NAŠ ČASOPIS Naslednja, 387., številka bo izšla v ponedeljek, 24. oktobra 2011. Prispevke sprejemamo do petka, 7. oktobra. Uredništvo: 01/750 66 38 Tržaška cesta 9,1360 Vrhnika Izhaja za občine Vrhnika, Borovnica, Horjul, Dobrova - Polhov Gradec in Log - Dragomer Leto XXXVIII, 386. številka 26. september 2011 Deblak v Ljubljanici Zavoda brez direktorjev Enkrat dražji vrtec Zaplana - arheološki park? Delovna akc^a v Peklu Prvi šolski dan Starodobniki skozi Borovnico Vaški odbor Borovnica stran od 2 do 11 Gradnja prizidka Pomoč v nesreči Novi most Prehitri vozniki Nova športna dvorana Pevci pod grajsko lipo Snemanje Kekca Urejanje Gradaščice Športni praznik Športni objekt raste Prvošolci Urejanje Malenščice stran od 12 do 14 stran od 15 do 17 stran od 18 do 24 stran od 25 do 27 Občina Dobrova - Polhov Gradec je 16. septembra v Polhovem Gradcu odprla novo športno dvorano pri tamkajšnji osnovni šoli. Slavnostni trak so prerezali župan Franc Setnikar, ravnateljica Albina Jerman Slabe in minister Igor Lukšič. Več o dogodku na dobrovskih straneh. V Horjulu so 14. septembra slovesno položili temeljni kamen za gradnjo prizidka k domu starejših občanov, katerega investitor je Lotería slovenje. Fotografsko reportažo z dogodka najdete na horjulskih straneh, več vsebine o projektu pa v prihodnji številki. V Borovnici so čez počitnice organizirali več delovnih akdj v znani soteski Pekel. Reportažni zapis o »švic urah« je pripravil borovniški dopisnik Damjan Debevec. V Občini Log - Dragomer so imeli športni praznik - v Sportfejst. Več o njem na log-dragomerških straneh izpod peresa Vesne Erjavec. to. lOC LOGATEC-ZAPOLJE Novozgrajen objekt s 54 enotami, l. 2011. POSLOVNI PROSTORI ZA VSAKO DEJAVNOST! Že od 550 EUR / m2 Sestavite svoj poslovni prostor! Center Je razdeljen na posamezne module dimenzij cca 5.20 m širine in cca 9.60 m globine in povprečne višine 4 m. Module lahko lobine cca 9.6U m. MEDNARODNA POSLOVNA ŠOLA LJUBLJANA ms MEDNARODNA POSLOVNA ŠOLA LJUBLJANA Mencingerjeva 7,1000 Ljubljana telefon: 040/561 896, e-naslov: mfo@ibs.si, www.ibs.si Trofeje Osrednji vrhniški kulturni hram gosti prav zanimivo slikarsko razstavo, ki presega svoje dosedanje razstavne okvirje. Z besedami je težko opisati, to morate videti. Na razstavi umetnica med drugim razstavlja tudi namenoma pocu-krano prikupne doprsne kipe živali, ki kot lovske trofeje štrlijo iz razstavnega zidu. V očesnih vdolbinah imajo velike steklene oči, ki skrivajo svojo zgodbo. Takšno ali drugačno. In prav v tistem trenutku, ko so odpirali razstavo v Cankarjevem domu, je vlada v Državnem zboru prejela nezaupnico. Dobili smo nove trofeje, ki pa jih -po javnomnenjskih raziskavah - v svojo sobo ne bi obesilo kar devetdeset odstotkov volivcev. Dan pozneje sem poslušal po radiu, kako ljudje v znak veselja trobijo, ko se vozijo mimo hrama demokracije. Nova vlada bo imela zelo težavno nalogo, saj bo morala voziti slalom med velikimi pričakovanji ljudi in reševanjem potapljajoče se državne barke. Kako ji bo šel takšen slalom od rok, bo pokazal čas, dejstvo pa je, da se lahko kaj kmalu tudi ta znajde nad kaminom lovske koče. Obstaja možnost ali vsaj namera nekaterih, da se tam znajde tudi tisti del Našega časopisa, ki pokriva eno od sodelujočih občin. Tudi tu bo čas pokazal, kaj se bo v resnici zgodilo, kljub temu pa se bomo v uredništvu še naprej trudili, da se to ne bo zgodilo. Gašper Tominc Za vse vrste dejavnosti! VIŠJA STROKOVNA ŠOLA, d.o.o. LEDLiA, ^^šja strokovna šola, d.o.o. Mencingerjeva 7,1000 Ljubljana T: 040/561896, e-naslov:irena.marinko@guest.ames.si, www.leUa.si 23 let z vami vrni iHiúTihobiiMZO'^ ans, MODRIJANI Hhiii8.DktDbtr»2r POP lf£SiCX IWELJKIM A&ianai^ ko, ( 2 NAŠ ČASOPIS Občina pjJ Vrhnika 26. september 2011 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Gradnja vrtca naj bi bila enkrat dražja Vrhnika - Da se je občina Vrhnika odločila za obnovo nekdanjega vrtca na Poštni 1, smo že pisali. Svetniki so se z namero občine strinjali, tedaj pa je bilo tudi rečeno, da bo obnova stala približno štiristo tisoč evrov. Res pa je, da je podžupan Janko Skodlar, ki vodi projekt, že tedaj dejal, da nima povsem dokončnih ocen statika. Skodlar je s svojo ekipo v reševanje problematike vrtca vložil veliko energje, saj mu za vrat Lesena konstrukc^a ostrešja je bila večkrat tako nestrokovno predelana, da bi se lahko ob ekstremni obtežbi porušila. dihajo starši skoraj 150 zavrnjenih malčkov za sprejem v vrtec. Poleti je občini uspelo pridobiti gradbeno dovoljenje za obnovo objekta, sredi avgusta pa se je iztekel tudi rok za zbi- ranje ponudb gradbeno obrtniških del. Po izbrani varianti naj bi ta po ocenah stala skupaj z opremo in projektno dokumentacijo dobrih osemsto tisoč evrov. Glavni razlog za porast cene so izsledki analize potresne odpornosti, ki zahteva utrditev zidov in temeljev, izvedbo horizontalnih vezi, povezavo nosilnih zidov z medetažnimi konstrukcijami, novo postavitev strešne konstrukcije... Na srečo je regionalni zavod za varstvo kulturne dediščine dovolil vsaj podreti notranje stene (in zgraditi nove), sicer bi po oceni projektantov občina morala nameniti še dodatnih sto tisoč evrov za njihovo obnovo. Občinski svet se bo konec septembra na seji seznanil s potekom obnove vrtca na Poštni 1, kjer se bo v istem sklepu odločal tudi o umestitvi investiere v proračun prihodnjega leta. Ker bo obnova vrtca temeljila na eko obnovi (manjša poraba energje), bodo na občini poskušali sodelovati na predvidenem državnem razpisu za tovrstne obnove starih objektov.(gt) Dva zavoda brez direktorjev Vrhnika - Zdravstveni dom Vrhnika in Glasbena šolo Vrhnika sta brez direktorjev, njuno^ delo opravljata v. d. direktorja. V prvem primeru je to nedavni direktor Emil Židan, v drugem pa predsednica sveta zavoda Dominika Naveršnik. O zapletu glede denarja v zdravstvenem domu smo že pisali, pa tudi o temu, da so iskali novega direktorja. Tega do danes še niso našli. Njegovo nalogo bo najdlje do poletja prihodnje leto v vlogi vršilca dolžnosti direktorja opravljal dosedanji direktor Emil Židan. Postopek se vleče že kar nekaj časa tudi zato, ker mora svet zavoda uskladiti statut o ustanovitvi zavoda z občinskim odlokom o njegovi ustanovitvi. Besedili statuta in odloka bi morali biti namreč glede razpisa za direktorsko mesto vsebinsko identični, pa nista. Župan Stojan Jakin, ki je že rahlo nejevoljen nad dolžino trajanja postopka, upa, da bo jeseni vendarle prišlo do uskladitve in da bodo zaradi tega lahko izdali javni razpis za novega direktorja zdravstvenega doma. V glasbeni šoli po tistem, ko je bil razrešen dosedanji dolgoletni ravnatelj, vrši vedejev- stvo Dominika Naveršnik. To funkc^o lahko opravlja do začetka maja prihodnje leto, v tem času pa mora svet zavoda imenovati novega direktorja. Kot nam je povedala Naveršniko-va, se bo svet sestal predvidoma jeseni, tedaj pa naj bi govoril tudi o razpisu za direktorja. Glasbena šola Vrhnika O b v e s t i l o Komis^a za izvedbo javnega natečaja obvešča, da je bil 16. 9. 2011 v Uradnem listu RS, na spletnih straneh občin ustanoviteljic in na Zavodu Republike Slovence za zaposlovanje objavljen javni natečaj za DIREKTORJA JAVNEGA PODJETJA KOMUNALNO PODJETJEVRHNIKA, d. o. o. To obvestilo ne velja kot uradna objava razpisa. Komis^a za izvedbo javnega natečaja Arheologi bodo izvlekli in prenesli deblak Vrhnika - Tik pred tiskom Našega časopisa smo izvedeli, da potekajo dogovori med občino Agenc^o RS za okolje ter arheologi o dvigu antičnega deblaka iz dna Ljubljanice in prenos na novo lokac^o - v enega od sinjegoriških ribnikov. Na občini so nam informac^o potrdili, do izkopa in prenosa naj bi prišlo najkasneje do konca oktobra, saj kasneje obstaja velika verjetnost visokega vodostaja Ljubljanice, kar bi onemogočilo izkop. Zakaj naj bi sploh prišlo do premestitve arheološke najdbe? Zaradi možnosti izvajanja protipoplavnih ukrepov. Dokler je na dnu tako pomembna najdba, so vsi ukrepi prepovedani. O zanimivem projektu bomo v več pisali v prihodnji številki, zagotovo pa bo o njej govora tudi v nacionalnih medlih, saj gre za edinstven tovrstni prenos v Slovenci. (gt)Q Preveč dima Kazen za Liko Pohištvo Verd - Občinska svetnica je na eni od zadnjih sej potožila nad nepr^etnim temnim dimom, ki prihaja iz objekta družbe Liko Pohištvo. Občina je pritožbo posredovala na Inšpektorat RS za okolje in prostor, kjer so ugotovili, da so emis^e srednje kurilne naprave prevelike glede na zakonsko predpisane mejne vrednosti. Zato je bila Liku izdana odločba z zahtevo, naj v določenem roku uredi izpust. Ker pa kljub temu ni odpravil napake, mu je inšpektorat naložil denarno kazen. Inšpek-c^ski postopek še ni zaključen, ker zahteva iz odločbe še ni izpolnjena in ker je zavezanec na določene upravne akte inšpekc^e za okolje podal pritožbe, o katerih pa še ni odločeno. (gt) Občina ne gradi upravnega centra Glede na zadnje pisanje v Našem časopisu o gradnji upravnega centra se je pri nekaterih občanih pojavilo zmotno prepričanje, da bo občina gradila upravni center. To ni res. Občina bo zgolj zagotovila zemljišče, gradila pa naj bi država, da bi svojim službam zagotovila primerno mesto. Gre predvsem za upravno enoto, ki bi se lahko v skrajnem primeru, zaradi neugodnih nastanitvenih razmer, tudi odselila z Vrhnike. Občina bi po predvidenem načrtu gradila za lastne potrebe šele v drugi fazi, ko bi bili prostori za državne organe že zgrajeni, kar pa, sodeč po gospodarskih razmerah, verjetno še zdaleč ne bo kmalu. (gt) Stari radar, ki je počasi že odslužil svoje. Nad Vrhniko zaenkrat kar dva radarja Vrhnika - Nekateri ste opazili, da sta na Ljubljanskem vrhu prisotni dve vojaški krogli namesto ene. Gre seveda za radarska sistema dolgega dosega. Kot so sporočili iz obrambnega ministrstva je drugi radar postavljen namesto starega, ki pa ga bodo postopoma odstranili. Ne gre torej za namestitev dodatnega radarja, marveč za njegovo zamenjavo. Po besedah ministrstva, je novi radar tehnološko bistveno sodobnejši ter ima bistveno manjši vpliv na okolje, saj je njegova moč več kot desetkrat manjša od obstoječega radarja. Zaradi njegovih tehničnih in operativnih lastnosti pa bo Pogled na Ljubljanski vrh iz zraka - še iz časa, ko je bil na njem samo en radar. tudi bistveno izboljšana sposobnost nadziranja zračnega prostora in zagotavljanje varnosti letalskega zračnega prometa nad našo državo. Novi radar bo uveden v operativno rabo do predvidoma konca letošnjega leta.(gt) Ob zdravi pameti bo za vse dobro Vrhnika - Pred časom se je na nas obrnila bralka, ki je opozorila na tržnico pred Mercatorjem na Ulici 6. maja. Motilo jo je, da prodajalci zasedajo pločnik in da včasih sploh ni mogoče mimo. Na občini so nam pojasnili, da občina tržnice kot take nima. Nekoč je obstajala na Jelovškovi, a se je umaknila avtobusni postaji. Pozneje je namero po tržnici imela nekdanja Loka, pa kot vemo, ideja ni obrodila sadov. Sedaj na občini deluje posebna komis^a, ki se ukvarja z vprašanjem o njeni lokac^i, o čemer smo že pisali nekaj številk nazaj. Vse do takrat, ko bo izbrana lo-kac^a in zgrajena potrebna infrastruktura, pa občina izdaja branjevkam in branjevcem posebna dovoljenja za ulično prodajo, v okviru katerih jih tudi poduč^o, kako smejo prodajati. Pri tem mislimo predvsem na njihovo namestitev, da ne smejo ovirati pešcev. Torej je za poduk poskrbljeno, drugo vprašanje pa je, če ga branjevke in branjevci res upoštevajo. Povprašali smo še na medobčinski inšpektorat in redarstvo, kjer doslej niso prejeli še nobene pr^ave glede branjevk in branjevcev, bodo pa vsekakor ukrepali oziroma si ogledali prizorišče, če bo prhava. Iz pogovora med vrsticami na občini je mogoče razbrati, da občina »pristaja bolj na potezo« zdrave pameti. Problem namreč ni tako pereč, da bi nad branjevce za vsako ceno pošiljala re-darstvo ali jih kako drugače »stisnila v kot«, saj nenazadnje želi občanom nuditi tudi oskrbo z domačo hrano. Vsekakor pa apelira na prodajalce, naj svoje mize pomaknejo toliko v notranjost pločnika, da ne bodo ovirali normalnega prehoda pešcev in kolesarjev. (gt) Po novem po socialne pravice le še na CSD Vrhnika - Z novim letom bo začel veljati nov zakon, ki bo določal, da se morajo socialne pravice deliti zgolj na enem mestu - na centru za socialno delo. Razlog naj bi bil večji nadzor nad delitv^o javnih sredstev. Kaj bo to pomenilo za občane? Po eni strani predvsem poenostavitev postopkov, saj ne bo treba vlagati vloge na več koncev, po drugi strani pa bo večji nadzor marsikomu tudi odškrnil kakšen evro. Na vrhniški občini bodo tako še do konca leta sprejemali vloge za obvezno zdravstveno zavarovanje za brezposelne in subvencioniranje najemnin stanovanj, po novem letu pa nič več. V nekaterih občinah bodo v tovrstnih primerih premestili uslužbenke na centre za socialno delo, vendar le, če tovrstne naloge predstavljajo večino njihove službene obveznosti. Na vrhniški občini pravdo, da kadrov ne bodo dali centru, ker so omenjene naloge zelo majhen delež službenih obveznosti. Vrhniški center za socialno delo torej z novim letom čaka velika prelomnica, na katerega se med drugim pripravlja tudi z novimi kadri, predvsem pa z novimi prostori. Pisali smo že, naj bi se decembra preselil na novo lokac^o k Avtohiši Lev. Tam naj bi imeli večje prostore, predvsem pa tudi prilagojene povečanemu »obisku« občanov, kar se bo zgodilo po prvem januarju. (gt) Spoštovani Po veličastni opredelitvi Slovencev za samostojnost v decembru 1990 in pogumni razglasitvi samostojne države Republike Slovenije v juniju 1991 je prišla tudi težko pričakovana zmaga, ko je 26. oktobra 1991 zadnji vojak JLA zapustil ozemlje Republike Slovenije. V spomin na ta dan vojašnica SV na Stari Vrhniki nosi ime, saj je dan pred tem kot zadnjo to vojašnico in vso oklepno tehniko zapustilo moštvo najmočnejše enote JLA v Sloveniji. Slovenska vojska in OZVVS Vrhnika -Borovnica v sodelovanju z Občino Vrhnika in PVD SEVER Lj. odbor Vrhnika - Logatec organizirata slovesnost v počastitev 20. obletnice za Vrhniko zgodovinskega trenutka. 25. OKTOBRA 2011 Vojašnica SV »26.oktober« na Stari Vrhniki Proslava ob 20. obletnici zmage po odhodu zadnjega vojaka JA iz Slovenije. se bo začela s proslavo ob 17. uri. Slavnostni govornik bo poveljnik CZ RS, brigadir Miran Bogataj, ki je leta 1991 vodil slovensko ekipo v pogajanjih z JLA. Vojaška enolončnica bo okrepila naše spomine na zaključku. Vabljeni! 26. september 2011 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Občina [33 Vrhnika NAŠ ČASOPIS 3 Podstrešje sodišča išče najemnike Vrhnika - Nedavno tega se je vrhniški center za socialno delo izselil iz podstrešnih prostorov sodišča na novo lokacijo. Podstrešje, ki je v lasti občine, je ostalo prazno. Kaj bo z njim, smo povprašali na občini. Župan nam je pojasnil, da so ga poskušali bodisi prodati bodisi oddati sodišču v najem, vendar sodišče v času suhih krav nima denarja za tovrstno investicijo. »Zato iščemo nove najemnike,« je dejal Jakin, in dodal, da so prostori po novem zelo prijetni, saj so povsem prenovljeni. Podstrešje ima približno 200 kvadratnih metrov, dodatno vrednost pa mu daje varovan vhod skozi glavna vrata sodišča. (gt) Podstrešje sodiščaje ostalo prazno, zato vrhniška občina zanj išče nove najemnike. šantlju. Bataljonski bojni prapor sta si predala ob navzočnosti poveljnika sil Slovenske vojske brigadirja Branimirja Furlana, ki je v svojem govoru pove- dal, da je 11. bataljon učinkovita enota, ki ima pomembno vlogo v obrabnem sistemu in je po uspešnosti delovanja in povezanosti s civilnim oko- S • 11. BATALJi ZA ^EZE Levo novi šir. (foto vi poveljnik Stanislav Šantelj, desno dosedanji Marko Ko- Srečanje sošolcev in sošolk letnikov 1926 in 27 V soboto, 3. septembra, smo se v Gostilni Tur-šič zbrali na svojem 35. srečanju sošolci in sošolke, ki smo končali šolo v vojnem letu 1941. Naša mlada leta smo preživeli v težkih razmerah. Veliko smo se pogovarjali, med drugim tudi o razmišljanju g. Bana iz prejšnje številke Našega časopisa in mu lahko pritrdimo, da to velja tudi za našo generac^o. Po pr^etnem srečanju smo se razšli z željo, da se ob letu spet srečamo. Rezka Mole Peklenski muzikantje so pete. poskrbeli, da so marsikoga zasrbele Prizorišče srečanja pred zavetiščem. 23 let z vami Kdo je ukradel kolo? V četrtek 9. 9. ob 17:30 sem na igrišču na Klisu pozabila lesen poganjalec. Naslednji dan sem v upanju, da me še čaka, prišla na igrišče, pa ga ni bilo več. Vem, da ga niso vzeli smetarji, ker ga nisem pustila pri zabojnikih za smeti, ampak pri klopci. Kdorkoli ga je vzel, naj mi ga prosim vrne. Pogrešam ga, rada bi ga nazaj, ker ga nisem namenoma pozabila tam. Naj poklice mojo mamico ali pa naj sporoči kje ga bo pustil, da ga grem iskat. Iza, 2 leti, 041 912 012 Novi poveljnik 11. bataljona za zveze Vrhnika, 22. avgust - V vojašnici Ivana Cankarja na Vrhniki je potekala slovesnost ob predaji in prevzemu dolžnosti poveljnika 11. bataljona za zveze. Dosedanji poveljnik podpolkovnik Marko Košir je dolžnost predal podpolkovniku Stanislavu Sani ljem lahko v mnogih primerih zgled drugim enotam. Ob tej priložnosti se je podpolkovnik Marko Košir v svojem govoru zahvalil vsem pripadnikom 11. bataljona za zveze za dobro in požrtvovalno delo. Novi poveljnik podpolkovnik Stanislav Šantelj se je zahvalil za zaupano dolžnost, svojemu predhodniku pa je v zahvalo podelil srebrno priznanje 11. bataljona za zveze. Slovesnega postroja ob primopredaji poveljnika 11. bataljona za zveze so se poleg poveljnikov bataljonov in načelnikov sektorjev PSSV udeležili tudi župani domicilnih občin bataljona za zveze, župan občine Vrhnika Stojan Jakin, župan občine Log - Dragomer Mladen Sumina in župan občine Borovnica Andrej Ocepek. (gt) Vsi nagrajenci in člani društvene komis^e za lepše okolje Nagrajevanje najlepše urejenih hiš Na »V^olčni gori« podelili blagajane Vrhnika, 11. september - Letošnje podelitev turističnih priznanj lastnikom najlepših domov v vrhniški občini je za razliko od prejšnjih let potekalo na Sveti Trojici nad Vrhniko. V okviru kulturno-družabnega srečanja, ki ga je pripravilo Turistično društvo Blagajana Vrhnika so obiskovalci prireditve lahko prisluhnili tudi starožitnostim, povezanimi s Sveto Trojico. Nasploh je letošnja prireditev potekala neko- kratkem upihnilo dvajseto svečko, z vsaj pet- liko drugače, kot smo bili vajeni doslej. Ze ob vzponu na Sveto Trojico so obiskovalce čakali člani društva z vrtnarskimi kleščami v rokah in jih pozivali, naj v znamenje dobre volje pre-režejo katerega od bršljanov, ki v svoj objem stiska tamkajšnja drevesa. Bršljan je namreč polzajedavec in kot tak lahko deluje na drevo tudi kvarno, je pojasnila Damjana Vrenjak, sicer tudi po izobrazbi poznavalka dreves. Poleg rezanja bršljana so se obiskovalci lahko povzpeli na staro vodovodno zajetje, od koder je po novem vzpostavljen razgled po Barju. Člani Turističnega društva Blagajana Vrhnika so namreč s pomočjo strokovnjakov na tem mestu in v neposredni okolici odstranili nekaj vej in Veselo srečanje planincev Vrhnika, 4. september - Na krasno septembrsko nedeljo je potekalo tradicionalno jesensko srečanje vrhniških planincev na Planini nad Vrhniko. Lokalno planinsko društvo je zanje pripravilo živo glasbo v izvedbi Peklenskih muzikan-tov, s palačinkami in drugimi dobrotami pa je poskrbelo še lačne želodce. Dobro vzdušje je bilo na prizorišču pod stolpom prisotno do večernih ur, ko se je nad Vrhniko razbesnela nevihta. A tedaj je bila že večina planincev doma na varnem, tuhtajoč kam jo bodo mahnili naslednji vikend.