kljub napredku tehnologij številni napadi izhajajo iz osnovnih ranljivosti, povezanimi s človeškimi napakami, kot so slabo ravnanje z gesli, klikanje na sumljive povezave in izpostavljanje občutlji- vih informacij. Obvladovanje tve- ganj vključuje redno menjavo gesel, večstopenjsko avtentikacijo, šifri- ranje podatkov, antivirusno zaščito in redna posodabljanja program- ske opreme. Ključno pa je usposa- bljanje in ozaveščanje zaposlenih (Gotlieb, 2016). 5 PRIHODNOST UMETNE INTELIGENCE IN KIBERNETSKE VARNOSTI Prihodnost AI in kibernetske var- nosti je polna priložnosti in izzi- vov. Uporaba tehnologij na osnovi AI na letališčih s seboj prinaša kar nekaj pomislekov o informacijski varnosti in zasebnosti, kot so na primer zloraba osebnih podatkov, nadzorovanje posameznikov na le- tališčih, možnost zlorabe tehnolo- gije za nezakonite namene, napake prepoznavanja, pravice dostopa do podatkov in kako so ti podatki shra- njeni in varovani itd. (Davenport, 2019). Vse te pomisleke je treba nasloviti z ustrezno zakonodajo, regulacijo, etičnimi smernicami in varnostni- mi protokoli (Hen, 2023). Treba je najti ravnotežje med uporabo teh- nologij AI za izboljšanje varnosti in storitev ter zagotavljanjem varstva zasebnosti in pravic posameznikov. Letališča tako nikakor ne smejo za- nemariti kibernetske varnosti (Rau- ch, 2019), ki postaja vse večji izziv in bi lahko ogrozili tudi sisteme AI, kar zahteva sodelovanje med vsemi vpletenimi deležniki. 6 ZAKLJUČEK Umetna inteligenca (AI) in kiber- netska varnost sta temeljna grad- nika sodobnega digitalnega sveta. AI omogoča računalnikom učenje iz izkušenj ter opravljanje nalog, ki običajno zahtevajo človeško inteli- genco, medtem ko kibernetska var- nost ščiti sisteme in omrežja pred digitalnimi napadi. AI ni le intelek- tualna modna muha, temveč že pomembno vpliva na naš vsakdan, čeprav se tega pogosto ne zaveda- mo (Živec, 2023 in Djurdjić, 2024). Ob tem je razumevanje in zmanj- ševanje kibernetskih tveganj in člo- veškega faktorja pomembnejše kot kdajkoli prej. Digitalna transforma- cija z AI pogosto ne spodleti zara- di tehničnih izzivov, ampak zaradi „kulturnega odpora“. V prihodnosti bo AI igral vedno več- jo vlogo v letalski industriji, kar bo izboljšalo učinkovitost in trajnost sektorja, vendar pa povečana upo- raba AI prinaša tudi večjo izposta- vljenost kibernetskim tveganjem. Letalska industrija je zaradi svoje iz- postavljenosti še posebej privlačna tarča kibernetskih napadov, zato je nujno nenehno nadgrajevanje var- nostnih ukrepov ter zagotavljanje zaščite podatkov in sistemov. Trajnost / april 2025 95 Trajnostne inovacije v oskrbovalnih verigah / Strokovni članki Mag. Robert Rauch, Fraport Slovenija je izkušen strokovnjak s področja letalskega prometa. Na letališču Ljubljana, ki ga upravlja Fraport Slovenija, je s svojo ekipo sodeloval pri številnih projektih, tudi kot izvršni vodja projekta razširitve potniškega terminala. V zadnjih letih je zadolžen za vpeljavo novih tehnologij ter inovacijske projekte. LITERATURA IN VIRI ACRP (Airport Cooperative Research Program). 2015. Report 140: Guidebook on Best Practices for Airport Security, TRB, 2015. ACI (Airports Council International). 2017. Airport Digital Transformation – Best practice. Airport International Review. 2024. Seattle-Tacoma International Airport still recovering from cyberattack. https:// www.internationalairportreview.com/news/226474/sea-airport-still-recovering-from-cyberattack/ (pridobljeno 12. 9. 2024). Assaia. 2024. Apron AI. www.assaia.com/solutions/apron-ai (pridobljeno 10. 5. 2024). Aviavox. 2024. Intelligent Artificial Voice Systems. www.aviavox.com (pridobljeno 12. 5. 