(gt) Rezanje bršljana na poti na Sveto Trojico krat toliko dolgim stažem pa se lahko pohvali vrhniška zavest o lepšem okolju. Kot je namreč dejala Suhadolnikova, je na Vrhniki že ob koncu 19. stoletja obstajalo društvo za olepšavo kraja. Menda naj bi bilo peto po vrsti na Slovenskem, še vedno pa je mogoče na Vrhniki opaziti nekaj dreves, ki so bila zasajena tedaj. Kot kaže, je nekaj zavesti ostalo še do dandanes, kajti ko so se nedavno mudili v Cankarjevem rojstnem mestu predstavniki ital^anskega Gonarsa, so dejali, tako je na prireditvi dejal župan, da v Ita-l^i ni tako lepo urejenega mesta, kot je Vrhnika. Sicer pa nedeljska prireditev ni minila samo v znamenju podeljevanja priznanj. Nenazadnje se je njen uradni naslov glasil Srečanje članov Ker so posekali nekaj drevja in drevesnih vej, je po novem z vodovodnega rezervoarja lep razgled na vzhodni del Vrhnike. Tokrat je prireditev za spremembo od prejšnjih let potekala v zavetju cerkve sv. Trojice. dreves ter na tak način vzpostavili razgled, ki je bil zadnja desetletja popolnoma zakrit. Kdor ne verjame, se lahko prepriča na lastne oči. Osrednje dogajanje je potekalo pred tamkajšnjimi kapelicami, saj so bile ob redkih drevesih edine, ki so v hudi popoldanski pripeki nudile senco. Mirjam Suhadolnik, predsednica društva, in župan Stojan Jakin sta podelila priznanja več kot dvajsetim družinam in posameznikom za najlepše urejene hiše, skalnjake in obnovljene domačne. Vsi objekti so bili predstavljeni v zadnji številki Našega časopisa. Nagrajenci so poleg priznanja prejeli tudi praktično nagrado, ki jo je poklonilo podjetje Unichem, ki je že vrsto let sponzor prireditve. Namen tovrstnih priznanj je nagraditi tiste, ki se trudno za lepši videz okolja, v katerem živimo, obenem pa tudi vzpodbuditi druge, naj zavihajo rokave in uredbo najbližjo okolico. Priznanje bo v Župan in predsednica društva sta podelila priznanja. turističnega društva, kar pomeni, da je bilo sproščeno druženje, podkrepljeno z brezplačnim ričetom in p^ačo. Za kanček kulturnega programa so poskrbeli Matjaž Zirovnik, Simona Turk in Ana Rus, za odstiranje starožitnih tančic preteklosti pa predsednica društva. Tako so lahko obiskovalci izvedeli, zakaj se je Sveta Trojica nekoč imenovala V^olčna gora in kako je za oltarjem tamkajšnje cerkve mogoče slišati šumenje jezera. Gašper Tominc TD Blagajana se zahvaljuje: podjetju Unichem in Klubu Gaia, ki že vrsto let podpirata akc^o društva za izbor najlepše urejenih domovanj in podelitev "Blagajan", Občini Vrhnika, Zavodu Ivana Cankarja Vrhnika, Zupnišču Vrhnika, Komunalnemu podjetju Vrhnika in PGD Vrhnika. Hvala tudi vsem, ki ste nam s svojim delom in kulturnim prispevkom polepšali dan in hvala tistim, ki ste vsaj enemu drevesu podaljšali življenje. »Bela golobica« sredi Vrhnike si zasluži le najboljše in si zasluži pogleda v dolino! NAŠ ČASOPIS Občina Vrhnika 26. september 2011 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Vrhniški vrtci so se preskusili v krosu Vrhnika, 15. september - Športni park ne gosti velikokrat toliko malčkov kot jih je tokrat. V njem je namreč potekal 1. kros vrhniških vrtcev, ki se ga je udeležilo preko tristo otrok, starih od štirih do šestih let iz župnjskega in javnega vrhniškega vrtca. Tekmovanje je spremljalo tudi veliko mamic, ki so glasno navjale za svoje malčke. Čeprav ima vsako tekmovanje zmagovalce, bi se verjetno strinjali, da so bili zmagovalci tokratnega krosa kar vsi malčki. Da pa ne bi bila prireditev zgolj tekaška, je organizator ŠD Vučko pripravil za najmlajše tudi nekaj družabnih animacj.(gt) Samotorčanovi Hiša je pod streho Mala Ligojna - Aprila je minilo leto, ko je tragično preminila Marta Sa-motorčan iz Male Ligojne, žena in mati sedmih otrok. A življenje kljub grenki izkušnji teče naprej, kar nenazadnje dokazuje hiša, ki je v tem času zrasla zraven stare hiše. Gospodarju Danielu so pri tem pomagali posamezniki in podjetja, ki so začutili stisko družine, za kar jim je iz srca hvaležen. Naši obrtniki K Berzu na torto! Vrhnika - Cankarjev rojstni kraj je znan po marsičem, ena od teh znamenitosti, če jim smemo tako reči, je zagotovo tudi Slaščičarna Berzo, ki obstaja že skoraj osemdeset let. Zato ne preseneča, da imamo vsi, ne glede na starost, v ušesih tisti nadvse želeni stavek iz ust staršev: »Gremo k Berzu na torto?« No, mnogi ga še danes radi slišimo. Zgodba o vrhniški slaščičarni se je začela leta 1926, ko se je na Vrhniko preselil Berzat Aliriza, sicer po rodu makedonski Albanec. »To je bil moj ded, ki je pred tem imel slaščičarno v središču Ljubljane, nasproti Name,« pripoveduje Muhametsejda Aliriza, ki je pred časom prevzel podjetje po pokojnem očetu Abdju. »Sprva je imel slaščičarno na Verdu, potem pa jo je preselil sem na začetek Stare ceste. Ljudje so kmalu njegovo ime poenostavili kar v Berzo, s tem pa je slaščičarna dobila ime, ki ga nosi še danes.« Slaščičarska dejavnost v tistih časih ni bila enostavna, saj niso imeli hladilnikov, pa tudi surovine so bile redkejše kot danes. »Ni mu bilo lahko in tudi mojemu očetu ne. Marsičemu sta se morala odreči, da imamo danes to kar imamo,« pravi Muhametsejda, ki danes zaposluje sedem ljudi. V naslednjih desetletjih je majhna slaščičarna prerasla v enega najbolj razpoznavnih znakov mesta. »Hiša je od junja pod streho. Gradnja je potekala od februarja. Bilo je vloženega veliko truda, a nekako nam je uspelo, poravnati moram le še stroške za ostrešje,« je dejal Danjel in dodal, da želi del ostrešja zgraditi tudi na zadnjem delu hiše, da bo nudilo suho zavetje za drva. Med gradnjo ni bil sam. Na pomoč so mu priskočila nekatera vrhniška gradbena podjetja. »Do-lenjgrad nam je poklonil opeko, g. Marolt je brezplačno zabetoniral betonsko ploščo, Zidarstvo Jereb pa je priskočilo na pomoč pri zidanju.« Poleg vseh naštetih so mu pomagali tudi nekateri znanci, prjatelji, sovaščani in sorodniki. »Vsem sem hvaležen, saj brez njihovega truda danes vsega tega ne bi imeli.« Hiša je trenutno zgrajena do tretje gradbene faze ali, kot pravimo po domače: je pod streho. »Kdaj bom nadaljeval? Hm, ko bo denar,« pravi Danjel, a si kot vsi drugi v družini želi, da čim prej. Zaveda se, da ne bo lahko. Ima sicer sta- tus podjetnika z gradbeno mehanizacjo, vendar kot pravi, to ni tisto, kar je sprva mislil, da bo. »Tovrstno delo zahteva veliko odsotnosti od doma, kar pa mi ni všeč iz dveh razlogov. Prvi je ta, da bi rad videl odrasti otroke, drugi pa je, da na ta račun trpi kmetja. Mar naj delam do sedmih na bagru in grem potem šele zvečer delat za kmetjo? Mislim, da tako ne gre oziroma sem preskusil in videl, to nikamor ne pelje. Kako je z zaslužkom na kmetji, pa verjetno ni potrebno razlagati.« Kljub temu pa ostaja optimističen in ponosen na svoje otroke. Starejša dva sta letos maturirala in bosta nadaljevala s štu-djem, Jana je končala 1. letnik gimnazje, Filipu se je v šoli pridružil še Jakob, Petra in Job pa ostajata v vrtcu. Dobršen del bremena in skrbi za gospodinjstvo in družino nosita tudi Tanja in Jana, ki vzorno skrbita za mlajše bratce in sestrico. Življenje brez mame in žene teče naprej, vsi se trudjo, Devetletni Filip, sedemletni Jakob, petletna Petra in oče Daniel pred novo hiso da kolikor toliko dobro. Finančno pomoč za gradnjo hiše so prek posebnega računa Karitas nudili tudi številni občani in podjetja vrhniške ter sosednjih občin. Skrbnica računa, Marta Samo-torčan, sicer svakinja Samotorčanovim, je za Naš časopis pripravila pregled dobrotnikov in namenske porabe sredstev. Gašper Tominc Poročilo o stanju na računu, odprtem pri Škofijski Karitas Ljubljana, za družino Samotorčan V obdobju od 5. 5.2010 do 8. 7.2011 so sredstva v skupnem znesku 21.415,00 EUR na računu, St. 02140-0089842562, sklic 285564, odprtem pri Škofijski Karitas Ljubljana, prispevali: Maja Umek, Patricja Gosar, Tanja Zgonc, Aleš Turuk, Anamarja Jesenko, FIMEX, D.O.O., Veronika Jelovšek, Simona Šušteršič Štrukelj, Darja Boznik, Občina Vrhnika, Adrimar Services, Ma-teja^ Turšič, Ivo Sabadin, Primož Klemen, Mira Malavašič, Van-da Švelc, Patronažno varstvo, Anita Pišek, Andreja Gros Novak, ŽK Vrhnika, Darja Gorjup, Andreja Jesenovec, Janez Osredkar, Boštjan Dolinar, Nataša Žagar, GEAS, d.o.o., Cvetka Koderman, Asedej, d.o.o., Polona Verbič, Alja Cimzar Kucler, Jasmina Sev-šek, Leopoldina Martina Košir, Žerjal, d.o.o., Enej Gojčič, Janez Škof, Urška Osredkar, Darja Štubelj, Lenka Novak, Antonja Ko-renčan, Nika Rozman, Zorica Sagrkovič, Maja Sterle Dolenšek, Rina Rus, Mojca Pregelj, Tomaž Požar, Masterplast, d.o.o, Andrej Petrič, Mateja Rihter, Realprojekt, d.o.o., Marko Vesel, Barbara Jerasa, Marjeta Horvat, družina Petrovčič, Andreja Peček, Mateja Perko, Barbara Zagorc, Anže Slaviček, Mojca Velkavrh Žižek, Alenka Pelko, Anka Brlan, Družina Šušteršič, Luka Mu-lej, Tina in Jaka Mele, Marja Marolt, Barbara Rakuša, Kristina Lovenjak, Saša Bajs, Dean Kobale, s.p., Andreja Mesec, Manja Zemljič, RAM, d.o.o., Adolf Frančišek Molek, Bevc, Anica Svali-na, Jana Pečar, Nataša Čepon Trobec, Petrovčič, Nataša Loredan Novak, Peter Fatur, Irena Istenič, Matjaž Justin, Petronila Ana Caserman, Cilka Suhadolnik, Družina Kogovšek, Darja Gorjup, Špela Gutnik, Ivanka Pečenik, Maja Kloboves, Silvester Sečnik, Vera Novak, Marko Petrovčič, Janez Zaveljcina, Janez Miklav-čič, Juljana Zelnik, Darinka Sovinc, Damjana Miklavčič, Matej Vidrih, Agerometal, d.o.o., Stanislav Svete, Anton Hren, Metrel, D.D., Darja Zupanc, Jožica Bukovšek, Milena Oblak, Andrej Dolenc, Rafael Javornik, Janez.Pers ml, Rajko Mivšek, s.p., Ram, d.o.o., Maša Molek, Špela Gutnik, Stanislav Markonja, Ana Zajec, Ruperčilč, Jamnik, Milena Bašelj, Darinka Tomšič. Mnogi neimenovani so sredstva podarili tudi neposredno družini Samotorčan. Zbrana sredstva na računu Škofijske Karitas smo namenili za nakup gradbenega materiala za gradnjo nove hiše, in sicer: Nabavljeni material znesek armirane mreže z montažo 5.430,63 strešna kritina 4.377,94 žlebovi 852,11 dimniki s pripadajočo opremo 2.390,99 različni materiali: cement, apno, stiropor, stirodur, hidrostar, siporex, vogalniki, preklade, izotekt, opaž, opažno olje, žičniki, distančniiki, lepilo^. 5.000,13 Skupaj porabljeno 18.052.80 Ostanek na računu 3.362,20 Vsa dokazila o porabljenih sredstvih so na vpogled pri skrbnici računa. Vsem dobrotnikom se v imenu družine Samotorčan zahvaljujem za podarjena sredstva in želim, da jim pomagamo še naprej, da bodo začeto gradnjo lahko končali in se čim prej vselili v novo hišo. Marta Samotorčan, skrbnica računa SlaSčičarna Berzo obstaja že od leta 1932. Veliko je ljudi, ki niso z Vrhnike, a slednjo poznajo le po dveh stvareh: po Cankarju in po Berzotovih tortah. V čem je ključ uspeha, da so se obdržali toliko časa? Naš sogovornik pravi, da so njihov največji adut recepti. »Moj ded je prišel na Vrhniko z velikim slaščičarskim znanjem, ki ga je dobil od sorodnice iz štajerskega konca. Ta je znala zelo dobro pripravljati madžarske slaščice, recepte pa je kasneje prenesla na kasnejše rodove, med drugim tudi na mojega deda. Tako danes v naši slaščičarni še vedno delamo na primer kremo za torte po omenjenih starih madžarskih receptih. Tudi pri drugih dobrotah se trudimo z naravnimi surovinami in starimi preverjenimi recepti.« Drugi ključi za uspeh so prjaznost, čistoča in pa, kot pravi Muhametsej-da, nevmešavanje v politiko. »Mi smo slaščičarji, mi nismo politiki, zato se ne postavljamo na to ali ono stran.« Lokal na Stari cesti je v bil v desetletjih večkrat deležen prenove, da je ogovarjal duhu in potrebam časa, vmes pa se je porodila tudi ideja po novem lokalu. »Pred dvema letoma smo poleti odprli lokal ob Tržaški cesti s prodajo bureka in kebaba.« Sploh slednji je v zadnjem času zelo priljubljen med mladimi, pa tudi tistimi, ki si željo hitro malico. Muhametsejda, ki si je izkušnje nabiral 23 let v tandemu z očetom, pravi, da gostinstvo ni lahek posel, pa čeprav mogoče tako izgleda. »Navadno delamo takrat, ko se drugi najbolj zabavajo ali odhajajo na dopuste.« Upa, da bosta njegova sinova, Medin in Berzat, nadaljevala družinsko tra-dicjo. »Vsekakor nam je danes lažje kot je bilo mojim prednikom, ki so se tako rekoč borili za obstanek, še vedno pa časi niso ravno rožnati. Najprej je prvi rez naredil protikadilski zakon, sedaj pa še gospodarska recesja.« In kaj pomaga v teh grenkih časih recesije? »Kos sladke Berzotove torte,« še smeje pravi naš sogovornik. GaSper Tominc Svet poskušamo spreminjati na bolje Otroci v oranžnih srajcah z rutkami in zastavicami, tisti, ki deljo lučko miru iz Betlehema, tisti, ki si upajo početi nenavadne stvari in ki imajo radi naravo, tisti, ki imajo radi hotel pod zvezdami in glasbo žab. Vse so to skavti. Vse to smo tudi vrhniški skavti, ki že 14. leto vzgajamo in izobražujemo otroke in mladostnike v odgovorne državljane. Skavtstvo je svetovno gibanje, ki ga je na začetku 20. stoletja ustanovil Robert Baden-Powell in šteje že več kot 40 milijonov 1 mladih. Temeljna ideja ustano- j vitelja je, da so mladi sposobni opraviti vsako nalogo, če se jim le zaupa in da svobodo. Skavte po vsem svetu druži veselje do življenja v naravi, druženja, pustolovščin in pripravljenost na izzive, osebno rast in pomoč sočloveku. Na Vrhniki bomo začeli z novim skavtskim letom v začetku oktobra. Čakajo nas številni izhodi, zabavna srečanja, pomoč občanom, neverjetne dogodivščine in spoznavanje novih prjateljev. Pozimi se bomo podali na zimske tabore, skavtsko leto pa bomo končali s poletnimi tabori. Vrhniški skavti vas po skavtsko pozdravljamo in obljubljamo, da se bomo še oglasili! Bodite pripravljeni! Skavtski steg Vrhnika 1 - Argonavti 4 26. september 2011 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Občina ptf^ Vrhnika NAŠ ČASOPIS 5 Tine Kernc o »oživitvi« Claustre, rimskega obrambnega zidu Zaplana ima vse možnosti za arheološki park Tine Kernc, predsednik Instituta Ivan Michler - Zavoda za zgodovino prostora in njegov kolega ter strokovni vodja v Zavodu univ.dipl. arheolog Jure Kusetič, sta se pred petimi leti lotila raziskovanja lotila, za mnoge Korošce, Gorenjce, Notranjce, Primorce in tudi pr5ebivalce istrskega dela Hrvaške neznanega rimskega obrambnega zidu. Gre za zid Claustra Alpinium luliarum, ki se je nekoč mogočno raztezal, v višini dveh metrov in v povprečni širini nekaj čez meter, od Zilje na Koroškem do Učke na Hrvaškem. Pomemben segment tega obrambnega sistema je bila tudi Vrhnika, Zaplana in Verd, kjer sta raziskovalca v letih 2006 in 2007 ponovno »obudila« še ohranjene dele zidu, jih označila s posebnimi tablami in ponudila lokalnim skupnostim in državi, da se povprašajo, kaj storiti, da bi ohranili to kulturno zgodovinsko gradbeno dediščino na slovenskih tleh in jo po možnosti uvrstiti v seznam zaščite Unescove kulturne dediščine. O teh prizadevanjih smo se pogovarjali s Tinetom Kerncem. V mogočnem Rimskem cesarstvu pred 18. stoletji so gradili obrambni zid dokaj v notranjosti imper^a, saj so njegove meje segale tja do Donave? S krizo rimskega imper^a sredi 3. stoletja so barbari, ljudstva iz vzhoda, že prebili zunanjo mejo, ki je potekala na Donavi, na petstotih kilometrih obrambe. Rimska država je na to nevarnost odgovorila z gradnjo obrambnih zidov na vseh območjih, iz katerih je bil možen lahek dostop na Apeninski polotok. Še zlasti velja to za naravne prehode in prelaze kraško-alpskega sveta med Tarsatico (Reko), Tergesto (Trst) in Emono (Ljubljano). Ta zaporni zid, ki poteka čez naše ozemlje, so začeli graditi v drugi polovici 3. stoletja, v celoti pa je zaživel v konstantinskem obdobju, torej v prvi polovici 4. stoletja, pa je potekal preko hribovitih ob-moč^ med Reko na Hrvaškem in Ziljsko dolino v današnji Avstr^i. Je nekakšna miniatura mogočnega Hadrianovega zidu, danes znanega po svetu in pomembne kulturne znamenitosti, a vendarle je naš zid, torej ta notranja meja im-per^a, zanimiv tudi po tem, ker je že sam teren konfigurac^sko omogočal naravne in samostojne oblike zapor, ki so jih nato le utrjevali z zidom in prežami. Začne se v Zilji in pri Tolminu nadaljuje na naši strani? V Ziljski dolini je še okrog 700 metrov dobro ohranjene Claustre, na naši strani pa se pričenja z Rakovcem v Tolminu. Tudi tu je še okrog 700 metrov zidanih in se nato od tam, čez Ajdovščino in Col raztegne do Zaplane, Vrhnike, Verda in naprej proti Hrvaški. Na območju med Vrhniko (Nauportus) in Ajdovščino (Castra) je bil obrambni sistem zgrajen v treh pasovih. Prvi pas na vzhodu je potekal od Reke do Roba pri Velikih Laščah, ki se nato v presledkih nadaljuje na Rakitni, Pokojišču, Verdu, Zaplani, Vojskem in Grahovem. Drugo lin^o zapor predstavljajo odseki obzidja od Lanišča do Martinj Hriba nad Logatcem, tretjo lin^o pa tvori zaporni sistem s središčem na Hruši-ci. V povezavi z zaporami sta bili zgrajeni tudi trdnjavi v Ajdovščini in na Vrhniki. Sicer