2024). Bryinjolfsson, E., McAfee, A. 2019. The Business of Artificial Intelligence. Harvard Business Review Press. Boston, Massachusetts. Čičerov, P. Letalske organizacije in kibernetska varnost. 2024. Konferenca o letalski varnosti (21-22. 05. 2024, Laško). Javna agencija za civilno letalstvo. Davenport, T. H., (2019), Artificial Intelligence, Harvard Business Review Press, Boston, Massacchusetts. Djurdjič, V. 2024. Oblačna in lokalna inteligenca. Revija Monitor, maj 2024. EASA (European Union Aviation Safety Agency). 2024. Cybersecurity Overview. www.easa.europa.eu/ (pridobljeno 5. 9. 2024). ENISA (Agencija EU za kibernetsko varnost). 2024. Glavne kibernetske grožnje v EU. www.consilium.europa.eu/sl/ infographics/cyber-threats-eu/ (pridobljeno 11. 9. 2024). Eurocontrol. 2024. European Air Traffic Management. Computer Emergency Reponse Team. Report on Cyber in Aviation. Fraport Slovenija. 2024. Interno gradivo. Gotlieb, J. 2016. Cybersecurity. Passenger Terminal World. June 2016. Hawking, S., Murray, J. 2022. Will Artificial Intelligence Outsmart Us? J. Murray Publishers. Hen, C. 2023. Airport Management: You cannot menage what you cannot measure. Journal of Airport Management, Vol 17. No3. 278–290 Summer 2023. HRT. 2024. Split airport after the hacker attack: We will not negotiate. https://glashrvatske.hrt.hr/en/domestic/split- airport-after-the-hacker-attack-we-will-not-negotiate-11673909 (pridobljeno 5. 9. 2024). Hutter. F.G, Pfennig, A. 2023. Reduction in Ground Times in Passenger Air Transport: A First Approach to Evaluate Mechanisms and Challenges. Applied Sciences. 2023, 13, 1380. https://doi.org/10.3390/app13031380. https:// www.mdpi.com/journal/applsci (pridobljeno 11. 5. 2024). IATA (International Air Transport Association). 2019. Cyber Security. ICAO (International Civil Aviation Organization). 2018. Airport Preparedness on cyber resilience, ICAO Working paper. Montreal. October 2018. (www.icao.int). Kirsch, A. 2024. Najpametnejši človek, ki jih je kdaj živelo. The Atlantic. Povzeto v Reviji Monitor Svet. april 2024. Mencinger, M. 2024 Kibervarnost v letalstvu. Konferenca o letalski varnosti (21–22. 5. 2024, Laško). Javna agencija za civilno letalstvo. Mitchel, M. 2020. Artificial Intelligence – A guide for Thinking Humans. Pelican Penguin Books. Norman, H. 2024. Artificial Intelligence. Passenger Terminal World, January 2024. Plenty, R., Morrisey T. 2019. Utopia or dystopia? People matters. Airport World, Issue 5. 2019. SITA (Société Internationale de Télécommunications Aéronautiques,), Cybersecurity Aviation. SOC, 2017. Rauch, R. 2017. Smart Airports. Automation in transportation 2017, Korema, Avtomatizacija u prometu, Zbornik radova (str. 82–89). Rijeka, Croatia. Rauch, R. 2019. Cyber security in aviation, the airports perspective. Automation in transportation 2019, Korema, Avtomatizacija u prometu 2019, Zbornik radova (str. 6–9). Split, Croatia. Rauch, R. 2022. Vpliv digitalizacije na razvoj potniških terminalov. Izzivi trajnostnega razvoja: zbornik konference (str. 96–106). B&B Visoka šola za trajnostni razvoj. Rauch, R. 2023. Sodobne tehnologije in umetna inteligenca: Vplivi na letališča. Izzivi trajnostnega razvoja: zbornik konference (str. 24–31). B&B Visoka šola za trajnostni razvoj. RTVSLO. 2024. Prizadeta podjetja zaradi izpadov informacijskih sistemov so iz zelo različnih sektorjev. www.rtvslo. si/znanost-in-tehnologija/svete-prizadeta-podjetja-zaradi-izpadov-informacijskih-sistemov-so-iz-zelo-razlicnih- sektorjev/715409 (pridobljeno 9. 9. 2024). STA. 2024. Nobelova nagrajenca za fiziko svarita pred nevarnostmi umetne inteligence. www.sta.si/3350828/ nobelova-nagrajenca-za-fiziko-svarita-pred-nevarnostmi-umetne-inteligence (pridobljeno 10. 10. 2024). Živec, R. 2023. Prednosti in pasti umetne inteligence. Glas gospodarsva, marec 2023. Trajnost / april 2025 96 Trajnostne inovacije v oskrbovalnih verigah / Povzetek okrogle mize Trajnostna revolucija: Izzivi logističnih podjetij Okrogla miza konference Izzivi trajnostnega razvoja – Trajnostne inovacije v oskrbovalnih verigah Z akterji z različnih področij sektorja logistike smo se pogovarjali o izzi- vih, ki jih za njih predstavlja pred- viden prehod na trajnostne rešit- ve, kako se z njimi soočajo, kakšne rešitve načrtujejo, kje so največje ovire in kakšna je časovnica uvedbe sprememb. Okroglo mizo je mo- deriral Boštjan Paušer, raziskovalec na Visoki šoli za trajnostni razvoj in glavni urednik revije Transport & lo- gistika. Sodelovali so: • mag. Robert Rauch, vodja inovacijskih projektov (Fraport Slovenija, d.o.o.), • mag. Aleš Lampret, nacionalni vodja pogodbene logistike (Kuehne + Nagel, globalni logistični servis, d.o.o.), • Tadej Pojbič, direktor Oskrbovalne verige (Ljubljanske mlekarne d.o.o.), • mag. Ulrich Zorin, vodja Službe za razvoj novih tehnologij (DARS d.d.), • mag. Tomaž Lanišek, vodja Urada za razvoj, pametno skupnost in projekte MOK (Mestna občina Kranj). Ogljična nevtralnost zahteva spremembo navad ljudi V sodobnem logističnem sektorju postajajo trajnostne prakse ključni dejavnik prehoda v nizkoogljično gospodarstvo. Na strokovni okrogli mizi z naslovom Trajnostna revolu- cija v logistiki so ugledni strokovnja- ki iz različnih sektorjev predstavili ključne trende, izzive in strateške usmeritve, ki bodo oblikovali pri- hodnost logistike. Razprava je po- udarila pomen inovacij, digitaliza- cije in prehoda na alternativne vire energije kot osrednje dejavnike trajnostnega razvoja v logističnem sektorju. Elektrifikacija in vodik – prihodnost transporta? Mestna občina Kranj se lahko po- hvali z največjim voznim parkom električnih vozil v občinski upravi v Sloveniji ter uvajanjem električnih avtobusov. Po besedah mag. To- maža Laniška si občina prizadeva za ogljično nevtralnost do leta 2040. Ključne strateške usmeritve vklju- čujejo naložbe v infrastrukturo za elektrifikacijo vozil, razvoj delitvene ekonomije ter prehod na vodikove tehnologije, ki imajo poseben po- men v segmentu težkega tovorne- ga prometa. Elektrifikacija že preoblikuje me- stni promet, vendar ostajajo izzivi v sektorju mednarodnega tovor- nega prometa. Električni tovornjaki so sicer že na voljo, vendar zaradi omejene razpoložljivosti polnilne infrastrukture in visokih začetnih stroškov še niso široko sprejeti. Primer iz Nemčije, kjer je tovar- ni zaradi omejitev v električnem omrežju uspelo postaviti zgolj šest hitrih polnilnic, poudarja potrebo po večjih vlaganjih v energetsko in- frastrukturo. Alternativno rešitev predstavlja vo- dikova tehnologija, ki je že v upo- rabi v nekaterih evropskih državah. Mag. Ulrich Zorin iz družbe DARS je pojasnil, da Slovenija sodeluje v konzorcijih za razvoj vodikovih teh- nologij, vendar se celovita uvedba pričakuje šele v prihodnjih letih. Ra- zvoj vodikove infrastrukture, vključ- no z elektrolizatorji, bi lahko postal ključni element prihodnje energet- ske slike logistike, zlasti v sektorju težkega transporta. Inovacije in digitalizacija kot pospeševalnika trajnostne logistike Poleg prehoda na trajnostne vire energije igrajo ključno vlogo tudi digitalizacija in umetna inteligenca. Mag. Robert Rauch, vodja inovacij- skih projektov v letalskem prometu, je poudaril, da umetna inteligenca omogoča optimizacijo procesov, zmanjševanje zamud in znižanje operativnih stroškov. Na Letališču