pa je bilo povsod zaporno obzidje dodatno okrepljeno s stolpi, pomembni prehodi pa z manjšimi oziroma večjimi trdnjavami. Manjša je na La-nišču in večja v Hrušici. Ceste iz vzhoda proti Apeninskem polotoku so sekale obzidje skozi vratne stolpe. Druga lin^a zapor je bila očitno uničena, tako kažejo raziskovanja Lanišča in Martinj Hriba, uničena v državljanski vojni med cesarjem Teodoz^em in njegovim nasprotnikom Magnum Maximom v letih 383-388 in nato ni bila več obnovljena. Zaporni sistem pa je obstajal in deloval še v 5. stoletju, ko je izgubil svoj pomen. Sicer pa je za ta poznoan-tični obrambni sistem zgodovinar iz 4. stoletja, Am^an Marcelin, uporabljal naziv Claustra Alpium luliarum. Izraz Jul^ske Alpe (Alpes Iuliarum) je pomenil namreč gorovje, ki se je raztezalo od Zilje do Učke. Če bi umestili tedanjo Vrhniko z okolico v ta obrambni sistem, kaj bi lahko rekli? Vrhnika je v času Rimskega imper^a imela pomembno vlogo. Gospodarski razcvet je doživela v republikanskem in zgodnjem avgu-stejskem obdobju, ko je bila cvetoče trgovsko središče. Kasneje je njen pomen slabil, vpenja-la pa se je Ljubljana (Emona). Pomen Vrhnike pa je ponovno porasel konec 3. in v začetku 4. stoletja zaradi njene strateške lege v sistemu vojaških utrdb (Claustra Alpinium Iuliarum). Takrat je bil na mestu današnje cerkve sv. Pavla in pokopališča zgrajen peterokotni kastel v izmeri 160 x 180 metrov, ki je na vzhodni strani Jul^skih Alp igral podobno vlogo kot Castra Verda do Ljubljanskega vrha. Lin^a tega zidu se je pričela na Verdu nad izvirom Ljubke in potekala do severnega prepadnega pobočja Ljubljanskega vrha do jugovzhodnega pobočja Velikega Raskovca preko Smrekovca, Strmce do Jerinovega griča in naprej do Prezida ter se končala na hribu Špik. Na razdalji okrog 100 metrov so bili zgrajeni pravokotni stolpi v izmeri 4,5 x 5 metrov, v katerih so bile posadke nekaj vojakov. Približno deset kilometrov dolg obrambni zid med Verdom in kocem zapor na Špiku nad zaselkom Prezid na Zaplani je bilo dodatno utrjen z 62 stolpi. In ta, najdaljši, odsek obrambnega zidu s stolpi je evidentiran in umeščen na terenu? Z Juretom Kusetičem sva naredila dokaj natančno topografijo zidu in tudi reviz^o stanja po štiridesetih letih, odkar se več nihče ni zmenil za Claustro. Za njen celoten potek imamo v Sloven^i dokaj natančne podatke. Daleč so prišli denimo v Velikih Laščah. Tam so na nek način posvojili to pomembno kulturno dediščino in ob skrbi za ostanke zidu prirejajo tudi različne prireditve, ki to edinstveno gradbeno dediščino evropskih razsežnosti promovirajo in utrjujejo v zavesti ljudi. Kajpak, celotnega zidu več ni mogoče rekonstruirati. Tam pa, kjer je mogoče, se mi zdi, da bi bila prava sramota, če tega ne bi naredili in svetu prikazali to gradbeno in obrambno mojstrovino iz poznoantičnih časov na slovenskih tleh. Sam način gradnje je namreč zanimiv. Povsod je osnova domači kamen, po eni strani obdelan, vendar ne čistih lin^, zid pa je v povprečju širok meter in deset centimetrov , visok pa tri metre. Postavljali so ga zelo premišljeni glede na konfigurac^o terena. Vrtače, strmine, skalovje - vse to so nekako ukomponirali v sam obrambni sistem. Zanimivo je tudi, da so na Hrvaškem postavljali suhi zid. Na Slovenskem pa so od Babnega polja do Grahovca zidali z malto. Je znano, kdo je gradil? Arheološko ni razjasnjeno. Na osnovi primerjav z drugimi obrambnimi sistemi lahko sodimo, da so ga gradile rimske leg^e, ki so bile tam stacionirane. Toda za našo Claustro o tem ni zanesljivih podatkov. Hipotetično bi lahko rekli, da so jo gradili upokojeni legionarji, ki so živeli v naselbinah ob njem in tudi domačini, porimljanjeni staroselci. Zagotovo ga je načrtovala rimska vojska, kar sodimo po postavitvi zidu in stolpov, o zidavi pa nimamo potrditve, čeprav so bile tudi na tem območju stacionira-ne leg^e. Tine Kernc (Ajdovščina) na zahodni strani. Ostanki kastela na vzpetini Hrib (imenujejo ga tudi Gradišče) so sicer danes slabo vidni. Izjema je le jugovzhodni vogalni stolp z notranjim premerom 3,3 metre. Pri arheoloških raziskavah kastela leta 1900 so ugotovili, da je bilo njegovo južno obzidje dolgo 158 metrov, z njim vzporedno severno obzidje 179 metrov, vzhodno obzidje je v dolžino merilo 159 metrov. Zahodno obzidje, ki ga je na severu uničil kamnolom, pa je sledilo konfigurac^i terena in bilo zalomljeno. Severozahodni del je meril 64 metrov, jugozahodni pa 112 metra. Kastel je imel površino okrog 2,7 hektara, kar ustreza kohortnemu kastelu, v katerem je lahko bilo nameščenih 500 mož. Zidovi tega objekta so bili široki od 2 do 2,4 metra, vogali utrjeni z izstopajočimi stolpi, vmes pa so iz obzidja izstopali okrog 3 metre široki in 6 metrov dolgi pravokotni stolpi. Vrata v zgradbo niso odkrili, a arheološka raziskovanja so pokazala, da je ta prostor bil poseljen že v 1. stoletju. Za obrambni zid o katerem govoriva pa je pomembna utrdba na poti proti Ital^i? Da, leži na vzpetini Turnovšče, okrog 159 metrov nad trdnjavo in cesto proti Ital^i. Gre za poznoantično utrdbo, stolp s kvadratnim tlorisom (11m5 x 11,5 metra) in s poznejšim prizidkom v obliki črke L. Utrdbo v poznoantično obdobje umešča afriška oljenka in keramični lonec, ki so ju našli na tej lokac^i. Stolp je varoval cesto in nadzoroval utrdbo pod njim ter omogočal pregled nad zapornim zidom od ca. Za to uvrstitev pa mora posvojiti Claustro država in lokalne skupnosti, kajti pogoji za uvrstitev na Unescov seznam kulturne dediščine so zelo zahtevni. Najprej moramo Claustro zavarovati pred nadaljnjim propadanjem in se lotiti promoc^e. Prav nobene tople vode ni treba odkrivati. Dovolj je, če pogledamo kaj počnejo na Donavskem limesu, kjer je Hadri-jan zgradil obrambo pred barbari na zunanjih mejah imper^a. Ljudje so jo vzeli za svojo, med mesti, kjer poteka, organizirajo srečanja in ži-v^o z njo. Pri nas pa Claustra kot pomemben spomenik še ni sprejeta med ljudmi in ne med pristojnimi instituc^ami. Po vašem mnenju je zanimiva Zaplana v tem kontekstu? Ne samo zaradi Claustre, ampak tudi zaradi drugih možnosti, ki jih nudi. Je fenomen v slovenske m prostoru. Na nekaj kvadratnih kilometrih v Zaplani so tri zanimive vojaške lokac^e iz zgodovine: Claustra, ostanki Napoleonovega pohoda in ostanki Rupnikove lin^e. Naravnost idealno mesto za manjši arheološki park, kjer bi lahko predstavili vsa tri obdobja, kar bi bilo zanimivo za seznanjanje z zgodovino na naših tleh in bilo velik potencial za turistično ponudbo. Pred kratkim sem bi na kongresu v Barceloni, ki je bil namenjen oblikovanju arheoloških parkov in priložnosti, ki jih ti ponujajo tudi za razvoj. Raziskovanja Claustre sta se s Kusetičem lotila bolj kot manj iz idealističnih nagibov, če odmislimo diplomsko nalogo, saj takšen projekt vendarle precej stane? Tudi sam imam nekaj arheološkega znanj, moj dedek Ivan Michler pa je bil znani arheolog. Zato me je takšno raziskovanje zmeraj zanimalo. Mene je prevzel pomen in velikost tega, za Ostanek rimskega zidu na Zaplani Pravite, da je zid skorajda v celoti raziskan. In kaj zdaj početi s temi raziskavami? V šestdesetih letih prejšnjega stoletja so se s tem ukvarjali znameniti slovenski arheologi. Opravili so veliko delo. Potem pa je vse skupaj nekako zamrlo. Midva z Juretom Kusetičem, ki je delal o tem diplomsko nalogo iz arheolog^e, sva po reviz^i teh raziskav in delu na tarenu ugotovila, da je v teh štiridesetih letih zanemarjanja spomenika propadlo še dodatnih 20 odstotkov zidu. Ljudje so premalo seznanjeni z njim, lokalne skupnosti pa niso, vse do druge polovice tega desetletja, namenjale nobene skrbi njegovi ohranitvi. Po najinih raziskavah leta 2006 in 2007 se je vendarle malce premaknilo na bolje in zdi se mi, da v občinah spoznavajo, tako kot v Velikih Laščah in v Ajdovščini, zgodovinsko vrednost zidu in ga uvrščajo tudi med svojo kulturno dediščino. Sam mislim, da bi morali storiti vse, da se uvrsti ta spomenik človeške ustvarjalnosti v seznam zaščite Unes- Potek rimskega zidu naše razmere, monumentalnega spomenika iz pozne antične dobe. Ko sva se lotila raziskave sva ugotovila, da imamo Claustro na zemljevidih, vendar hudo okrnjeno in zato sva usmerila delovanja najinega instituta v celovito raziskavo. Začeli smo z oblikovanjem loga Claustre, s postavljanjem tabel, ki opozarjajo na Claustro in kaj kmalu je stekla tudi priprava skupaj z Narodnim muzejem za moderen arheološki park na Hrušici pri Colu. Tam naj bi sčasoma zares nastala točka, ki bo znana doma in po svetu. Projekt financira Evropska un^a. Nekaj sredstev je dodala tudi občina Ajdovščina. Za najino raziskovanje Claustre pa sva dobila tudi donac^o angleške fundac^e, ki financira takšne projekte. Pa vendar se postavlja vprašanje, kako se lotiti projekta »oživitve« Claustre? Če sva midva sama pripeljala projekt do sedanje točke brez denarja, ni vrag, da enajst občin, po katerih poteka rimski obrambni zid, ne bi zmogla narediti naslednjega koraka in ga oživiti, kot pravite. Pogovarjali smo se že s prejšnjim in sedanjim vrhniškim županom in zdajšnji nam je z zanimanjem prisluhnil. Videli bomo, kaj se bo zgodilo. Za začetek se je treba odločiti, ali se lotimo projekta ali ne. Zdaj je že tudi država bolj naklonjena in zagotovo bi se našla tudi sredstva za projekt v EU, ne le v slovenskem proračunu. Tudi Hrvati so se začeli ukvarjati z Claustro. Škoda bi bilo, če bi pri nas spet vse zamrlo. Marjan Horvat NAŠ ČASOPIS Občina 26. september 2011 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Se je že začelo V začetku septembra se je z velikim med^skim pompom začel sodni proces v zadevi Patria. Na podlagi izkušenj iz leta 2008 lahko rečemo, da gre za "slavnostni" začetek predvolilne kampanje. V predvolilni kampanji leta 2008 so med^i usklajeno trdili, da je podkupnino za Patrio pokasiral Janez Janša, ker naj bi menda to potreboval za svojo pokojnino. Ko je ta nora izmišljotina zbledela, so nas "podučili", da je šel denar na račun stranke SDS. Ko je kriminalistična preiskava potrdila, da v času od 1. 1. 2004 do 31. 12. 2008 stranka SDS ni pridobila nobenih sredstev iz tujine ali od podjet^, ki so sodelovala v zadevi Patria, pa slišimo zadnjo verz^o, da je Janez Janša prejel ponudbo podkupnine, in to nedoločenega dne na nedoločenem kraju. Janša seveda ne bo mogel nikoli dokazati, da neznanega dne ni bil na neznanem kraju in ni govoril z neznanim človekom. Finci so lobistom verjetno res izplačali nek denar, ki je očitno zaokrožil med Riedlom, Wolfom in tajskim poslovnežem Sirithapornom, ki je dolgoletni poslovni partner lobista Ce-kute. Tistega Cekute, ki je bil pr^atelj pokojnega Drnovška, poznavalci povezujejo z nakupom defektnih izraelskih haubic v času Kacina in Kučana. Cekuta je tudi edini Slovenec, ki je v tem veriženju prejel denar. A ne Cekuta in ne Sirithaporn v tem "procesu desetletja" ne bosta zaslišana. Očitno zato ne, ker je le v kalnem mogoče obsojati z insinuac^ami in lažmi. Začenja se torej sodna farsa desetletja, ki se bo zagotovo vlekla vsaj do naslednjih volitev in nam nudila TV-nadaljevanko, kjer bo Janez Janša ves čas na zatožni klopi. Upravičeno ali neupravičeno. Z dokaznim bremenom ali brez njega. Samo da bo posnetek, pod njim pa sočen komentar, poln lažnih namigovanj. Za vso to med^sko fasado pa se dogaja traged^a slovenskega gospodarstva. Po zadnjih podatkih Svetovnega gospodarskega foruma (WEF) je Slovenca na lestvici konkurenčnosti zopet padla za dvanajst mest in se uvrstila na 57. mesto, kamor sod^o države, kot je Azerbajdžan. A tega volivci ne smejo videti. Zato skrajno levi propagandi-sti skušajo pozornost javnosti z vse globlje gospodarske krize preusmeriti na Patrio, pa tudi na občutljive ideološke teme, kot sta družinski zakonik in zakon o verski svobodi. Ali po dvajsetih letih samostojne Slovence res nismo sposobni v predvolilni kampanji soočiti se s programi in dokazi iz preteklosti, kaj je kdo obljubljal in kaj dejansko počel? Športno, brez polen pod nogami, brez laži in podtikanj ter brez zlorabe sistemske moči, ki jo nekateri še vedno imajo na med^e, sodstvo in organe pregona? Očitno ne! Nekateri so za ohranitev oblasti pripravljeni svojega tekmeca diskreditirati in nato likvidirati. Če ne fizično, pa vsaj med^sko ali celo sodno. Z zlorabo pravne države, ki prav zato ni več pravna, ampak postaja in ostaja dekla političnega omrežja, ki je organizirano še iz prejšnjih časov in se na svojih piknikih p^an od oblasti valja po tleh. Tudi tokratna predvolilna kampanja Slovenci očitno ne bo v ponos. France Cukjati, dr. med., poslanec Državnega zbora RS Pogled z leve Vabilo Ženski odbor SDS Vrhnika vas vljudno vabi na okroglo mizo s temo 20 let naše Slovence, ki bo v petek, 30. 9. 2011, ob 19. uri v mali dvorani Cankarjevega doma na Vrhniki, Tržaška 25. Na okrogli mizi bo sodelovala gostja mag. Andreja Valič, direktorica Štud^skega centra za narodno spravo. Vljudno vabljeni! Vabilo V Lokalni akc^ski skupini za preprečevanje zasvojenosti na Vrhniki smo se odločili, da bomo tudi jeseni nadaljevali z brezplačno rekrac^o (mali nogomet) za mlade. Z rekreac^o bomo začeli v soboto, 1. 10. 2011 od 19.00 do 20.30 v športni dvorani OŠ Ivana Cankarja. Rekreac^a bo potekala vsako soboto. Vsi, ki se želite vključiti, pošljite Vaše pr^ave na edinbehric@gmail.com. LAS Vrhnika Edin Behric Tečaj prve pomoči za bodoče voznike motornih vozil Vabimo vas na tečaj in izpit iz prve pomoči za voznike motornih vozil. - Tečaje organiziramo enkrat na mesec, po potrebi tudi večkrat. - Nudimo brezplačno izposojo literature. Pr^ave sprejemamo: vsak dan od 8. do 14. ure v pisarni OZ RK Vrhnika, Poštna ulica 7B, po telefonu 7502-447 ali na e-naslov: rk.vrhnika@siol.net Akc^a Rdečega križa Slovence Lepo je deliti V minulih dveh letih smo dobrosrčnost 28.514 darovalcev delili z mnogimi. Z zbranimi sredstvi smo omogočili nakup 37.478 dodatnih prehranskih paketov in pomagali številnim družinam in posameznikom v socialni stiski. Zaradi še težjih socialnih razmer so letos potrebe po tovrstni pomoči še veliko večje. Da bi zadostili potrebam po prehranskih paketih, se z akc^o Lepo je deliti ponovno obračamo na vse, ki ste po svojih močeh pripravljeni pomagati. Prepričani smo, da bomo skupaj z vami tudi tokrat uspešni. Zato vas vabimo, da po najboljših močeh podprete akc^o Rdečega križa Slovence Lepo je deliti in namenite vašo solidarnost ljudem v stiski. Že z majhnim prispevkom lahko pomagate! Svoj prispevek lahko nakažete s plačilnim nalogom BN 02 na TRR: 03100-1111112208, referenca 00-937037, ali pa pošljete SMS s ključno besedo "SKUPAJ" na 1919. Z veseljem vam bomo posredovali več informac^ o akc^i Lepo je deliti. Pokličite na telefonsko številko 01-7502-447 ali pa vaše vprašanje naslovite na rk.vrhnika@siol.net. Več informac^ o akc^i lahko najdete na www.rks.si/skupa-j OZ RK VRHNIKA v v Člani ZŠAM Vrhnika poskrbeli za varno pot otrok v šolo! Člani ZŠAM Vrhnika namenimo posebno skrb za varnost na cesti in v okolici šol v prvih septembrskih dneh. Prvošolčki prvič zakorakajo proti šolskim vratom, starejše otroke pa opomnimo, kako je treba gojiti kulturo v prometu in prenašati na mlajše. Učimo jih pravega ravnanja oziroma obnašanja na cesti. Za akc^o varovanja otrok na poti v šolo in iz nje se člani ZŠAM Vrhnika pripravljamo z veliko mero odgovornosti. Za priprave, uskladitev del in nalog poskrbimo konec avgusta. V akc^i, ki je potekala od 1. septembra do 9. septembra, je sodelovalo štirinajst članov in članic ZŠAM Vrhnika. S svojo prisotnostjo na nevar- nih točkah in semaforiziranih križiščih v Občini Vrhnika smo pospremili čez cesto najmlajše udeležence. V veselje nam je bilo nuditi tudi pomoč malo starejšim občanom, ki so prav tako navdušeno prečkali cesto ob uniformiranem šoferju. Sodelovanje s Polic^o Vrhnika in mestnim redarstvom je bilo dobro, za kar se jim zahva- ljujemo in računamo na njihovo pomoč tudi v prihodnje. Ugotavljamo, da se je na Vrhniki povečal promet z motor- V prvih septembrskih dneh so svoj trud in čas v naši akc^i varovanja otrok vložili: Mar^a Zemljič, Karol Jurjevčič, Jože 1 _ ^ Jesenski čas prinaša nove barve v naravo, ' ■ nevihtno ozračje se umiri, temperature so bolj znosne ... Očitno se enako dogodi tudi na političnem področju. Po času "kislih kumaric" smo prišli v čas, ko je treba potegniti pravilne poteze. Odločne poteze. Vlada je spomladi ostala brez petih ministrov. Po odstopih in izstopih je v ekipi zaznala vrzel, ki se jo premier trudi zapolniti. To je dolžan po ustavi in zakonih. Vsako ministrstvo mora imeti svojo glavo, ministra, ki je odgovoren za delovanje sistema. Pa vendar je le politično odgovoren. Prevečkrat zahtevamo od ministra strokovnost. Problem nastane, ko ta strokovnjak ni vešč politike in se zaplete na področjih, ki nimajo povezave z njegovim delom. V naši državi bi moral sistem delovati tudi brez političnih vod^ (Belg^a že več kot leto sploh nima vlade, pa vseeno vse funkcionira). Na strokovnem področju politika pač ni potrebna. Politika naj bi le koordinirala in dajala določene usmeritve stroki.jšnjih mesecih, ko je bila vlada brez omenjenih ministrov. Lep primer je Služba vlade za lokalno samoupravo in regionalno politiko. V preteklosti so ga vodili ministri brez listnice (v bistvu je to minister brez natančno določenega resorja), in je navzven bilo videti, kot da vod^o ministrstvo. A po odstopu Duše Trobec Bučan je urad najprej vodil minister Boštjan Žekš (poleg svojega Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu), sedaj ga vodi državni sekretar Bojan Suvorov. Brez težav vse deluje. Po rebalansu proračuna si lahko obetajo celo večjo pogačo, kot je bilo predvideno z načrtom proračuna za leto 2011, kar je nedvomno razveseljivo. Kaj hočem povedati? V naši javnosti se veliko preveč pozornosti namenja temu, kdo vodi katero ministrstvo, premalo pa uspešnosti dela samega. Prepričan sem, da bi moral Državni zbor v naslednjem mandatu spremeniti zakon o vladi (ne glede na politično opc^o) in zmanjšati število ministrstev in s tem ministrov. Število je seveda stvar razprave, saj marsikatera ministrstva delujejo na podobnih področjih in jih je mogoče uspešno združiti. Tako m bi zmanjšali število političnih funkcionarjev, pa tudi administrac^o. Zagotovilo za uspešno delo so strokovni ljudje na ustreznih delovnih mestih. Le-teh ne bi smelo premešati in razformirati vsakokratno ustoličenje novega političnega ministra na vrhu hierarh^e. Postavlja se vprašanje, do kam seže strokovnost. Ali so strokovni tudi tisti kadri, ki so jih neke nekdanje vlade (vem vsaj za dve - ena celo samo s polletnim mandatom, obe pa sta bili izrazito desno opredeljeni) pred iztekom mandata s funkcionarskih mest preprosto prestavile v razred zaposlenih za nedoločen čas. Vse to zaradi lojalnosti do oblastnika, stranke, ustrezne politike in želje po vplivu na delo naslednjih vladnih ekip. Naša ministrstva so prestreljena s takimi kadri in se v tem duš^o. Pa vendarle menim, da je treba ljudem, sodelavcem zaupati, jim ponuditi možnost dokazovanja. Tega je pri nas premalo. Tudi ljudje bi morali vedeti, da je nujna lojalnost kolektivu in ustanovi, ne pa samo in zgolj neki politični opc^i, ki si želi absolutno in večno oblast. Vsa nelojalnost in nepremišljenost se nadalje kaže v odtekanju podatkov, dokumentov in drugega z raznih mest. Naj bo to ministrstvo za obrambo, notranje zadeve, pravosodje ali pa sodišča, tožilstva, itn. ... WikiLeaks in Julian Assange sta vajenca v primerjavi z "odprtostjo in dostopnostjo" informac^ pri nas. Celo v tujini so izrazili zaskrbljenost nad tem (konkreten primer je v teh dneh, ko finski preiskovalci afere Patria izražajo protest zaradi odtekanja znanih in točno določenih informac^, posredovanih slovenskemu tožilstvu), da slovenski med^i objavljajo informac^e, ki so namenjene nadaljnjim postopkom v sodstvu, gospodarstvu, ipd. ... Hkrati pa marsikdo namerno zavlačuje z objavo dokumentov raznih afer, ki še vedno hrom^o demokratično delovanje. In to kaže našo domovino v slabi luči. Žal. Janez Kikelj, poslanec SD v Državnem zboru RS Skupinska fotografija članov društva, ki so v prvih dneh šole pazili, da so osnovnošolci varno prečkali cesto. nimi vozili. Zaskrbljujoča pa je predvsem nestrpnost voznikov, ki svojo jezo kažejo v obliki naglega speljevanja, vožnje v oranžno in rdečo luč, troblje-njem itn. BODIMO STRPNI! V nadaljevanju bomo člani ZŠAM Vrhnika ob sodelovanju s PP Vrhnika izvajali preventivne akc^e nadzora privezanosti otrok v vozilu ter uporabi sedežev za otroke. Obiskali bomo okolice vrtcev v Občini Vrhnika in preverili, kako poskrbite za svoje nadebudneže. Naše delo je delovati preventivno in Vas starše ter skrbnike opozoriti na dolžnost, da poskrbite za varnost najmlajših in tudi vašo osebno. S svojim zgledom in dejanji zrcalite sebe v otroku. Prav tako bomo sodelovali na Evropskem tednu mobilnosti, ki bo na Stari cesti 22. 9. 2011. Posvečen bo učinkoviti rabi energ^e v prometu. Mesec, Slavko Jereb, Janez Šu-šteršič, Nace Jerina, Jože Lesko-vec, Marko Boh, Janez Jereb, Zlatko Drmota, Anton Berglez, Anton Jerina, Rado Petavs, Herman Janež in rezervno moštvo gospa Marina Šraj in Andrej Bizjak. Iskrena hvala za vloženi trud. Vsem voznikom želimo strpno vožnjo in ne pozabite na pravočasni odhod na pot. Franjo Čretnik, predsednik ZŠAM Vrhnika 6 26. september 2011 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Občina Vrhnika NAŠ ČASOPIS Naravna F/ S» Najceneje v Sloveniji! n BREZ TVEGANJA-100 % Vračilo denarja - Dostava v 24 urah po vsej Sloveniji! Modra tabletka Raging Bull - naravna Viagra nudi rezultate, ki bodo navdušili vsakega moškega. Sestavljena je iz kombinacije najboljših naravnih in učinkovitih zelišč in kar je najpomembneje, kombinacija zelišč omogoča izredno aktivno formulo brez stranskih učinkov. Sestavine Rasins Bull-a so: Cassia, odlična sestavina, ki poveča pretok krvi v genitalne predele in s tem poveča spolno funkcijo in zdravi impotenco. Panax ginseng, po tradicionalni kitajski medicini Panax Ginseng izboljša Yang energijo, izboljša krvni obtok, poveča dotok krvi, revitalizira in pomaga pri okrevanju po bolezni in stimulira telo. Koromač, rastlina trajnica, ki raste tudi v zelenjavnih vrtovih. Je privlačna in vonj je svež, nekoliko podobna janežu. Grki so uporabljali koromač pri izboljšanju spolnosti. Med Dionizovimi festivali so koromačeve liste nosili kot krone, listi in semena pa so bili obravnavani kot dober afrodizijak. Glede na Kamasutro je sveži sok iz koromača zmešanega z mlekom dober afrodizijak. Hinduisti uporabaljajo koromač v tradicionalnem receptu za poživitev spolnih funkcij, koromačeva juha pa je priljubljena kot spolno poživilo v sredozemskem območju. Astragalus, podobno kot ginseng, je tudi Astragalus avtohtona rastlina na azijski celini. Tradicionalno se uporablja kot energetski tonik v tradicionalni kitajski medicini, kjer se že stoletja uporablja za varen način zdravljenja številnih tegob. Astragalus se šteje tudi kot naravni substitut zdravilom kot sta Viagra ali Cialis. Znano je, da ima močan vpliv na spolne funkcije in se lahko izkaže tudi kot učinkovit recept za zdravljenje impotence. Ima tudi pozitiven učinek na imunski sistem, pomaga telesu pri borbi z infekcijami in telo očiščuje toksinov. Nekatere študije celo nakazujejo na sposobnost Astralagusa pri stabiliziranju ' krvnega tlaka in normaliziranje sladkorja v krvi. Vsebuje tudi vir pomembnih antioksidantov in igra pomembno vlogo pri borbi telesa s prostimi radikali. Guarana izhaja iz Brazilije, njena semena pa so zeliščni stimulans, podoben kofeinu, le da je 2,5 krat močnejši od kofeina, ki ga najdemo v kavi , čaju ali energijskih pijačah. Od kofeina se razlikuje tudi v tem, da se zelo počasi sprošča. To je zaradi tega, ker so semena mastna in niso topna v vodi. Tako jih telo počasneje absorbira. Rezultat je dolgo trajajoče energijsko poživilo. Cayenne je zelo močan stimulans brez omamnih učinkov, uporablja pa se predvsem kot začimba. Uporablja se v primerih slabosti, blagodej no pa vpliva tako na srce, kot tudi ožilje. Zelo je koristen pri zdravljenju posledic kroničnega alkoholizma, sej skrči razširjene žile. Dodaja se velikim zdravilom, ima namreč neprimerljive lastnosti pri zaščiti pred boleznimi. Uporablja se v obliki tablet ali praška. Način pošiljanja ? 1.) Navadno pošiljanje (poštar pošiljko prinese domov) 2.) Poštno ležeče (100 % Anonimno, osebni prevzem) MNENJA SLOVENSKIH UPORABNIKOV Romantik- Popolnoma slučajno sem naletel na vaš oglas! Nikoli nisem imel kakih posebnih težav z erekcijo vsaj tako sem mislila Naročil sem jo, kar tako, za hec. Poročen sem že dolgo, in v tem času se človek drug drugega, nekako navadi. mislil sem, mogoče bo to nekaj novega. Zato pa sem naročil nekaj tabletk, pa tudi niso pretirano drage. Takoj, ko sem jih prejel, sem odprl škatlico, presenečen, kako lično so zapakirane sem eno vzel, kar na poti domov. Ni minilo dolgo, mogoče kako urico, ko sem začutil, nekako toplino, prav prijetno mi je bilo. Sedel sem za računalnikom, žena pa je bila v kuhinji. Stopil sem v kuhinjo, ko je ravno pomivala posodo, nežno sem seje dotaknil in povem vam. lepo. nisva šla nikamor. lahko si zamislite, trajalo je in trajalo, gledal sem njene oči. kar sijale so, to meje še bolj razvnelo. Po kakih pol ure, seje odmaknila, popila kozarec vode in me peljala v spalnico. tam pa še enkrat vse! Od začetka. Prijetno utrujena sva zaspala v objemu, zjutraj sem imel sveže zlikano srajco in hlače, na mizi pa seje kadila kavi-ca. točno taka kotjo imam najraje. Vslovo, ko sva šla v službo sem dobil spet poljubček. bilje lep dan. Hvala za vašo tabletko, nič mi ni škodovala, ni predraga in naročil bi jih še štiri! (za vsak slučaj) Zoro- Sem v najboljših letih, štejem 34 let, z erekcijo nekako do lani nisem imel nobenih težav, nekako, bi lahko rekel čez noč so se začele težave, moj korenjak ni in ni hotel otrdeti in tudi tista boga erekcija je hitro pošla, sicer sem se naročil pri urologu, pa vendar preko zdravstva čakaš in čakaš (saj če odpreš denarnico si takoj na vrsti, tako je naše zdravstvo) in za ta čas sem moral nekaj narediti, saj meje morala že močno načela. Brskal sem po raznih forumih in naletel na Raging bull, ker seveda ne moreš nabaviti mačka v žaklju sem seveda prebral vse prispevke uporabnikov, zanimivo sem si rekel, nobenega negativnega mnenja in sem naročil. Ko sem jo pogoltnil, meje nekako po dvajsetih minutah oblil vroč občutek, nos se mi je zamašil, tudi ust mi je osušilo (nič ne de pa malce spiješ),ampak ljudje EREKCIJA pa nora, trd kot kamen, neverjetno, navdušem sem kot ne vem kaj, spet lahko normal-^^ no funkcioniram in mi spolnost ne pomeni več umikanje ampak popoln užitek. Možakarji toplo priporočam. Miha- Star sem 48 let in menda je normalno, da imaš v teh letih težave. Za težave običajno iščeš rešitve. Našel sem prvič v življenju terno. Maksimalna rešitev je Raging Bull tableta. Prvo sem vzel ob 21. uri zvečer po tem, ko sem preveril, da je žena pripravljena -bolj na nežnost kot na akcijo v postelji. Ženi seveda nisem povedal, da sem kupil oz vzel tableto. Cez eno uro seje začelo v kadi kjer sva bila skupaj. 30 minut mi je obdelovala mojo neverjetno dolgo in trdo moškost... Ko sva prišla v posteljo seje zadeva nadaljevala in po slabi uri sem se odločil, da bo potrebno zaključit, saj je bila žena že sumni-čeva. Ob dveh ponoči seje zadeva ponovila in nato naslednje jutro in ravno tako naslednji večer s tem, da ne več tako intenzivno. Cez tri dni sem zadevo ponovil na podoben način. Zadeva je fantastična in čudovita. Žal mi je, da je nisem imel že pred 30 leti saj takratna spolna moč, ko je bila na višku, je senca tistega kar se ti zgodi sedaj po eni sami tableti RB Stojan- Želim se vam samo zahvaliti da ste nam omogočili dobavo tega zelo dobrega izdelka zadeva res deluje enkratno zato jo priporočam vsem ki imajo podobne težave z erekcijo kot jaz .Najprej sem začel z uživanjem viagre pa me je vedno čez nekaj časa začela močno boleti glava .Šelsem k zdravniku da mi je za spremembo predpisal cialis vendar tudi te so pokazale stranski učinek čez tri ali štiri dni po zaužitju sem začel čutit hude bolečine v mišicah najbolj v nogah.Sedaj pa sem slučajno našel na spletu kapsule raging bull in odločil sem se da jih preizkusim. Po uporabi sem bil nadvse navdušen nobenih težav nisem opazil a učinek je bil pa zares fantastičen. Zelo dolga in močna erekcija predvsem pa zelo zelo zadovoljna partnerka. Tako da brez dvoma izdelek ocenjujem z čisto desetko in ga toplo priporočam vsem ki imajo podobne težave lep pozdra Ivan- Preizkusil, in resnično deluje. Pri 45 mi je korenjak enkrat odpovedal n bil sem zelo zelo razočaran. Ali je to bilo zaradi preveč popitih energijskih napitkov ne vem. Iskati sem začel za viagro, cialisom ali kaj podobnim. Vse se mi je zdelo kar drago. Potem pa naletim na ragingbulL Naročim, ^ probam, neverjetno. Že po 15 minutah seje korenjak začel odzivati kar sam od sebe, neka toplina, ščemenje in potem zelo dolg seks. Res neverjetno, sploh ne vem če bi še brez njega, res. PREDNOSTI Naravnih tablet Raging Bull: ZA MOŠKE IN ŽENSKE! 031/246-816 Dežurni telejbn dosegljiv vseh 24 ur/dan vse dni v tednu .'.'/ Oglas ni jezikovno pregledan. 7 8 NAŠ ČASOPIS Občina Vrhnika 26. september 2011 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si < I ■ 'iii|" "f ^ f ■- \ -ni''-] ^ ' I Prizor izpred stare šole na Tržaški 2, kjer pomočnik ravnateljice Vinko Bizjak nagovarja zbrane starše in njihove otroke. Gusar Berto je znova navdušil prvošolce Cankarjeve šole. Prvi Šolski dan V Slomškovi šoli je malčke obiskal kar risani junak Nodi. Člani združenja šoferjev in avtomehanikov ter policisti so poskrbeli za varnost otrok v križiščih. Prag vrhniških šol prvič prestopilo čez 150 malčkov Vrhnika, 1. september - Obe večji šoli sta za prvošolce pripravila poseben sprejem. Na Slomškovi so se s krajšo dramsko igrico potrudile kar učiteljice same, na Cankarjevi šoli pa je ponovno prišel v goste gusar Berto. Seveda sta najmlajše nagovorila tudi ravnateljici, ki sta jim zaželeli čim več uspeha in dobrega počutja v kovačnicah življenja. V OŠ Antona Martina Slomška imajo 54 prvošolcev, v OŠ Ivana Cankarja pa skupaj s podružnico na Drenovem Griču 103. Sicer pa so prva dva tedna malčke na šolski poti budno spremljali tudi policisti in člani lokalnega združenja šoferjev in avtomehanikov. Ti so stali po križiščih in ob prehodih za pešce, kjer so že s svojo pojavnostjo opozarjali voznike na previdno vožnjo. Za varnejšo pot naj bi poskrbele tudi izobešene table, ki so opozarjale na šolsko pot. Sicer pa je prvošolce tako kot pretekla leta tudi letos pospremil na šolsko pot Radio 1 s praktičnimi darili.(gt) V OS Ivana Cankarja Vrhnika 1. A razred - prva vrsta spodaj od leve proti desni: Stefan Spasov, Matej Drašler, Rok Cerovšek, Gregor 1. C razred - Prva vrsta od leve proti desni: Eva Mivšek, Nika Pretnar, Tina Kopač, Kaja Gerdina, Širok, Arton Avdič, Anžej Arcon. Druga vrsta od leve proti desni: Karin Tratnik, Klavd^a Zalokar, Si- Sara Arh. Srednja vrsta od leve proti desni: Alisa Emric, Luc^a Novak, Manca Marinč, Urša Gerbec, desni: Gal Vidmar, Tian Kostanjevec. 1. B razred - spodaj od leve proti desm: Valentin Godec, Zala Drašler, Zoja Štrumbelj, Kristjan Trček, Maksimilian Albert Medic, Hana Štepec. Sredina od leve proti desni: Teja Demšar, Sara Petek, Zarja Rup, Pia Grom, Lana Seljak, Zala Jenko, Zala Mar^a Groznik, Zoja Trajkovski, Tia Klemen. Zgoraj od leve proti desni: Žan Skvarča, Jakob Debevec, Luka Makek, Žan Grom, Urban Kovačič, Tor Gruden, Albin Dečman Avdulli. Manjka Nejc Rožmanc. Razredničarka: Mateja Gaberšek na levi in druga učiteljica Mojca Hodnik-Pustovrh na desni. 1. D razred - spodaj od leve proti desni: Emilia Čovic, Merisa Smrk, Ula Telban,Gal Veršnik, Ela Lah, Ajda Mesec. Sredina od eve prosti desni: Simon Grom, Miha Bradač, Zala Rus, Luka Mihevc, Karolina Bagarič Vujanic, Vana Jovanovič, Ema Grčar. Zgoraj od leve proti desni: Ajda Kogoj Fabčič, Žiga Lukančič, Blaž Vidmar, Bine Tavčar Marolt, Gal Slabanja, Maj Juvan, Gal Recek, Aljaž Rokavec. Manjkala: Brina Jerkovič. Razredničarka: Elma Cirikovic, druga učiteljica Simona Koprivc. 26. september 2011 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Občina Vrhnika NAŠ ČASOPIS Podružnična šola Drenov Grič, 1. E razred - Zgornja vrsta od leve proti desni: Izza Malovrh, Vita Jakše, Monika Gašpirc, Lana Končan, Doroteja Puš, Valentina Jelovšek, Gal Žabot. OŠ Antona Martina Slomška 1. C razred POS Bevke: Razredničarka: Romana Jemec Opeka Tob^a Bograf, Jaka Brus, Enis Caka, Vid Finec, Tomaž Japelj, Gašper Jeraj, Nikole Jurman, Jul^a Keršmanc, Maja Lenarčič, Nika Tia Mele, Rok Perko, Nika Prebil, Gašper Šere, Karin Zorc, Maruša Žakelj ^ f 1. A razred - prva vrsta: Jakob Samotorčan, Manca Vihtelič, Larisa Jereb, Miha Končan, Martina Kogovšek, Petra Malavašič, Rebeka Malavašič. Druga vrsta: Tjaž Oblak, Jan Bricelj, Anja Vičič Čiko-vin, Luka Rajh, Lovro Zamejc, Primož Jurjevčič, Jošt Trdan, Lara Čukljek, Vesna Trček. Tretja vrsta: Vid Samotorčan, Matevž Svetličič, Jur^ Novak, Ana Beber Boštjančič, Eva Oven, Mark Turšič, Nara Beber Boštjančič, Eva Albreht, Saša Trček, Nuša Trček. Manjka Gaj Jur^ Gabrovšek. Druga učiteljica Mirjana Kogovšek, manjka razredničarka Alenka Košak Mencin. 1. B razred - prva vrsta spodaj: Maja Mesec, Zoja Vučko, Žan Čuden, Primož Kenk, Nina Murata-čič, Mat^a Verbič, Enej Gojčič. Druga vrsta: učiteljica Biljana Guša, Živa Celarc, Domen Jereb, Miha Cimprič, Blaž Kavčič, Gaber Gabrovšek, Svit Timotej Svalina, Manc§ Urh, Nina Bratina, Živa Lah oraj: Enej^ Bu...... Manuela Mokotar, Manca Malovrh, Sara Jemec, Miha Žnidaršič, Teja Trček, Lena Kožar. Manjka in razredničarka Urška Zamejc. Tretja vrsta zgoraj: Enej^ Buh, Rok Žitnik, Van Vučko, Ana Petrič, Manuela Mok Vanja Furlan. Naš glas naj seže do vas! • Naš glas naj seže do vas! • Naš glas naj seže do vas! • Naš glas naj seže do vas! • Naš glas naj seže do vas! • Naš glas naj seže do vas! Obnova kuhinje v Domu upokojencev Vrhnika z e nekaj mesecev se je po našem domu govorilo, da je jdomska kuhinja zelo potrebna popravila. Potem smo izvedeli, da bodo to delali med počitnicami, ko bo priložnost večja. Vodstvo šole in kuhinje se je dogovorilo z vodstvom vrhniške šole, da bodo v šoli odstopili svojo kuhinjo, ker je med počitnicami pač ne bodo rabili. Nekaj dni pred začetkom dela nas je Gregor, vodja domske kuhinje, obvestil, da bomo v nedeljo, 10. jul^a, že imeli večerjo drugod. Nismo niti razmišljali, kako bo, čeprav nas je prej skrbelo, ker so ugibali, ali naj bi delili hrano po sobah ali kako drugače. No, pa so se zelo lepo spomnili. Za večerjo smo se znašli v čisto novi jedilnici. Seveda tisti, ki ne jedo v glavni jedilnici, so ostali na istih prostorih, kot so bili prej. Nas pa je pričakala jedilnica v prireditvenem prostoru Vsa čast tistemu, ki si je izmislil tako lepo razporeditev miz in klopi. Vsak je moral vedeti, katero številko ima miza in takoj je bil na svojem mestu. Mize so bile lepo razvrščene po dve in dve, če pa ni bilo mogoče, pa samo ena. Vse so bile pogrnjene s prti, tako kot so bile v pravi jedilnici. Seveda, s hrano je bilo malo težje. Že prej smo bili obveščeni, da mlečne kave ne bomo dobivali. To je bila naša zelo dobra p^ača zjutraj in zvečer. Imeli smo malo več mleka, tudi v tetrapaku, da smo ga lahko nesli v sobo in popili, kadar smo želeli. Pogrešali smo tudi juhe, ki smo jih prej vsak dan dobili za kosilo. Imamo pa zato več sadja in jogurtov različnih vrst. Tudi kruha nam ne manjka, tako da nikomur ni treba biti lačen. Dobili smo že tudi sok v tetrapaku, ki je bil zelo dober. V glavnem smo zadovoljni, ker vemo, da je bila kuhinja nujno potrebna popravila, saj so v njej imeli velike težave pri pripravi hrane. Moram pa pohvaliti vse po vrsti, ki so delali pri pripravi hrane, da so bili zelo pridni. Niti vedeli nismo, kdaj so šli v šolsko kuhinjo, hrana je bila še pred določenim časom dostavljena v jedilnico. Postrežba je bila hitra, res pa ni bilo tako, kot je bilo v prejšnji jedilnici, kjer smo imeli pravi jedilni pribor in porcelanaste krožnike. Prvi dan smo malo čudno gledali pred seboj plastične posode in v njih toplo hrano, v roke pa smo vzeli plastično žličko. No, pa smo se tudi tega hitro navadili in jih prav pridno uporabljali. Marsikomu to ni po godu, saj je bila prejšnja prehrana bogatejša. Vendar upam, da teh štirinajstih dneh, kolikor je trajalo popravilo kuhinje, nismo izgubili na zdravju, saj so se vrstile vse jedi, ki so potrebne za zdrav razvoj in obstoj telesa. Če bi le malo pomislili, kako živi na tisoče ljudi v bedi in lakoti, si ne bi tako izmišljevali in kritizirali, kot delajo nekateri. V časih, v katerih živimo, smo lahko srečni, da imamo tako dobro, raznovrstno in zdravo prehrano. Vsem delavcem v kuhinji privoščim, da lahko delajo v boljših razmerah, da bi lahko uživali mi in oni. Najlepša hvala vsem, ki se trudijo za to. Antonija Baloh 9 ^^^ Občina ^ Vrhnika 26. september 2011 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si •Upokojenski kotiček • Upokojenski kotiček • Upokojenski kotiček •Upokojenski kotiček •Upokojenski kotiček •Upokojenski kotiček •Upokojenski kotiček • Spoštovani upokojenci in drage upokojenke! Poletja je konec in tudi vročine, ki nam je preprečevala, da bi se večkrat videvali. Kljub temu ste pokazali veliko vztrajnosti, saj ste se starejši od 75 let množično udeležili srečanja v Gostilni Pr' Kranjc. Kar 110 udeleženk in udeležencev se je zbralo na tisti vroči avgustovski Kmalu smo zagledali greben Ojstrice. »Spoštovanja vredna gora«! smo ugotavljali. Kmalu smo bili na Sedelcu (1900 m) in pod nami se je prikazala obsežna kotanja, skoraj ravnina Ko-rošice in Kocbekov dom. »Ustavimo se in uživajmo to lepoto!