Jožeta Pučnika Ljubljana so s pame- tnimi analizami in avtomatizacijo dosegli skrajšanje zamud pri odho- dih letal za šest minut, kar na letni ravni prinaša znatne prihranke in večjo operativno učinkovitost. V skladiščnih procesih in distribuciji umetna inteligenca omogoča opti- mizacijo zalog, zmanjšanje količine odpadkov ter izboljšanje točnosti napovedi povpraševanja. Mag. Aleš Lampret je predstavil primere iz- boljšav v podjetju Kuehne+Nagel, kjer so s sodelovanjem z naročniki optimizirali distribucijske poti ter zmanjšali število praznih kilome- trov. Na podlagi analize podatkov jim je uspelo zmanjšati število pot- rebnih dostavnih vozil, ne da bi pri tem vplivali na kakovost storitev za stranke. Trajnost / april 2025 97 Trajnostne inovacije v oskrbovalnih verigah / Povzetek okrogle mize Izzivi pri energetski infrastrukturi in zakonodaji Eden izmed največjih izzivov na poti k trajnostni logistiki ostaja po- sodobitev energetske infrastruk- ture. DARS že aktivno sodeluje pri razvoju inteligentnih transportnih sistemov (C-ITS), ki omogočajo ne- posredno komunikacijo med vozili in infrastrukturo ter izboljšanje pro- metne varnosti in pretočnosti. Kljub temu Slovenija še vedno zaosta- ja pri izgradnji hitrih in ultra hitrih polnilnic v primerjavi z vodilnimi državami na tem področju, kot sta Nizozemska in Norveška. Zakonodajni okvir igra ključno vlogo pri spodbujanju trajnostnih rešitev. Evropska unija postavlja ambicio- zne cilje za prehod na trajnostne oblike mobilnosti, vendar podjetja opozarjajo na potrebo po reali- stičnih prilagoditvah in povečanju vlaganj v podporno infrastrukturo. Gospod Pojbič je poudaril, da brez ustrezne mreže polnilnih postaj elektrifikacija težkega transporta praktično ni izvedljiva. Ključni koraki za trajnostno prihodnost logistike Okrogla miza je pokazala, da so slo- venska podjetja in lokalne skupnos- ti pripravljeni na trajnostni prehod, vendar se soočajo z različnimi sis- temskimi izzivi. Ključni koraki naprej vključujejo: Strateške investicije v infrastruk­ turo: Pospešitev razvoja polnilnih postaj za električna in vodikova vo- zila ter posodobitev energetskega omrežja. Krepitev javno-zasebnih partner­ stev: Spodbujanje sodelovanja med državnimi institucijami, pod- jetji in raziskovalnimi organizacijami za učinkovito uvajanje trajnostnih rešitev. Digitalizacijo in uporabo umetne inteligence: Optimizacija logistič- nih procesov za večjo učinkovitost, zmanjšanje emisij in nižje stroške poslovanja. Usklajeno zakonodajo: Prilagodi- tev pravnega okvira, ki bo omogočal hitrejšo implementacijo inovativnih trajnostnih tehnologij. Trajnostna revolucija v logistiki ni več vprašanje prihodnosti, tem- več postaja nujnost sedanjosti. Uspeh trajnostnega prehoda bo odvisen od usklajenega sodelova- nja med gospodarstvom, lokalnimi skupnostmi in državo. Ključnega pomena bo strateško načrtovanje ter pravočasno ukrepanje za zago- tovitev konkurenčnosti slovenskega logističnega sektorja v globalnem okolju. Pripravila: Kaja Kramar Trajnost / april 2025 98 Iščete partnerja za projekte, raziskave ali razvoj kadrov? POVEŽI MO SE ZA SKU PEN US PEH: Skupni projekti : Sodelo vanje pri (EU a li SLO) r azpisih. Raziska ve in dip lomske naloge: uporab ne rešit ve za vaše poslova nje. Konfere nce in d ogodki: predsta vitev in objava strokov nih/zna nstvenih člankov , strokov na revija Trajnos t. Kariern i center : zaposl itvene priložno sti, Alum ni klub. Sporazu mi s po djetji: p rakse, ekskurz ije, zapo slovanje . poskeniraj me Klikni na bb.si področja:• elektroenergetika• strojništvo• logistika• ekonomija• trajnostno upravljanje okolja A4 oglas.indd 3 26. 03. 2025 11:08:22