« Ravnina, posuta z gruščem, ki ga divje vode nanašajo s poboč^, velika čreda krav, ki je mulila borno travo, modro očesce vode, na vsako stran sami dvatisočaki, pod južnim ostenjem Ojstrice pa koča. Lepote Kamniško-Savinjskih Alp je prvi občudoval graški profesor Johannes Frischauf, ki je tudi nadelal prve po- ško-Savinjske Alpe ter Karavanke so se skrivale v meglicah. Po daljšem postanku na toplem soncu, Tumova koča na vrhu Slavnika je bila žal zaprta, smo se spustili v Prešnico. Lep dan je bil za nami! Besedilo: Sonja Zalar Bizjak in Sonja Repnik Pa smo ga spravili pod streho 10. septembra smo organizirali že 4. turnir v čast naše pokojne balinarke Mar^e Nagode, »mami«. Imeli smo osem eki , med njimi je bila tudi ekipa iz Lovrana in nova ekipa iz Sodržnice. Dan je bil kot naročen za take podvige in čeprav nismo bile prve, smo se vseeno počutile kot prvakinje, ker so bili vsi izredno zadovoljni z našo postrežbo in mislim, da tudi s pr^aznostjo, vsaj trudile smo se in nam je tudi uspelo. Za medalje, ki so jih dobile vse nastopajoče, smo imele sponzorja in tudi za kar nekaj hrane je poskrbel sponzor - ga. Simona in gospod, ki ga ne bom imenovala. Prav lepa hvala vsem. Vsi smo se poslovili z »nasvidenje drugo leto«, kar bomo, če bo le mogoče, uresničile. Prehodni po- dan, da bi prisluhnili znancem, pr^ateljem, Ansamblu Stanka Petriča in Ivanu Hudniku. Članice in člani socialne komis^e ter prostovoljke so vas pričakale z dobrodošlico, Lojze s pomočnico je skuhal najboljši bograč, Franc^evi kuharji so poskrbeli za odlične štruklje. Kaj je treba še več! Seveda, glasba! Komaj smo čakali, da so se na odru pojavili Stanko in njegovi glasbeniki. Bilo je vedro, veselo in zabavno, saj so kljub vročini zasrbele pete. Vmes smo nekaj trenutkov pozornosti namenili najstarejšima udeležencema, gospe Jelovškovi z Drenovega Griča in gospodu Janezu Krašovcu. Bila sta presrečna in se vsem zahvaljevala za lep dan. Tudi Društvo upokojencev Vrhnika se mora prisrčno zahvaliti vodji Ansambla, Stanku Petriču, Ivanu Hudniku, Cvetličarni Jana in članicam ter članom socialne komis^e, ki so omogočili nepozabni dan. Sestala se je tudi komis^a za šport in rekreac^o in razdelila sredstva, ki smo jih športniki pridobili na razpisu ZIC. Komisija je pregledala tudi Pravila društva in ugotovila, da se lahko društvenih dejavnosti udeležujejo le člani društva s poravnano članarino, kar izhaja iz 16. člena Pravil. Pozvala je vse, naj poravnajo svoje obveznosti do 1. oktobra, sicer se dejavnosti ne morejo udeleževati. Sestal se je tudi Izvršilni odbor in pripravil gradivo za sejo upravnega odbora, ki bo konec septembra. Za DU Vrhnika: Elica Brelih hodniške poti sem gor. Mimo kapele na Molički (1800 m) smo se vračali po spet slikoviti in vrtačasti planoti proti Podvežaku, kjer nas je že čakal naš zvesti Ivan, ki je imel sicer nekaj smole z malim avtobusom, a je poskrbel, da smo se gosposko peljali nazaj. Malce utrujeni, a zadovoljni, smo urejali vtise in se že pogovarjali o naslednjem pohodu v septembru. Zapis: E. Brelih, Foto: Mederal, Sluga, Petkovšek Sončki na Kaninu in Slavniku Kaninsko pogorje smo namesto v jun^u, ko ga je prehod hladnega vala pobelil s snežno odejo, obiskali avgusta. Kabinska žičnica nas je dvignila v višine kamnitih Kaninskih podov, kjer smo med krožno potjo spoznavali značilnosti visokogorskega krasa in cvetje. Spotoma smo se povzpeli do naravnega okna v grebenu Prestreljenika, nato pa pot nadaljevali mimo planinske koče Petra Skalarja do zgornje postaje žičnice. Kaj napovedujemo za oktober? Pravočasno se pr^avite na izlet, ki bo 13. oktobra. Kopalni izlet bo tretji ponedeljek v mesecu. Pohodniške skupine imajo pohode po letnem programu Po letnem programu trenirajo pikado in balinanje. Za druge dejavnosti bodo pravočasno visela obvestila. Za DU Vrhnika: Elica Brelih Zimzelenčki na Dleskovški planoti in Ojstrici Ze ob pol šestih zjutraj smo se zbrali za poletni pohod na Ojstrico. Izbrali smo pot s planine Podvežak po Dleskovški planoti do Kocbekovega doma na Korošici. V bližini lovske koče Brežiči (1488 m) smo začeli vzpon do pastirske koče in nato naprej skozi redek macesnov gozd. Nato sta nas spremljala rušje in skladi apnenca nad vrtačami in drugimi udorinami. Kmalu smo začeli oprezati za botaničnimi značilnostmi: v razpokah se je bohotil clus^ev petoprstnik, drobne zoisove zvončice, na bornih traviš-čih med zaplatami rušja pa nežno modri froelichov svišč ^ Kaj bi še naštevali! »Kaj pa je tista velika gmota na desni?« smo se zazrli v goro. Milan je hitro razložil, da je to Veliki vrh in da imamo več Velikih vrhov. Člani društva invalidov Vrhnika in nekaj podpornih članov smo od 3. do 10. septembra preživeli lepe počitnice v mestu Neum (BiH). Lepo vreme in toplo morje sta bila teden dni za 38 udeležencev pravi balzam za dušo in počutje, zato nam bo tradicionalni izlet zagotovo ostal v lepem spominu. Toda čeprav so se brisače komaj posušile, že zbiramo ideje za izlet prihodnje leto.(ss) Sončki na Slavniku (Foto: Tatjana Rodošek) Na prvem pohodu v septembru smo zaradi slabše vremenske napovedi spremenili načrt. Namesto na 1944 m visoko Struško v Karavankah, smo se v zadnjem hipu odločili za Slavnik. Za dosego vrha smo si izbrali daljšo pot. Iz Skadanščine, vasi na začetku slovenskega dela Čičar^e, smo se usmerili mimo globoke kraške jame proti Malim vratom med Veliko Pleševico in Slavnikom. Pot smo nadaljevali prek z grmičevjem in robido že zaraščenem pogorišču in skozi bukov gozd do travnikov tik pod vrhom Slavnika. Čeprav smo se na začetku poti pred dežjem še skrivali pod dežniki, je do Malih vrat že prenehalo deževati, vrh pa nas je pričakal v soncu in s čudovitim razgledom. Naš pogled je segel od Trnovskega gozda do Snežnika, Čičar^e, Učke, Kvarnerskega zaliva, Istre, Kopra in Trsta. Le Jul^ske in Kamni- Septembra 2011 so praznovali naši člani: Mici Lovrin, Blatna Brezovica (1917), Cita Furlan, Dom starejših Vrhnika (1917), Mar^a Lukančič, Dom starejših Vrhnika (1914), Mar^a Omerzel, Mrakova cesta, Vrhnika (1915), Mar^a Istenič, Petkovškova ul., Vrhnika (1921), Matevž Trček, Dom starejših Vrhnika (1921), Amal^a Vincetič, Verd Vrhnika (1921), Mar^a - Majda Opačič, Na Zelenici, Vrhnika (1926), Marjana Opeka, Verd Vrhnika (1926), Milka Brenčič, Tržaška c., Vrhnika (1926), Francka Lenarčič, Sivkina ul., Vrhnika (1926), Terez^a Rodošek, Dom starejših Vrhnika (1926), Rado Kastelic, Sivkina ul., Vrhnika (1931). Vsem jubilantom iskreno čestitamo za visok jubilej, čestitke pa tudi vsem, ki so septembra praznovali rojstni dan. 26. september 2011 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Občina Vrhnika NAŠ ČASOPIS Uradne objave NAŠ ČASOPIS št. 386., 26. september 2011 • Uradne objave NAŠ ČASOPIS št. 386., 26. september 2011 • Uradne objave NAŠ ČASOPIS št. 386., 26. september 2011 Na podlagi 57. in 96. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Ur. l. RS, št. 33/07, 70/08-ZVO-1B, 108/09) ter 33. člena Statuta Občine Vrhnika (Naš časopis, št. 365/09) sprejme župan Občine Vrhnika S K L E P o začetku priprave sprememb in dopolnitev Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za plansko celoto V1 Vrhnika - Center (za območje urejanja V1R/1, morfološke enote 8/1 in 8/4 ter območje urejanja V1I/1, morfološka enota 5B/1) 1. člen (ocena stanja in razlogi za spremembe in dopolnitve PUP) 1) Občina Vrhnika na območju parka in parkirišča pred knjižnico Ivana Cankarja na Vrhniki načrtuje gradnjo novega kulturnega centra s knjižnico ter zunanjo ureditev - trg z alejo proti športnemu parku oz. Ljubljanici. V sklopu nove ureditve območja je vključena tudi rušitev stopnišča - dostop v športno dvorano osnovne šole Ivana Cankarja ter ureditev novega dostopa. 2) Po Odloku o prostorskih ureditvenih pogojih za plansko celoto V1 Vrhnika - Center (Ur. l. RS, št. 1/95, Naš časopis, št. 274/01, 282/02, 308/04, 335/07, 374/10; v nadaljnjem besedilu: PUP V1) območje ureditve spada v območje urejanja V1R/1, morfološki enoti 8/1 in 8/4 ter V1I/1, morfološka enota 5B/1. 3) 32. in 34. člen PUP V1 je potrebno spremeniti in dopolniti na način, da bo načrtovane posege možno izpeljati. 2. člen (območje sprememb in dopolnitev PUP) Območje sprememb in dopolnitev PUP V1 je območje urejanja V1R/1, morfološka enota 8/1 (območje športnega parka Vrhnika) in 8/4 (območje parkovne površine ter parkirišče pred knjižnico Ivana Cankarja), območje urejanja V1I/1, morfološka enota 5B/1 (območje knjižnice Ivana Cankarja ter osnovne šole Ivana Cankarja - Lošca). 3. člen (način pridobitve strokovnih rešitev) Strokovne rešitve se pripravno na podlagi: - prikaza stanja prostora, - prostorskega plana Občine Vrhnika, - investic^skih namer investitorja, - smernic nosilcev urejanja prostora. 4. člen (roki za pripravo sprememb in dopolnitev PUP in njihovih posameznih faz) 1) Postopek priprave sprememb in dopolnitev PUP V1 teče na podlagi 57. do 61.a člena ZPNačrt in sicer v naslednjih fazah: FAZA ROK Priprava osnutka sprememb in dopolnitev PUP september 2011 Pridobitev smernic oktober 2011, 15 dni Obvestilo o CPVO oktober 2011, 30 dni Dopolnitev osnutka sprememb in dopolnitev PUP oktober 2011 Javno naznanilo 7 dni pred začetkom javne razgrnitve Javna razgrnitev in javna obravnava november 2011, 15 dni Priprava stališč do pripomb in predlogov javnosti november 2011 Priprava predloga sprememb in dopolnitev PUP Zbiranje mnenj nosilcev urejanja prostora december 2011, 15 dni Predložitev usklajenega predloga sprememb in dopolnitev PUP odboru in občinskemu svetu v sprejem december 2011 Sprejem spremembe in dopolnitve PUP z odlokom in objava v uradnem glasilu 2) Javno naznanilo o javni razgrnitvi in javni obravnavi ter gradivo za javno razgrnitev se pošlje Krajevni skupnosti Vrhnika - Center. 5. člen (nosilci urejanja prostora) Nosilci urejanja prostora, ki podajo smernice za načrtovanje prostorske ureditve iz njihove pristojnosti so: 1. Ministrstvo za kulturo, Maistrova 10, 1000 Ljubljana (v vednost: Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovence, OE Ljubljana, Tržaška cesta 4, 1000 Ljubljana), 2. JP KPV d.o.o., Javna kanalizac^a, Javni vodovod, Javna razsvetljava, Javna higiena, Plin, Pot na Tojnice 40, 1360 Vrhnika, 3. Občina Vrhnika, Oddelek za okolje in komunalo, Tržaška cesta 1, 1360 Vrhnika, 4. drugi nosilci urejanja prostora, v kolikor bi se v postopku priprave izkazalo, da so njihove smernice potrebne. 6. člen (obveznosti v zvezi s financiranjem priprave sprememb in dopolnitev PUP) Pri pripravi sprememb in dopolnitev PUP V1 ne bodo nastali finančni stroški. 7. člen (objava) Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Našem časopisu. Objavi se tudi na spletni strani Občine Vrhnika. Številka: 3505-11/2011 (5-08) Vrhnika, dne 13. 9. 2011 Župan Občine Vrhnika Stojan Jakin l.r. Številka: 3505-14/2010 (5-08) Datum: 15. 9. 2011 Na podlagi 60. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Ur. l. RS, št. 33/07) Občina Vrhnika, Oddelek za prostor javno naznanja PRESTAVITEV JAVNE RAZGRNITVE IN JAVNE OBRAVNAVE OBČINSKEGA PODROBNEGA PROSTORSKEGA NAČRTA ZA OBMOČJE KOMUNALNEGA PODJETJA VRHNIKA NA TOJNICAH (del območja urejanja V3M/2 in morfološke enote 7E/1) Javna razgrnitev dopolnjenega osnutka občinskega podrobnega prostorskega načrta za območje Komunalnega podjetja Vrhnika na Tojnicah se prestavlja iz obdobja 19. 9. - 21. 10. 2011, na obdobje 26. 9. - 25. 10. 2011. Prostorski akt bo v tem času na vpogled v prostorih KS Vrhnika - Breg, Tržaška cesta 11, Vrhnika, KS Sinja Gorica (gasilski dom) in Občine Vrhnika, Oddelka za prostor, Cankarjev trg 11, Vrhnika. Javna obravnava prostorskega akta se prestavlja iz dne 28. 9. 2011 na sredo, 12. 10. 2011. Javna obravnava bo potekala ob 17:00 uri v prostorih KS Vrhnika - Breg, Tržaška cesta 11, Vrhnika. V času javne razgrnitve in javne obravnave lahko k prostorskemu aktu dajo pripombe in predloge vsi zainteresirani organi, organizac^e in posamezniki. Pripombe in predlogi se lahko podajo ustno ali pisno na javni obravnavi in na mestih javne razgrnitve, kot zapis v knjigo pripomb in predlogov, ali se posredujejo na elektronski naslov prostor.obcina@vrhnika.si. Nove kadrovske stipend^'e in zaposlitev po zaključku šolanja v Ljubljanski urbani reg^'i Na podlagi potreb, ki so jih podali delodajalci v Ljubljanski regyi do konca meseca junya 2011, je Regionalna razvojna agencya Ljubljanske urbane regye (RRA LUR), 9. septembra 2011, objavila Javni razpis štipendy enotnih regyskih stipendyskih shem (RŠS Ljubljanske urbane regye) za šolsko/ študysko leto 2011/2012. K oddaji vlog so vabljeni d^aki in študenti, ki ne prejemajo drugih štipend^, niso zaposleni in niso vpisani v evidenco brezposelnih oseb. V okviru Reg^ske štipend^ske sheme se podeljujejo kadrovske štipend^e, ki so sofinancirane s strani delodajalcev s sedežem v eni izmed 26 občin Osrednjeslovenske reg^e. V letošnjem letu 33 delodajalcev ponuja priložnost za več kot 70 štipend^ v različnih izobraževalnih programih. Seznam aktualnih razpisanih štipend^ je objavljen na spletni strani RRA LUR (www. rralur.si), kjer je dostopen tudi obrazec vloge za pr^avo. Osnovna višina štipend^e znaša 112 EUR za d^ake, 209 EUR za dodiplomske in 254 EUR za podiplomske študente. Štipendistom pripada k osnovni štipend^i tudi dodatek za uspeh in strošek prevoza ali bivanja. Povprečna štipend^a v letu 2010/11 je znašala 280 EUR, višina najvišje podeljene štipend^e za d^ake je bila 250 EUR, za študente pa 420 EUR. Štipendist je s pogodbo zavezan dokončati izobraževalni program, za katerega bo dobil štipend^o in se zaposliti pri delodajalcu za obdobje prejemanja štipend^e. Pr^ave z dokazili morajo kandidati poslati na naslov: RRA LUR, Tehnološki park 19, 1000 Ljubljana. Rok za oddajo vlog je 10. oktober 2011. Dodatna pojasnila glede razpisa stipend^ RŠS: mag. Liljana Drevenšek, Mat^a Ukmar tel: (01) 306 19 04 /(01) 306 19 05 E-pošta: liljana.drevensek@ljubljana.si, mat^a.ukmar@ljubljana.si Projekt Reg^ska štipend^ska shema delno financira Evropska un^a iz Evropskega socialnega sklada in se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov za obdobje 2007 - 2013, 1. razvojne prioritete: »Spodbujanje podjetništva in prilagodljivosti«; prednostne usmeritve »Štipend^ske sheme«. RRA LUR, mag. Liljana Drevenšek Številka: 3505-3/2010 (5-08) Datum: 8. 9. 2011 Na podlagi 60. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Ur. l. RS, št. 33/07) Občina Vrhnika, Oddelek za prostor javno naznanja JAVNO RAZGRNITEV IN JAVNO OBRAVNAVO OBČINSKEGA PODROBNEGA PROSTORSKEGA NAČRTA ZA ZBIRNI CENTER ZA ODPADKE VRHNIKA - TOJNICE (del območja urejanja V3M/2 in morfološke enote 7E/1) Javna razgrnitev Dopolnjenega osnutka občinskega podrobnega prostorskega načrta za zbirni center za odpadke Vrhnika - Tojnice in Okoljskega poročila za OPPN za zbirni center za odpadke Vrhnika - Tojnice bo potekala v času od 19. 9. 2011 do vključno 21. 10. 2011. Prostorski akt ter okoljsko poročilo bosta v tem času na vpogled v prostorih KS Vrhnika - Breg, Tržaška cesta 11, Vrhnika, KS Sinja Gorica (gasilski dom) in Občine Vrhnika, Oddelka za prostor, Cankarjev trg 11, Vrhnika. Javna obravnava prostorskega akta bo potekala v sredo, 5. 10. 2011 ob 17:00 uri v prostorih KS Vrhnika - Breg, Tržaška cesta 11, Vrhnika. V času javne razgrnitve in javne obravnave lahko k prostorskemu aktu dajo pripombe in predloge vsi zainteresirani organi, organizac^e in posamezniki. Pripombe in predlogi se lahko podajo ustno ali pisno na javni obravnavi in na mestih javne razgrnitve, kot zapis v knjigo pripomb in predlogov, ali se posredujejo na elektronski naslov prostor.obcina@vrhnika.si. Številka: 3505-1/2010 (5-06) Datum: 12. 9. 2011 Na podlagi 60. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Ur. l. RS, št. 33/07, 108/09) Občina Vrhnika, Oddelek za prostor javno naznanja JAVNO RAZGRNITEV IN JAVNO OBRAVNAVO ODLOKA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAZIDALNEGA NAČRTA OBMOČJA MANTOVE - CENTER VRHNIKE Javna razgrnitev dopolnjenega osnutka Odloka o spremembah in dopolnitvah zazidalnega načrta območja Mantove - center Vrhnike (Naš časopis, št. 380/2001) bo potekala v času od 17. 10. 2011 do vključno 4. 11. 2011. Prostorski akt bo v tem času na vpogled v prostorih KS Vrhnika - Center, Tržaška cesta 11, 1360 Vrhnika in v prostorih Občine Vrhnika, Oddelek za prostor, Cankarjev trg 11, 1360 Vrhnika. Javna obravnava prostorskega akta bo potekala v sredo, 26. 10. 2011 ob 17.00 uri v prostorih KS Vrhnika - Center, Tržaška cesta 11, 1360 Vrhnika. V času javne razgrnitve in javne obravnave lahko k prostorskemu aktu dajo pripombe in predloge vsi zainteresirani organi, organizac^e in posamezniki. Pripombe in predlogi se lahko podajo ustno ali pisno na javni obravnavi in na mestih javne razgrnitve, kot zapis v knjigo pripomb in predlogov, ali se posredujejo na elektronski naslov prostor.obcina@vrhnika.si. Pripravila: Irena Kramarič, u.d.i.k.a. svetovalka - urbanistka Aleksandra Rode Turšič, u.d.i.a. Vodja oddelka Občina Vrhnika Sedež občine: Tržaška 1 1360 Vrhnika Elektronska pošta: obcina.vrhnika@vrhnika.si Telefon: 01/755 54 10 Telefonske številke občinskih služb: Hišna centrala 01 755 54 10 Telefaks 01 750 51 58 Tajništvo župana 01 755 54 12 Tajništvo direktorja občinske uprave 01 755 54 19 Oddelek za okolje in komunalo 01 755 54 40 Oddelek za družbene dejavnosti in gospodarstvo 01 755 54 20 Oddelek za prostor 01 755 54 40 Oddelek za finance 01 755 54 33 Oddelek za splošne zadeve 01 755 54 28 Civilna zaščita 01 755 54 44 Medobčinski inšpektorat 01 755 54 29 Perpetuum Jazzile - decembra na Vrhniki NAŠ ČASOPIS 26. september 2011 elektronski naslov: obcina@borovnica.si Naši prvošolčki 1. A, razredničarka Marinka Šivec, druga strokovna delavka Anja Goričnik, specialna pedagoginja Maja Tratar Teja Anžur, Jaka Cerk, Žiga Cerk, Maša Ferlan, Megi Hren, Mark Jerele, Miha Ju-vančič, Matevž Košir, Tinej Lampič, Eva Malnar, Miha Mazi Gabor, Daša Petrič, Taras Petrovčič, Ažbe Poglajen, Timotej Rot, Tena Sužnjevic, Erazem Svete, Kaja Šubert Bevk, Jul^a Tr-ček, Andraž Zajc Radiol je obdaril borovniške prvošolce. V igrici so igrali tudi prvošolci. V šolske klopi 301 učenec Šolski prag Osnovne šole dr. Ivana Korošca Borovnica je v letošnjem šolskem letu prestopil natanko 301 učenec. Kar 41 je tistih, ki so to storili prvič, torej prvošolčki. Prvi šolski dan je bolj ali manj potekal po ustaljenih vzorcih. Najprej so imeli sprejem učenci od 2. do 5. razreda, zatem od 6. do 9. razreda in nazadnje šolski novinci. Na poti do šole so jih tudi tokrat varovali borovniški »redarji«, uslužbenci Medobčinskega redarstva ter policisti. Na povečan promet ob prvem šolskem dnevu so zelo blagodejno učinkovali tudi občinski ukrepi umirjanja prometa z izvennivojskim prehodom za pešce pred šolo (ki so ga drugošolci šaljivo prekrstili v »visečega policaja«) in stebrički, ki so onemogočali nepravilno parkiranje na pločnikih. Učence in učenke, zbrane v večnamenski šolski dvorani, v nižjih razredih tudi spremljajoče starše, je ravnateljica Nataša Lipovšek Hrga »oborožila« z vsemi uporabnimi informacjami ter novostmi. Kadrovske spremembe so tokrat malenkostne: na razredni stopnji Martina Kogovšek (4. r.), na predmetni stopnji pa Mojca Gutnik za matematiko, svetovalna delavka Jana Sedej ter specialna pedagoginja Maja Tratar. V 2. b, 5. a, 6. a in 7. a so sprejeli nove učence oz. učenke, a daleč največje veselje je najverjetneje prinesla novica, da letos ne bo delovnih sobot. Z zanimanjem so prisotni prisluhnili informacjam o evropskem projektu Comenius, v katerega se je s tem šolskim letom vključila borovniška šola. V kuhinji prehajajo na elektronsko evidenco, novost je še fiksen dan z brezmesnim jedilnikom, ki je po novem v skladu s slovensko tradicjo - v petek. Ravnateljica je poleg drugega učence še spodbudila, naj se ob morebitnem srečanju z borovniškim županom slednjemu toplo zahvalno za zgledno ureditev prostora pred šolo, obenem pa naj ga tudi spodbudno k čimprejšnji ureditvi šolskega igrišča. Za šestnajst prvošolk in petindvajset prvošolcev, ki so v šolo prišli šele ob 10. uri, je bilo znova prav posebej poskrbljeno. Že ob vhodu jih je s priložnostnimi darilci razvajala ekipa Radia 1, nagovoru ravnateljice ter župana Andreja Ocepka pa je sledila igrica Lov na zaklad, v kateri so aktivno sodelovali tudi sami. Po igri sta nove učence in učenke razredničarki popeljali v njihove učilnice, staršem pa je rajonski policist Viljem Jereb pripravil krajše predavanje o varni poti v šolo, pri čemer je tokrat izrecno opozoril na varnostne spremembe, ki so nastale z ukinitvjo delovnega mesta prometnika na železniški postaji. Damjan Debevec O varni poti v šolo je staršem spregovoril rajonski policist Viljem Jereb. Za varnost v prometu je bilo poskrbljeno. Koncert za čisto desetko Sreda, 7. septembra, je bila dan za povzdigovanje borovniške dušne kulture na področju mojstrske klasične glasbe. Urška Kržič, domačinom bolj znana po dekliškem priimku Pavlovčič, se je namreč odločila svoje veščine, ki jih bo že v kratkem terjal zaključni, diplomski izpit na Akademji za glasbo, deliti tudi z virtuozne glasbe željnim borovniškim občinstvom. Omenjeno sredo zvečer so dvorano nad vrtcem napolnili nežni zvoki Urškinega violončela - tudi ob klavirski spremljavi - v ožjem izboru lirične, 4. melodje Lucja Marje Škerjanca, pa etide oz. capriccia Alfreda Piatti-ja, nato preludja 4. suite solo za violončelo Johanna Sebastiana Bacha in Beethovnove 3. sonate v A-duru in za zaključek še Čajkovskega. Tako imenovana »generalka pred diplomo« je navdušila občinstvo, ki je »lačno« in odločno zahtevalo »bis«. Repriza sredinega večera bi morala, po mnenju prisotnih, na prihajajočem izpitu zadostovati za čisto desetko. Naša v kratkem diplomirana sovaščanka pa že gleda naprej. S klavirskim triom Gud se namreč za dve leti odpravlja na nagradno podiplomsko usposabljanje v devinsko šolo Tria di Trieste, sočasno pa bo službovala še v glasbenih šojah v Cerknici ter Franca Šturma v Ljubljani. Želeti si je seveda, da bi se s podobnimi nastopi čim večkrat spomnila tudi borovniške srenje. Damjan Debevec 1. B, razredničarka Barbara Skopec Černigoj, druga strokovna delavka Anja Goričnik Amin Ahmetovic, Anže Bizjak, Aleks Čoric, Katja Debevec, Aljaž Gerbec, Gjaka Arbnor, Jani Hro-vatin, Dejan Jelic, Anita KarajkoviC, Jošt Kržič, Sofija Kupljen, Filip Mikolič Miklavčič, David Mitic, Jerca Mohar, Peter Molk, Neli Petrovčič, Naja Pintar Novarlic, Matic Pristavec, Anže Šraj, Iza Wallner, Vita Zupančič Velika delovna akc^a v Peklu Veliko delovno akcyo v soteski Pekel pri Borovnici, ki stajo v soboto, 20. avgusta, z združenimi močmi izvedli borovniško turistično in planinsko društvo, bi lahko označili kot zaključek nadvse delovnega poletja ali pa uvod v še aktivnejšo in bolj delovno jesen. mlina ter še številne druge malenkosti. Medtem je druga skupina v soteski poleg četrtega slapa odstranila dotrajan in že kar nevaren most čez Otavščico. Železno konstrukcjo so zatem premestili na višje, pred hudournimi vodami varnejše mesto in jo primerno pritrdili. Zaključku delovne akcje, med drugo in tretjo uro popoldne, je sledil še prjetnejši del - piknik v organi-zacji turističnega društva za vse udeležence. Zaradi pomanjkanja časa se je nato v tednih po delovni soboti zvrstilo še več manjših po- Akcji, ki se je začela že ob 7. uri zjutraj, se je pridružilo kar triindvajset članov in članic obeh društev ter drugi prostovoljci. Razdeljeni v dve skupini so se lotili prepotrebnih vzdrževalnih del turistične infrastrukture na dveh kritičnih žariščih. Prva skupina je urejala vhod v sotesko - parkirišče ter prostor pred mlinom. Pospravili so smeti, pokosili ter posekali grmovje v okolici mlina, očistili, pobrusili ter na novo pobarvali informacjske table in ograjo, preuredili kolesarnico, popravili korito pod mlinom in streho Planinci so premestili most pod četrtim slapom. Del prostovoljske ekipe po delu v Pekl. Avtomobilisti in štirikolesniki ne bodo več vznemirjali obiskovalcev Pekla. segov v soteski, ki jih terja vedno večji obisk te najslavnejše borovniške znamenitosfi. Na podlagi večkratnih zahtev tujih in domačih obiskovalcev Pekla, da bi jaso pred mlinom zaprli za avtomobile in štirikolesnike, je sedaj pri vhodu premična ovira. V luči pomanjkanja občinskih sredstev pa je padla še odločitev o odstranitvi mostu pod petim slapom in uporabi materiala za prenovo mostu pod četrtim. A kjer je občina popustila, se že oglašajo nekateri domačini z zagotovili, da bodo sami preskrbeli prepotrebna materialna sredstva za popravilo pofi. Sotesko Pekel tako ali drugače čaka še prav pestra jesen. ^ . ^ , Damjan Debevec 26. september 2011 elektronski naslov: obcina@borovnica.si Borovnica NAŠ ČASOPIS 13 Vrhniški župan Sto an Jakin se je popeljal v elegantnem vozilu Bal ili 1935. Dvaintrideset starodobnih vozil je obiskalo borovniški Pekel. S starodobniki skozi peklenska vrata Običajni borovniški nedeljski vsakdanjik je l1. septembra začinil prav poseben dogodek. Skozi Borovnico se je namreč malce pred poldnem popeljala pisana kolona kar dvaintridesetih starodobnih vozil - motorjev, avtomobilov in celo tovornjak. Šlo je seveda za že tretje srečanje vrhniških »oldtimerjev«, ki so se ob 10. uri podali iz Sinje Gorice na krožno vožnjo po vaseh in zaselkih vrhniške, borovniške ter brezoviške občine. Prvi cilj opisane skupine starodobnikov je bil v idilični soteski Pekel pri Borovnici, kjer so člani doma- čega turističnega društva uredili parkirna mesta za jeklene konjiče, za šestdeset udeležencev prireditve pa v senci košatih dreves prigrizek in osvežilno p^ačo. Številnim nedeljskim obiskovalcem Pekla so zgledno razporejeni starodobniki še dodatno popestrili že tako prelep, sončen dan. Kot kaže, je bilo tudi letos najstarejše udeleženo vozilo Topolino Ballila iz leta 1935, s katerim se je popeljal tudi vrhniški župan Stojan Jakin, ki je udeležencem razdelil priložnostne značke. Najstarejši udeleženec je bil z 89-imi leti zopet naš sokrajan Franc Juha v svojem »princu« (NSU 1200), let. 1966, katerega prvi lastnik je prav on. Vozniki so po krajšem postanku nadaljevali pot in jo zaključili v TMS Bistra z ogledom prometnega oddelka in Akrapovičevih motorjev. Za konec naj dodam le še prošnjo organizatorja Braneta Klančarja (GSM: 041586-668, franc.klancar@siol.net), ki vse udeležence in bralce Našega časopisa prosi za morebitne fotografije dogodka. Damjan Debevec Prejeli smo! »Prejeli smo! •Prejeli smo! »Prejeli smo! Dostava kurjave v naselje Podgora Da je z na novo urejenim in »povišanim« železniškim podvozom nekaj zelo narobe, se sedaj pozna tudi pri dostavi kurjave za naselje okoli ceste Pod goro. Voznik pripelje drva - cena dostava na dom - pa glej ga, šment, podvoz je prenizek. Drva razlož^o na bližnji travnik, naprej pa se znajdi, kakor hočeš, a kaj, ko to takoj podraži zadevo. Da pa ne bi kar naprej pisarili o tej zadevi, bi bil že skrajni čas, da nekdo razloži, čigav meter je pravilen pri merjenju te višine. Uradne osebnosti trd^o, da je podvoz enak oziroma celo višji, vsi pa, ki podvoz uporabljamo, pa vemo, da je nižji. Zanima me tudi, kakšno mnenje ima Vaški odbor Borovnica, če ga sploh ima, in kaj je na tem področju naredil in ukrenil, da bi se zadeva uredila in se nerganje ne bo vleklo v nedogled. Sicer pa je vse pisanje nekako v stilu: »Psi lajajo, karavana pa gre svojo pot naprej.« Pripravil in fotografiral: Franc Klančar Kulturno društvo Borovnica Ženski pevski zbor BARJANKE Vas vabimo v soboto, 15. oktobra, 2011 ob 19. uri v osnovno šolo Borovnica na letni koncert. S pesm^o, humorjem in cenjenimi gosti bomo preživeli lep večer. Vljudno vabljeni! Klekljarske urice v Borovnici Vse, ki bi se želeli naučiti klekljati, svoje znanje dopolniti ali pa se le družiti ob punkljih v Klekljarski sekciji Punkelj^c, vabim vsak četrtek od 17. do 20. ure v OS dr. Ivana Korošca Borovnica na naše klekljarske urice. Prvo srečanje bo v četrtek, 29. septembra, ko bomo naredile načrt dela za novo sezono. Nove klekljarske tehnike se bomo začeli učiti 6. oktobra. Vabljeni na naše prvo srečanje. Za več informacij lahko pokličite na telefonsko številko 041-588 696. Za KD Borovnica, Klekljarska sekcija Pun-keljc, Liljana Kogovšek HUD Karel Barjanski je obiskal deželo koliščarjev Humanistično umetniško društvo Karel Barjanski se je v soboto, 20. avgusta 2011, pridružilo članom Društva Fran Govekar z Iga in preživelo dan na kraju naše najstarejše koliščarske naselbine, nastale pred več kot 6000 leti in vpisane na Unes-cov seznam kulturne dediščine. Letos je Koliščarski dan potekal že četrtič, obisk pa je rezultat dosedanjega sodelovanja in načrtovanja skupnih medobčinskih in medreg^skih aktivnosti. Travniki na barjanski ravnini ob reki Ižici so vsem obiskovalcem domiselno in poučno predstavili čas in prostor, ki je zamikal že marsikaterega literarnega ustvarjalca, naravoslovca, arheologa ^ Pred nami je zaživel svet Jalnovih Bobrov, ki smo se mu lahko na različnih delavnicah in drugih aktivnostih pridružili tudi sami. Izdelava koliščarskega orodja, glasbil, posod, orožja, hrane, drevaka, koliščarskega naselja, vezenje lanu, keramična delavnica, vožnja s kanuji, jahanje konj in opazovanje ptic in rastlin, likovna kolon^a, poučno predavanje arheologa dr. Antona Veluščka in igra Lov na belega bobra je le nekaj dejavnosti, ki smo se jih udeležili. Obisk Koliščarskega dne in medsebojno srečanje obeh društev s predsednikoma Alenko Jeraj in Jožetom Zormanom na čelu je bilo tudi delovne narave, saj smo ga izkoristili za podrobno izmenjavo izkušenj, idej, možnosti sodelovanja in načrtovanje novih aktivnosti. Humanistično in kulturno delovanje, ki je pri obeh društvih usmerjeno predvsem v ohranitev Barja in oza-veščanje o njem, bo vodilo tudi v skupnih projektih, ki jih hudovci načrtujemo že v kratkem. Besedilo in fotografije: HUD Karel Barjanski Borovničani ponovno nepremagljivi Prvo soboto v septembru je pobrateno Prostovoljno gasilsko društvo Preddvor organiziralo že 24. tekmovanje voznikov gasilskih vozil, ki se ga je udeležilo tudi naše društvo. Tekmovalni ekipi PGD Borovnica. (FOTO: Peter Žitko) Tekmovanje je razdeljeno v tri kategor^e, vsaka ekipa pa šteje poleg voznika še dva člana. V kategor^i manjša gasilska vozila z do 1000 litrov vode je zmagalo PGD Predoslje pred tretjo ekipo Preddvora in Mengša. V katego-r^i gasilskih vozil z do 2500 litrov vode je bila najboljša druga ekipa Podbrezij, in sicer pred prvo ekipo Podbrezij in Naklega. V kategoriji gasilskih vozi z več kot 2500 litrov vode, imenovani tudi kraljeva disciplina, pa smo ponovno z naskokom zmagali Borovničani z voznikom Blažem Palčičem ter napadalcema Jakom Mihevcem in Petrom Žitkom, in sicer pred prvo ekipo našega društva z voznikom Matejem Jesenkom ter napadalcema Rokom Žitkom in Damijanom Kržičem. Tretje mesto je osvojila ekipa Krope. To je bila že naša druga zaporedna zmaga, naslednje leto pa se nam v primeru zmage nasmiha tudi osvojitev velikega prehodnega pokala v trajno last, saj bomo na najvišji stopnički stali že petič. Po koncu tekmovanja je pobrateno društvo Preddvor pred gasilskim domom v Preddvoru pripravilo še osrednjo slovesnost ob praznovanju 115-letnice društva. Ob tej priložnosti so prevzeli tudi novo gasilsko vozilo za prevoz gasilcev in motorno brizgalno Rosenbauer, ki ju je blagoslovil preddvorski župnik Miha Lavrinec. Za PGD Borovnica Igor Trček Borovniški nogometni veterani začeli z ligaškim tekmovanjem Po večletnem premoru bo igrišče na Dolu gostilo ekipe, ki so vključene v veteransko nogometno ligo, v kateri sodeluje trinajst ekip. Poleg mladih borovniških upov, ki trenirajo pod okriljem ŠD Borovnica, bodo nogometni navdušenci na dolanskem štadionu lahko spremljali tudi tekme najstarejše kategor^e tekmovalcev. v tem tekmovanju. Organizatorji so prepoznali resnost in vnetost starih borovniških športnih navdušencev in medse sprejeli Borovničane, ki so prvi septembrski ponedeljek že odigrali 1. krog tekmovanja. Na Dolu je gostovala ekipa Dragomerja, ki je Borovničane porazila z rezultatom 4 : 0. V času pisanja tega članka Borov-ničani pričakujejo še goste iz Kranja in Ivanče Gorice, čaka pa jih tudi gostovanje na Vrhniki. Prva domača oktobrska tekma bo na sporedu v ponedelje, 10. 10., ko na Dol prihaja ekipa Slavke iz Ljubljane, v 8. krogu pa v goste prihajajo še veterani Dobrove. Podpora gledalcev je dobrodošla, zato bodo o vseh prihajajočih tekmah na-v^ači sproti obveščeni tudi na oglasnih deskah v Borovnici. Darko Mršic Vse se je začelo s tradicionalno pr^ateljsko tekmo med Dolom in Borovnico, ki jo že nekaj let s skupnimi močmi organizirajo člani Društva dolanskih fantov in ŠD Optimisti ter drugi ljubitelji nogometa. V ta namen so se Dolani in Bo-rovničani kljub vsakoletnim medsebojnim der-b^em združili v ekipo Borovnica, ki je v enem letu odigrala ducat pr^ateljskih tekem. Zaradi velikega zanimanja igralcev je nastala ideja, da se ekipa vključi tudi v formalno tekmovanje v veteranski kategor^i, a je bilo za to treba dobiti blagoslov preostalih ekip, ki že leta sodelujejo 14 NAŠ ČASOPIS Občina Borovnica 26. september 2011 elektronski naslov: obcina@borovnica.si Pobude Vaškega odbora Borovnica županu Veliko obljub, realizac^a skoraj nična Po spomladanskih sestankih župana s krajani Borovnice je bil ustanovljen tudi Vaški odbor Borovnica (VOB). Člani so Stanka Brlogar, Franci Zorc, Matjaž Kovačič, Bogomir Celarc in predsednica Alenka Kavčič. Vaški odbori po statutu občine nimajo prav dosti moči, saj so le posvetovalna telesa župana in občinskega sveta. Po prvem sestanku odbora smo izoblikovali pobude za rešitev najbolj perečih problemov na območju, ki ga pokriva VOB. S temi predlogi smo bili konec jun^a na sestanku pri županu, kjer je povedal, kako in kdaj jih namerava rešiti. Šolsko igrišče: VOB:Ureditev šolskega igrišča z izdelavo kompleksnega projekta, ki bo zajel potrebe vseh uporabnikov (šola, vrtec, nogometaši, sejemska dejavnost), predvsem pa bi bilo potrebno poskrbeti za varnost otrok, ki se igrajo na neograje-nem otroškem igrišču. Župan: Župan je povedal, da je bil za igrišče postavljen skrbnik (NK Optimisti), ki bo skrbel za čiščenje objekta. Projekt je v izdelavi, KPV (izdelovalec) si je vzelo še nekaj mesecev časa. Obljubil je, da bo urgiral pri odgovornih. Ograja naj bi bila obnovljena ali zamenjana v najkrajšem času. Realizac^a: Projekta po treh mesecih še vedno ni, skrajno nestrokovno je nameščen del ograje (platnena mreža za senco, betonska mreža, v kombinac^i z natrgano staro mrežo). Še vedno obstaja velika nevarnost, da žoga iz pomožnega nogometnega igrišča direktno zadane otroka, ki se igra na toboganu. Otroško igrišče je še vedno neograjeno, po mnenju VOB sploh ne sodi na to mesto, kjer je postavljeno. Fizično bi moralo biti ločeno od ostalih dejavnosti. Izbor skrbnika je po mnenju VOB in mnogih občanov nepravilen, saj ni bilo ustreznega razpisa s specifikac^o del. Ni možno primerjati ponudb in izbrati tisto z najnižjo ceno, če ponudniki predlagajo različen obseg del. Obnova Borovniškega stebra: VOB: Ali se namerava Občina lotiti sanac^e, se pr^aviti na kakšen razpis in ali bo iskala sponzorje? Župan: Župan je predstavil DIIP, (ki je bil kasneje izglasovan na Občinskem svetu, izbrana je bila 3. varianta z železno nadkonstrukc^o s predračunsko vrednostjo 330.000 Eur). Letos bo pripravljena dokumentac^a do gradbenega dovoljenja. Občina se bo pr^avila na razpis, saj je iskanje sponzorjev za tak objekt vprašljivo. Realizac^a: Projekt za gradbeno dovoljenje še ni bil niti naročen. Razpis bo novembra, do tedaj projekta še gotovo ne bo - na razpis se ne bo mogoče pr^aviti. Vprašanje je, kako bo z razpisi v prihodnje, glede na gospodarsko situac^o, zato je sanac^a stebra po mnenju VOB žal bolj ali manj zamujena priložnost. Po našem mnenju se bi dalo z ustreznim pristopom in angažmanom pridobiti tudi sponzorska sredstva. Poslovilni objekt: VOB: Kaj je s poslovilnim objektom? Župan: Izvajalec z deli zavlačuje. Za izdelavo kolumbar^a v vrednosti okoli 100.000 Eur bo izbran drug izvajajalec. Realizac^a: Kaj bistvenega se ni naredilo. Projekt kanalizac^e in asfalta za Staro postajo VOB: Kaj je s tem projektom? Župan: Vse je odvisno od evropskih sredstev, na katerih pa sedi država. MOP je soglasje za projekte že dal. Realizac^a: Denar, na katerem sedi država, je dober izgovor za neaktivnost Občine, tako da bo ta projekt realiziran nekje v negotovi prihodnosti. Projektna dokumentac^a za most za pešce in kolesarje čez Borovniščico pri novih blokih VOB: Kdaj bo iz strani Občine izdelan projekt? Župan: Projekt je naročen, most bo v obliki trapeza. Realizac^a: Projekt še ni izdelan. Podvoz pod železnico, del pločnika na Ul. Bratov Debevec je še zmeraj neasfaltiran VOB: Kaj se bo naredilo s prenizkim podvozom, kdaj bo položen asfalt? Župan: Podvoz je vozen na celi dolžini do višine 3,85m, prometni znak omejuje višino na 3,-30m, glede na prvotno stanje je podvoz nižji le za 3-4cm, saj so se morali prilagajati zahtevam železničarjev pripostavitvi jaška. Glede asfalta potekajo dogovori z lastnikom zemljišča in bo kmalu položen. Realizac^a: Občina glede višine podvoza očitno nima namena spreminjati ničesar. Asfalt še vedno ni položen. VOB je postavil še nekatera druga vprašanja in dal pobude. Na vprašanje, kaj bo z Mavčevo dolino, je župan odgovoril, da je v lasti KGZ, turistično društvo jo ima le v najenu, predviden je odkup, zemljišče bi bilo namenjeno rekreac^i. VOB je dal še pobudo za postavitev klopi (z naslonjali) po vasi in predlagal izdelavo projekta za postavitev objekta za sejemske dejavnosti, ki bi se nahajal tam, kjer sta danes kioska, lahko pa se razširi še na zeleni otok pred pošto. Novi pobudi VO pa sta, da naj se na pločnikih uredbo klančine, tako da bodo prevozni tudi za invalide na vozičkih in druge z zmanjšano mobilnostjo, ter da naj se postavi ovira - grbina na obstoječem cestnem prehodu za pešce na Molko-vi ulici pri Liku, ker tam šolska pot prečka precej prometno cesto. Na tem odseku, ki je raven, na plin radi pritisnejo tisti, ki se peljejo proti ali iz železniške postaje in gostinskega lokala. Pobuda VOB je tudi, da bi investor novega blokovskega naselja ob Borovniščici pripravil »dan odprtih vrat«, kjer bi si lahko zainteresirani občani pogledali, kako napreduje gradnja. Realizac^a obljub župana je torej dokaj skromna, VOB nima drugih pristojnosti, kot da le opozarja, vendar se lahko občani obrnejo tudi na nas in bomo opozarjali skupaj, mogoče se pa kaj le premakne. Vaški odbor Borovnica Borovničana na Caminu v Santiago de s/ Compostela (Špan^'a) Kaj pritegne posameznika, da se odloči za romanje, kot je, denimo, 784 km dolga francoska pot, ki se začne ob vznožju Pirinejev še v Francki, znana kot pot sv. Jakoba po Španci? Gre predvsem za verske razloge ali za kaj drugega? Morda preskus vzdržljivosti, fizične in psihične? Umiritev? Očiščenje telesa in duha? Odmik od vsakdanjosti? Odgovor ni enoznačen, ampak jih je toliko, kolikor je tistih, ki se trudoma, korak za korakom bližajo svojemu cilju. (S)pozna ga vsak, ki doseže cilj, če ne že na začetku poti, na koncu pa prav gotovo. Bistveno je, da gre človek na pot z odprtim srcem. Tako se romarji spoznavajo med seboj. Romanje je cilj in pot. Vse se zgodi na poti. Pot in cilj imata smisel. Romanje je molitev, kjer se besede izgovarjajo s koraki. Kaj sploh je Camino? To je skrajšano poimenovanje za romanje v Santiago de Compostela. Camino je življenje. Sv. Jakob je zavetnik Špance, romarjev, vojakov in delavcev ter priprošnjik za lepo vreme in dobro letino. Goduje 25. Jul^a. Na sliki je upodobljen kot apostol s knjigo in romar v pelerini s popotno palico, školjko, bučo za vodo, torbo in klobukom. Na leto po poti poroma od 50.000 do 100.000 romarjev. Največ re in duhovne tradic^e. Duhovno ga obogat^o in navdihnejo 1000-letna arhitektura, stare legende in zgodovinska pričevanja: kraljica, dona Sanca, ki je dala zgraditi most v kraju Puenta la Reina, kraljičin most; katedrala v Burgosu ali Leonu; spomin na bitko Karla Velikega proti Mavrom v Roncesvallesu; sv. Dominik in njegova čudežna oživitev kokoši ali evharistični čudež v Cebreiru. Kulturna in zgodovinska bogastva ponujajo tudi še večja mesta, kot so Pamplona, Logrono, Astorga in Santiago. In ne nazadnje, ko z Gore radosti, Monte Gozo, romarji zagledajo svetišče, se od veselja objamejo. Na najvišjem vrhu na pot, 1505 m, visokem Cruz de Ferro, železni križ, stoji križ, postavljen na visokem lesenem podstavku, vkopanem v kamenje, kamor romarji odlož^o kamen, ki so ga prinesli od doma in Na začetku poti v Saint Jean Pied de Portu (Francka) romarjev pride iz Evrope (Španci, Francozi, Nemci), kakih 10 odstotkov pa s preostalih celin. Na Camino se je odpravil tudi papež Janez Pavel II. v 80. letih in od takrat romarska vnema ne pojema. Na pot smo se odpravili 26. 4^ 2011: Stanislav Kvaternik, Lojze Pezdir, Avguštin Švigelj in Jani Bolarič s podeljenim blagoslovom in vsak z rožnim vencem, ki smo ga na velikonočni ponedeljek prejeli v cerkvi sv. Marjete v Borovnici in še isti dan v cerkvi sv. Jakoba v Strahomerju pri Igu. Najprimernejši čas za romanje je na pomlad ali jesen, aprila in maja ali pa septembra in oktobra, ko so vremenske razmere primerne za pohodništvo: ni še prevroče, izognemo pa se tudi gneči. In tako je tudi bilo: ne prevroče in na vsej poti le tri ure dežja. Na prvi četrtini poti je skoraj za vsakega največja težava nahrbtnik (mochila), a se tudi z njim spopr^ateljiš. Čez čas in dan za dnem se stopnjuje tudi utrujenost v nogah, ki jih je treba po zaključku 7-urne hoje ohladiti in zmasirati z gelom. Na srečo večjih težav ni bilo, tako da smo vsak dan uspešno zaključili. Ob tem se moramo zahvaliti tudi vsem domačim, pr^ateljem, faranom, ki so nam dajali vzpodbudo in seveda vsakodnevna molitev, ki je bila kot nebeška hrana. Na poti spoznavaš bogato izročilo 100-letne kultu- Na koncu poti v Santiagu de Compostela (Španca) s tem simbolično skrbi, težave in krivice. Čudovita narava, žitna in koruzna polja, vinogradi, oljčni nasadi, šparglji, dateljni, ptičje petje, električne vetrnice, veselje ob pogledu na cilj, sproščeni pogovori, topla solidarnost ter ponovno srečanje z ljudmi, za katere si mislil, da jih nikoli ne boš več srečal, so bila le nekatera izmed najlepših doživet^ Camina. Največja nagrada pa je zavedanje, ko po dolgi poti in vztrajni hoji končno prispeš v katedralo, da prihajaš k Bogu, ki edini ukoreninja in zida. K temu nas je z geslom letošnjega svetovnega dneva mladih pozival tudi sedanji papež. Zato Ultreya y suseya, samo naprej, z Bogom naprej! Besedilo in fotografije: Lojze Pezdir in Jani Bolarič 23 let z vami IZ ZGODOVINE •IZ ZGODOVINE •IZ ZGODOVINE •IZ ZGODOVINE •IZ ZGODOVINE •IZ ZGODOVINE •IZ ZGODOVINE •IZ ZGODOVINE •IZ ZGODOVINE V Borovnici so pred okroglimi 115-imi leti nadvse slovesno obhajali mali šmaren. Če je verjeti ljudskemu izročilu, gre vzrok za to iskati v prelomnem dogodku leto poprej, ki je ne le Borovnico, temveč kar celotno Kranjsko deželo usodno zaznamoval za nadaljnjih nekaj desetlet^. 14. aprila 1895, na velikonočno nedeljo, ob 11. uri zvečer je namreč osrednjo SJoven^o stresel izjemno močan potres. Šolska kronika piča, da so tedaj veliko škodo utrpeli predvsem cerkev, župnišče in učiteljski dom, verjetno pa v Borovnici ni bilo stavbe, ki ne bi bila vsaj malo poškodovana. Zaradi tega pretresljivega dogodka je dal župnik Janez Oblak (v Borovnici je služboval v letih 1882-1898) postaviti kapelo v križišču zdajšnje Paplerjeve ulice in Zalarjeve ceste v čast lurški Materi Božji, domnevno s priprošnjo, da bi v prihodnje obvarovala farane pred podobnimi katastrofami. Kapelo je po načrtih kamnoseka Feliksa Tomana iz Ljubljane zgradil domači zidarski mojster Andrej Žerjav, ki je konces^o za to obrt pridobil le nekaj tednov po potresu. A več o tem piše Slovenec, 15. septembra 1896 (let. 24, št. 211), na strani 2: Blagoslovljenje nove kapelice v Borovnici. Prelepa slovesnost se je vršila 8. sept. t. j. na Mali Šmaren tu v Borovnici. Blagoslovila se je ta dan slovesno nova kapelica v čast lurški Materi Božji, katero je postavila cela fara borovniška Mar^i v dar. Ni je hiše v Borovnici, ki bi ne bila po svojih močeh kaj pripomogla k tej stavbi. Vse je željno pričakovalo dne, ko se ona slovesno blagoslovi. Veleč. g. profesor Keržič je v ta namen prišel v Borovnico, da je imel tu ob 10. pridigo in slovesno sv. mašo. V prelepem govoru je pojasnil pomen današnje slovesnosti. Ker je bil gospod že sam v Lourdu in ondi na lastne oči gledal ta čudoviti kraj Martinih milosti, zato je tudi s tem večjim navdušenjem in prepričanjem mogel govoriti ljudstvu o lurški Mar^i. Slovesno sv. mašo poveličevalo je ubrano petje, ki je bilo vravnano popolnoma na podlagi liturgičnih pravil. Pela se je Missa solemnis od Ant. Foersterja, op. 25, graduale »Benedicta et venerabilis« istega skladatelja, in po recitovanem ofertor^u kot uloga »Ave Mar^a« od Burgarett-a. Introitus in communio koralno. Prava slovesnost pa je bila nastavljena na 3. uro popoldan. Pred župniščem se je zbrala cela vrsta večjih in manjših deklet, da v slovesnem sprevodu preneso kipa Mar^e in Bernardke v cerkev, da se ondi blagoslovita, in od ondot dalje proti kapelici. Najpoprej je šlo nad 70 belo oblečenih deklic - šolaric, za njimi nad 80 do cela jednako oblečenih deklet in za temi še večje število navadno oblečenih, vse s svečami v rokah. Slovesni sprevod je vodil veleč. gosp. dekan iz Vrhnike Fr. Kumer, v spremstvu več sosednih duhovnikov. Slavna tukajšna požarna bramba pa je poseb- no lepo skrbela, da je pri toliki množini ljudstva, domačega in tujega ves čas vladal popolen red. Pri kapelici je veleč. g. dekan v navdušenih besedah slavil lurško Mater Božjo in vnemal zbrane vernike, da se posebno v današnjih hudih časih tem prisrčneje oklepa Mar^e. Nato so se opravile slovesno pete^ litan^e, zapela se je še Nedved-ova »Češčena Mar^a« in končana je bila slovesnost. Nepotrebno je omenjati, da je bila Borovnica vsa v praznični obleki, vsa okinčana z mlaji in zastavami. Kapelica je dovolj prostrana. V njej je popolnoma izdelan altar, da se bo z višjim dovoljenjem maševalo ob gotovih časih. Načrt je napravil kamnosek Feliks Toman v Ljubljani. In priznati moramo, da mu dela vso čast, kakor dela izpeljava načrta čast vrlemu domačemu zidarskemu mojstru, Andr. Žrjavu. Tako je torej izpolnjena želja za blagor svojih faranov tako skrbno vnetega župnika Janeza Oblaka: kapelica lurške Matere Božje je postavljena in blagoslovljena. Naj se nebes Kraljica z ljubez-n^jo ozira na ta dar in naj ravno glede nanj v prav posebno varstvo vsprejme celo faro borovniško. 26. september 2011 elektronski naslov: obcina@horjul.si Občina B Horjul NAŠ ČASOPIS 15 Novice iz Občine Horjul Lokac^a prikazovalnika v Horjulu Pridobili merilnik hitrosti Občina Horjul je na razpisu, ki ga je razpisal Goodyear Dunlop Sava Tires, d. o. o., skupaj z Agencijo za varnost v prometu RS za namestitev prikazovalnikov hitrosti „VI VOZITE" uspela pridobiti prikazovalnik hitrosti. Le-ta bo v kraju Horjul, na Ljubljanski cesti iz smeri Ljubljana, tik za tablo, ki označuje kraj. Tako bomo prispevali k povečanju varnosti in posledično zmanjšanju hitrosti vožnje v celotnem kraju. Sončna elektrarna Na strehi športne dvorane pri OŠ Horjul bo v prihodnjih mesecih postavljena mikrofotonapetostna elektrarna. Nazivna moč elektrarne bo znašala 45,40 kWp, presežek proizvedene električne energ^e pa bo občina oddajala v distribuc^sko omrežje. Občina je že začela s postopki izbiranja izvajalca. Prostorski načrt letos še ne bodo sprejet Napovedani sprejem občinskega prostorskega načrta se odmika v prihodnje leto, saj je še vedno v fazi usklajevanja na pristojnih ministrstvih. Za izdajo pozitivnih mnenj pa je bila potrebna naknadna izdelava lokalnega energetskega koncepta, ki celovito oceni možnosti in predlaga rešitve na področju energetske oskrbe občine, in hidrološke štud^e, ki opredeljuje ogrožena poplavna območja. Štud^i, ki skupaj znašata okvirno 25.000 evrov, sta že v fazi izdelave in bosta končani v jesenskih dneh. Vse to pa sprejem OPN-ja pomika v prihodnje leto in zato je težko napovedati, kdaj bo sprejet. Horjul ima trg Z izgradnjo in odprtjem novega trga in upravne zgradbe se je porodila ideja o poimenovanju trga in spremembi uličnega sistema. Svetniki so na seji občinskega sveta izglasovali, da bo novo ime Občinski trg in nov naslov upravne stavbe Občinski trg 1. Občina Horjul Območje Občinskega trga 1 Na podlagi Zakona o določanju območ^ in imenovanju in označevanju nasel^, ulic in stavb (Uradni list RS, št. 25/2008) in 15. člena Statuta Občine Horjul (Uradni list RS, št. 63/2010) je občinski svet Občine Horjul na 5. seji 18. 8. 2011 sprejel O D L O K o spremembah in dopolnitvah odloka o uvedbi uličnega sistema v naselju Horjul 1. člen S tem odlokom se spreminja Odlok o uvedbi uličnega sistema v naselju Horjul, Uradni list RS, št. 101/01 in 37/2002. 2. člen V 1. členu odloka se doda točka 24, ki se glasi: »Občinski trg« zajema območje, ki ga v naravi omejuje na severu pokopališče^in Dom starejših, na vzhodu župn^ski vrt, na jugu cestišče Šolske ulice, na zahodu pa cesta mimo pokopališča, ki povezuje Šolsko ulico in Pot na Koreno. Opisano zemljišče pripada parcelam št. 18/2-del, 16-del, 10/2, 9/4, 8/2, 9/3 in *201, vse k.o. Horjul. 3. člen Podlaga za preoštevilčbo edinega objekta, stoječega na območju iz 2. člena tega odloka, Šolska ulica 4, ki jo izvede Območna geodetska uprava - izpostava Ljubljana, je ta odlok. 4. člen Ta odlok začne veljati 15. dan po objavi v Uradnem listu RS. Štev.: 0392-0006/2011 Horjul, dne 19.8. 2011 Župan Občine Horjul Janko Jazbec l.r. Napake na vodovodnem sistemu v poletnem času je prihajalo do velikih izgub vode in posledično motene oskrbe s pitno vodo. Glavni razlog za to so stare in počene salonitne vodovodne cevi. Aktivno smo se lotili iskanja napak na vodovodnem sistemu in odkrili več počenih cevi iz katerih je iztekala voda, sanacije le-teh pa se je občina že lotila. Ker je možnost, da so v sistemu še poškodovane cevi, vas naprošamo, da v primeru odkritja razmočenega zemljišča ali nepredvidenega izteka vode, to takoj javite vodovodnemu odboru ter v nadalje upoštevate njihova navodila. Zavedati se moramo, da je voda najbolj pomembna za naše življenje in da moramo paziti, da jo ne bomo onesnaževali in zastrupljali, saj lahko nepremišljeno dejanje pusti velike posledice za nas vse. Tehnični pregled na Vrzdencu Kanalizac^a na Vrzdencu je bila zgrajena leta 2006. Zaradi zapletov delovanja čistilne naprave se je priključevanje na kanal nekoliko zaustavilo. Napaka je bila odpravljena in v kratkem bo pridobljeno uporabno dovoljenje. Vaščane Vrzdenca, ki še niso priključeni, obveščamo, naj računajo, da se bodo morali priključiti na kanal še v tem letu. Priključitev na kanal je obvezna in bo primeru neupoštevanja sledile sankc^e. (oh) Fotografija je simbolična Pomoč ob požaru Da nesreča nikoli ne počiva, se je znova izkazalo v večernih urah, 27. avgusta, ko je zaradi udara strele zagorelo gospodarsko poslopje v Grdi dolini v Samotorici. Požar, ki so ga pogasili gasilci iz naše gasilske zveze, je zajel gospodarsko poslopje. Živina in kmet^ski stroji so bili rešeni, seno in poslopje pa je pogorelo. Ob tako velikih nesrečah je na našem območju prisotna velika med sosedska pomoč, po vzoru iz preteklih let pa se je odzvala tudi Občina Horjul. Prizadetemu občanu so bili poravnani stroški za nakup strešne kritine v vrednosti 5.250,00 EUR. »Odkrili« pozabljenega Vrzdenčana Konec avgusta je v uredništvo Našega časopisa poklical Vili Gombač iz Ilirske Bistrice, ki je dejal, da je pred nedavnim izšla zanimiva knjiga, pravzaprav ponatis kuharskih bukev iz leta 1850, katerih avtor je Vrzdenčan Andrej Zamejic. Čeprav v horjulski dolini nekatere rodbine slišjo na ime »Zamejc«, nam avtor ni bil znan, prav tako tudi ne naključnim Vrz- denčanom, ki smo jih na hitro poklicali. Zato smo veseli, da je Gombač odkril Vrzdenčana, ki je pustil literarni in praktični pečat v slovenskem prostoru. Na žalost o Andreju Zamejicu ni veliko znanega ali pa na srečo ravno toliko, da bo koga draž po odkrivanju preteklosti tako zelo pritegnila, da se bo zakopal v stare arhive. Posredujemo pismo Vilja Gombača. Uredništvo Našega časopisa Andrej Zamejic - »Nove kuharske bukve« 1850, ali nauk, kako nar boljši in nar imenitniši jedila brez posebnih stroškov perpra-viti. Ko sem pred dobrim letom izbrskal še nekaj ostankov knjižne zapuščine mojega pra-pradeda Josipa Nadoslava Po-tepana, mi je pod roko prišla drobna knjižica brez platnic, razvezane vezave in obrabljenih listov. Presenečen sem ugotovil, da gre za zelo staro kuharsko knjigo. Delno ohranjen uvod knjige z začetnicami pisca A.Z. nosi letnico 1849. Po internetnem raziskovanju sem ugotovil, da gre za prevod kuharske knjige iz nemškega jezika, ki je po Valentinu Vodniku iz leta 1799 druga slovenska kuharska knjiga, ki je bila zadnjič ponatisnjena leta 1900. Moj prapraded je bil rojen leta 1848 na Dolnjem Zemnu pri Ilirski Bistrici in je v svojem kratkem a polnem življenju s svojim delom trajno zaznamoval svojo vas in okolico. Bil je nadžupan v svoji vasi in nad-župan jablaniške občine. Bil je posestnik in priden kmetovalec, umen sadjar in čebelar, popisovalec ljudskih običajev, amaterski arheolog, član Kranjskega kmet^skega odbora, dopisnik več časopisov (Bleiweisove kmet^sko rokodelske novice), na Kranjskem in Hrvaš- kem. Znanje je črpal iz časopisov in knjig, ki so kra- sile njegovo knjižnico. Vsaka je bila oštevilčena in žigosana z njegovim žigom, ter skrbno spravljena. Ob prihodu cesarja v Ljubljano ob šeststoti obletnici habsburške monarh^e, je bil odlikovan s srebrnim križem z krono za zasluge. Mnogo prezgodaj v 45. letu starosti je nesrečno umrl v najbolj ustvarjalnem obdobju leta 1893. Sam hranim njegovo zapuščino in mnogo časa je tlela v meni želja, da se mu na nek način oddolžim za njegov prispevek in njegovo delo. Tako sem v začetku leta 2010 navezal stik z založbo Aurora AS iz Tržiča in g. Urošem Ahačičem, ki je v tej knjigi prepoznal kulturno zgodovinsko vrednost. Knjiga, torej šesti ponatis prvi po 110 letih in je posvečena mojemu prapradedu Nadoslavu in pra-pranoni Mar^i, ki je omenjeno knjigo uporabljala. V januarju 2011, smo jo v knjižnici v Ilirski Bistrici, tudi predstavili javnosti. Seveda je še posebno potrebno predstaviti avtorja knjige duhovnika Andreja Zamejica (1824-1907) iz Vrzdenca pri Horjulu. Šolal se je v Horjulu, gimnaz^o pa je končal v Ljubljani. 1844 je vpisal štud^ bogoslovja in vse svoje življenje posvetil Božji službi. Bil je v začetku grajski učitelj in nato katehet v Uršulinski šoli in šoli za duhovnike. 1876 je postal škofijski komisar za šole ljubljanske škofije 1880 pa stolni kanonik v Ljubljani. Napisal je mnogo učbenikov, molit-venikov, prevajal je knjige in pastirska pisma in sodeloval pri kore-kc^i veliko cerkvene literature. Kuharske bukve so tako rekoč edino znano »civilno« delo. Knjiga je ena prvih knjig v pravem slovenskem jeziku, saj se je pred tem za pisanje uporabljala bohoričica, brez šumnikov in starim izra-zoslov- jem. V knjigo je vložil vse svoje znanje slovenskega Mladi učimo starejše računalništva Simbioz@ e-pismena Slovenca je prvi vseslovenski prostovoljski projekt, ki bo povezal dve generac^i. Namen projekta je preko medgenerac^skega sodelovanja dvigniti računalniško pismenost starejših. V tednu od 17. do 21. oktobra 2011 bodo mladi prostovoljci predstavnike generac^e svojih dedkov in babic navdušili za rabo računalnika. Izobraževanja bodo potekala tudi na Osnovni šoli Horjul. Priključili se nam bodo iz doma starejših občanov, vabimo pa tudi vse starejše vedoželjne računalniških veščin. Za pr^avo ali informac^e pokličite tajništvo Osnovne šole Horjul na telefonsko številko 01/ 75 00 220 ali pa nam pišite na o-horjul.lj@guest.arnes.si. Koordinator projekta: Mateja Istenič jezika in je eden od pionirjev slovenskega slovstva. Sama knjiga je prevod iz nemškega jezika in je tako rekoč kuharska knjiga dunajske gospode. Avtor Zamejic jo naslavlja na slovenske žene in dekleta in jih želi podučiti o sodobnem kuhanju tistega časa. Iz mnogih različnih sestavin razberemo, da je gospoda že tedaj imela na razpolago najrazličnejše sestavine od vsepovsod, tako da na krožniku ni manjkalo tako rekoč ničesar, niti čokoladna torta. Pri pripravi receptov iz te knjige, pa moramo seveda upoštevati čas priprave, da so hrano priprav- ljali na peči na drva in uporabljali druge utežne mere, funt (454g) in unča (28,5g). Seveda, tudi divjih petelinov, želv, možganov in podobnih jedi danes ne pripravljamo več, je pa veliko receptov uporabnih tudi danes, ker so pripravljeni na naraven način in brez raznih dodatkov. Za konec bi dodal še nekaj besed razmišljanja novinarja in pisatelja in urednika knjige Egista Zagoričnika, ki je knjigo spremil na pot z naslednjimi besedami: Tale kuharica pa je vse prej kot samo kuharica. Pozoren bralec bo opazil vrsto podrobnosti, ki bodo pričarale duha tistega časa. Ne mislim samo na recepte in jedilnike. Ta knjiga prav diši po kuhinji vaše praprababice, kar vidite lahko kmečko peč, kako se v njej peče kruh ali pa ognjiče, kjer nad žerjavico brbota v loncu ^ - in nadaljuje: Vse lepo in prav, a v tej knjigi je daleč največja poslastica jezik, v katerem je napisana. Kako so govorili dedje naših dedov? Kako se je jezični »doktor fig« pogovarjal, ko ni ov^al besede okoli verzov? Občutite, kako lep jezik so govorili Slovenci v času največjega narodnega prebujanja. Čeprav so bili pod avtroogrsko okupa-c^o, je prav malo tujih besed v tej knjigi. Nalašč je nismo pre-tipkali, da se ne bi izgubila niti besedica tega lepega jezika. Dovolite si, da enkrat po dolgem času spet uživate v tem, kako je neka beseda napisana. 16 NAŠ ČASOPIS Občina ^Horjul 26. september 2011 elektronski naslov: obcina@horjul.si Tradicionalni teniški turnir Nekako pred desetimi leti je tudi horjulsko občino dosegla želja po igranju tenisa in vzporedno z njo tudi gradnja teniških igrišč. Z leti je zanimanje za igranje tenisa upadlo in le na Teniškem klubu v Horjulu na Vrhniški cesti so brata Jure in Rok Janež s svojim očetom Kopanje krompirja s traktorjem pri Rožman-čevih »U Rožman« Na vrtu Ivanke Slovša je dobro obrodil krompir rdeče sorte. Obeta se dobra letina krompirja Nekateri vrtičkarji so se na domačem vrtu lotili kopanja krompirja in ugotovili, da je krompir dobro obrodil. »U Rožman« sta se strojnega izkopavanja krompirja s traktorjem polotila Jože Rožma-nec in njegova žena Frančiška. Delo jima je šlo prav dobro od rok, čeprav gospodar Jože šteje že 80 let, njegova žena pa deset let manj. Ker pri hiši ni sodobnega stroja, ki pri kopanju krompir tudi pobere, so na pomoč pri pobiranju priskočili vnuki. France Brus Folklorna skupina Klas iz Horjula vabi nove člane, da se nam pridruž^o pri plesu, petju in pr^etnem druženju. Obiščejo nas lahko na vajah ob sredah in petkih ob 19.30 v Prosvetnem domu v Horjulu. Več o nas na www.fsklas.si Najboljši tr^e igralci na turnirju: Jur^ Janež, Rok Janež in Jaka Korenčan Juretom in pr^atelji ohranili teniško igro vse do današnjih dni. Tako je Teniški klub Horjul v soboto, 27. avgusta, organiziral tradicionalni teniški turnir, na katerem je sodelovalo dvanajst igralcev. Na turnirju je zmagal Jur^ Janež, ki mu uspelo premagati brata Roka. Na tretje mesto se je uvrstil Jaka Korenčan. Organizatorji so imeli tudi na tem turnirju veliko sreče z vremenom, saj se je na koncu turnirja ob razglasitvi rezultatov usulo kot iz škafa. Za prigrizek in p^ačo so tekmovalcem z odličnim golažem postregli gostinski delavci okrepčevalnice Pr' Kozinc. France Brus Odprtje mostu čez Veliko vodo Odprtje mostu čez Veliko vodo V nedeljo, 28. avgusta 2011, se je v Lipalci v predelu, ki ga domačini imenujejo Cnif, zbralo več kot petdeset občanov, pr^ateljev Jožeta Vrhovca ob odprtju lesenega mostu za pešce. Svečanosti so se poleg krajanov udeležili tudi dramski igralec Tone Kuntner, ki je v uvodu opisal horjulsko dolino, iz katere izhaja Cankarjev rod. Na svečanosti so sodelovali tudi pevci Okteta Raskovec z Vrhnike, ki je tokrat nastopil kot kvartet. Pevci so zapeli nekaj lepih slovenskih pesmi, med njimi tudi Slovenec sem. Graditelj mostu Jože Vrhovec in igralec Tone Kuntner sta prerezala trobojnico in s tem odprla most. Vsi udeleženci proslave so se sprehodili čezenj. Sama svečanost je bila zelo okrnjena zaradi smrti dobrega pr^atelja Janeza Trtnika - Mik-lja, ki je dan prej tragično preminil v prometni nesreči. Njemu v spomin so pevci zapeli pesem Oj Triglav, moj dom. Sam avtor mostu je na vhodno tablo vklesal Vrjo 2011 in v spomin na pr^atelja dodal -Miklov most. France Brus Po poletnih počitnicah zopet v šolskih klopeh V četrtek, prvega septembra, so se končale dvomesečne poletne počitnice za učence, ki so v novem šolskem letu ponovno sedli v šolske klopi. be v izvedbi Lutkovnega gledališča Bobek. Prvošol-cem so postregli tudi s slaščico in sokom. Prvi šolski dan v Horjulu ni bilo opaziti posebne gneče pred šolo, čeprav je le malo otrok prišlo peš. Večinoma so jih starši pripeljah z osebnim avtomobilom. Seveda ne smemo pozabiti na učence voza- V Horjulu je v šolske klopi od prvega do devetega razreda sedlo 280 učencev, ki so razporejeni v petnajstih oddelkih. Ker so učenci ob koncu prejšnjega šolskega leta prejeli urnike, je že prvi šolski dan potekal po urniku. Poseben program so pripravili za osemindvajset Učenci prvi dan pouka s težkimi šolskimi torbami ¿ir.-'' ^ Veseli živžav v jedilnici osnovne šole pred začetkom pouka Ravnatelj Osnovne šole Horjul Primož Garafol v pogovoru s starši prvošolcev učencev prvega razreda, ki so razporejeni v dveh oddelkih. Učence in starše prvošolcev sta pozdravila ravnatelj osnovne šole Primož Garafol in horjul-ski župan Jani Jazbec. Za pr^etno srečanje s šolo so za prvošolce pripravili lutkovno igrico Mišje zgod- Ravnatelj osnovne šole na skupni fotografiji upokojencev varnostnikov, ki so dežurali na križiščih. če, ki jih je okrog 130, in jih v šolo vozi zasebnik Gorazd Jazbec. Prve tri dni pouka so na posameznih prometnih križiščih dežurali upokojenci, ki pa pri spremstvu čez cesto niso imeli veliko dela. France Brus 1. A razred z razredničarko Ireno Čadež. Imena učencev so razvrščena po abecednem redu: Dominik Cotman, Rebeka Čepon, BenjaminDoljac, Bla Košir, Tia Kozina, Maj Timon Miklavčič, Marcel Prebil, Ana Slovša, Katja Slovša, Luka Trdan, Matteo Valenčič, Nik Vrhovec. až 1. B razred z razredničarko Mar^o Potrebuješ. Po abecednem redu si sledijo: Lenart Bastarda, Natalia Cankar, Jona Čadež, Anže Keršmanec, Urban Končan, Marko Marolt, Maruša Marolt, Pika Nagode, Lian Pucihar, Timotej Rebernik Kroflič, Medina Sejaric, Maja Slovša, Timotej Šubic, Jure Tesko, Filip Trček, Mark Vogrin. Stojnica »boljšega trga« v Horjulu Po vzoru boljšega trga V soboto, 27. avgusta 2011, so stanovalci Mali ulice v Horjulu na parkirnem prostoru Mer-catorja pripravili pravi »boljši trg«, katerega izkupiček je bil namenjen ženinu Klemenu in nevesti Jerneji. Na stojnici je bilo mogoče kupiti vse od smuči do nočne posodice, igrač in še vrsto drugih bolj ali manj uporabnih predmetov. Vse to so nabrali stanovalci Male ulice s pogojem, da vse, česar ne bi prodali, Klemen odnese v svoje novo stanovanje. Sejem je uspel, saj so kupci na trgu pokupili veliko svari in tako zbrali kar nekaj denarja za mladoporočenca. France Brus Vrtec Horjul Pogumno v novo šolsko leto Po poletnih mesecih, ko je bilo tudi v vrtcu čutiti počitniški utrip, se je s prvimi dnevi septembra k nam vrnil pravi otroški živžav. Iz naših igralnic je spet slišati veliko smeha, veselja in razigranosti. Malčki, ki so se te dni prvič ločili od svojih mamic in očkov, vedno pogumneje raziskujejo svet okrog sebe. Radovedno in včasih tudi malo prestrašeno opazujejo ljudi, ki vstopamo v njihove igralnice. Zadržano se nam nasmehnejo, tisti najpo- gumnejši pa s svojimi ročicami pokažejo, da žel^o v naročje. V vseh skupinah, kjer so medse sprejeli nove otroke, je čutiti veselje nad novimi pr^atelji. Pletejo se nove vezi, starejši pomagajo mlajšim pri obuva-nju in oblačenju, otroci, ki so v vrtcu že več let, spremljajo nove otoke, jih spodbujajo, jim predstavljajo igrače, pravila, ki veljajo v skupini ^ Pred nami je torej novo šolsko leto, ki ga bomo popestrili z različnimi dejavnostmi. Ker iN! u ■li. se zavedamo, kako pomembno je obdobje zgodnjega otroštva, bomo poskrbeli za varno, ustvarjalno in spodbudno okolje, v katerem bodo otroci lahko raziskovali, razmišljali, se razigrano učili in tako pridobivali nova spoznanja in izkušnje. Staršem otrok, ki so nam zaupani v varstvo, se iskreno zahvaljujemo za izkazano zaupanje v minulem šolskem letu. Veseli smo, da se vedno radi odzovete našim vabilom k sodelovanju, nas pogosto presenetite z vašo darežljivostjo in pripravljenostjo za sodelovanje. Zadovoljni smo tudi s sodelovanjem z našo ustanoviteljico, Občino Horjul, ki nam je tudi v minulem letu omogočila izboljšave prostorskih možnosti ter nam nudila ustrezne materialne pogoje za kakovostnejše vzgojno-izobra-ževalno delo z otroki. Majda Keršmanec 26. september 2011 elektronski naslov: obcina@horjul.si Občina p § Horjul NAŠ ČASOPIS 17 Ni MíKríinv iiMiiiNf cj^ Kj^m^ji p6H STAtllUH aUJlP4QV lf4ll|DL. D 14.*. Ibp ii Župan je v nagovoru poudaril, da gre za eno največjih investic^ v njegovem mandatu. Gradili bodo prizidek Horjul - Po nekaj letih se je v občini Horjul zopet odprla nova večja investicija in to gradnja prizidka k domu starejših občanov. Slovesno položitev temeljnega kamna sta 14. septembra opravila župan Horjula Jani Jazbec in predsednik uprave Loterije Slovenije Tim Kocjan. Prav Loterija Slovenije del svojega dohodka namenja za financiranje domov starejših občanov, kar je v teh Temeljni kamen težkih gospodarskih težavah izredno pozitivno in humano dejanje. Tako ima Lotería Slovence svojo investic^sko vlogo že v petih domovih za starejše občane širom Slovence. Več o tej investic^i pa v naslednji številki Našega časopisa.(ss) Slovesno položitev kamna sta opravila župan Jani Jazbec in predsednik uprave Loter^e Slovence Tim Kocjan 281- krat prehitro skozi Horjul Horjul - Medobčinski inšpektorat in redarstvo, ki združuje sedem barjanskih in zalednih občin, med drugim tudi Občino Horjul, je pred poletjem objavil letno poročilo. Objavljamo izvlečke za horjulsko občino. Medobčinski inšpektorat je v lanskem letu v horjulski občini obravnaval zgolj štiri kršitve, od tega je šlo v dveh primer za nedovoljen poseg na občinsko cesto. Glede na obstoječi odlok o občinskih cestah morajo namreč občani za vsak poseg v varovalni pas občinske ceste pridobiti soglasje pristojne službe občinske uprave. To je potrebno tudi za opravljanje del ob občinski cesti, kot na primer za podiranje dreves, spravilo lesa ali podobno, in za dela na občinski cesti (prekopavanja). Inšpektorat je v enem primeru obravnaval še nedovoljeno kurjenje v naravi, kar je po odloku o ravnanju s komunalnimi odpadki nedovoljeno, razen če ni izdano dovoljenje. V enem primeru pa je inšpektorat moral prijavljeno kršitev zaradi nepristojnosti predati v obravnavo drugemu »primernejšemu« inšpektoratu. Redarstvo je na območju občine Horjul lani izvedlo 289 ukrepov. Izdali so tri plačilne naloge zoper nepravilno parkirana vozila in 281 plačilnih nalogov zaradi prekoračitve hitrosti. Od teh jih je imelo 267 v paketu tudi kazenske točke. Redarstvo je prejelo en ugovor in 42 zahtev za sodno varstvo. Kršitelji so v 234 primerih plačali globo prostovoljno. Davčnemu uradu je bilo podanih 25 zahtevkov za prisilno izterjavo. Gašper Tominc Blagoslov obnovljene cerkvice na Lesnem Brdu Vaščanom Lesnega Brda bo letošnji avgust ostal v čudovitem spominu, ko je vsa vas dihala skupaj in se pripravljala na blagoslov obnovitvenih del cerkvice Marije Vnebovzete. Z obnovitvenimi deli smo začeli v lanskem letu. Največje delo je bilo opravljeno pri obnavljanju oltarjev, vendar prej je bilo potrebno obnoviti kamnita tla. Za dva meseca so tako k nam v goste prišli restavratorji in tako danes oltarji ponovno s^ejo v svoji pravi barvi. Obnovili smo električno napeljavo, na novo prebelili cerkev in uredili tudi njeno okolico. Zadnja opravila in dela so se opravljala še v tednu pred 14. avgustom. Možje in fantje so urejali okolico in postavljali mlaje, dekleta in žene pa so pekle pecivo ter čistile in krasile cerkev. Končno je prišel naš praznik in v goste smo sprejeli g. nadškofa Urana. Sprejeli smo ga na Drenovem Griču in ga s koč^o pripeljali do Martine cerkve kjer je sledila sveta maša in blagoslov obnovljenih del. Pri sveti maši nas je g. nadškof nagovoril kako pomembna je družina in hkrati skupnost vaščanov, ki naj se vedno zateka k Mar^i po pomoč in tolažbo. Po sveti maši smo se zbrali na travniku in Gorjančevem dvorišču, kjer so fantje postregli s p^ačo, dekleta pa s pecivom, narezkom in sadjem. Vzdušje je bilo pr^etno in domače, zapeli pa smo tudi skupaj z g. nadškofom. Preživeli smo čudovit dan, ki se je nadaljeval še naslednji dan, ko smo imeli praznik Velikega Šmarna. Ob tej priložnosti bi se radi zahvalili prav vsem, ki ste pomagali pri obnovi naše cerkve in pripravi našega praznika. Hvala za vso vašo pripravljenost, čas in roke, da smo lahko skupaj pripravili tako čudovit dan, ko naša cerkev ponovno s^e v vsem svojem sijaju. p^hod upokojenega ljubljanskega nadškofa in metropolita dr. M. Z. Alojz^ Urana s koc^o in narodnimi nošami. Obnovljeni oltar v cerkvi Mar^e v nebo vzete na Lesnem Brdu. Med množico ljudi ki so prišli na blagoslov obnovitve cerkve. Gostilna Pri Pratkarju znova odprla vrata Gostilna Pri Pratkarju Polhov Gradec, 9. september - Po daljšem premoru je znova odprla svoja vrata stara in ugledna gostilna v Polhovem Gradcu Pri Pratkarju. Naslednjih deset let bosta najemnika mlada Horjulca Blaž in Matevž Lončar, ki imata za seboj že več let gostinskih izkušenj. Blaž je poklicni kuhar, Matevž pa se je dolga leta preskušal v strežbi. Kot sta pojasnila za Naš časopis, je v njima že dolgo časa tlela želja po lastnem gostinskem obratu. Stara in ugledna gostilna sredi Polhovega Gradca je kar klicala po njuni pozornosti, zato se odločila za najem. Zagotovo jima v teh kriznih časih ne bo lahko, a ker sta mlada in polna delovne vneme, bosta gotovo vrnila gostilni sloves, ki ga je nekoč že imela. Gostilno so veselo odprli 9. septembra za ožjo družbo, dan kasneje pa tudi za javnost. Ta zagotovo ne bo lačna, še manj žejna. Ponujajo dnevno sveže malice in kosila, sobotna in nedeljska kosila ter rezervac^e za zaključene družbe. Ob sredah imajo zaprto, ostale dni pa od pol enajste do 22. ure, razen ob nedeljah, ko zaprejo že ob šestih popoldne. Skratka, kot pravita Blaž in Matevž: »Od Pratkarja ne boste odšli niti lačni niti žejni!« (gt) Iz zgodovine Horjula • Iz zgodovine Horjula • Iz zgodovine Horjula • Iz zgodovine Horjula Slovenec, št. 234, leto 1913 Tečaji za razstreljevanje zemlje. Iz Horjula: Dne 2. oktobra je c. kr. Kmet^ska družba tudi pri nas priredila enodnevni tečaj za razstreljevanje zemlje, katerega se je udeležilo precejšnje število domačih in tujih občanov. Vodil ga je deželni sadjarski učitelj, gospod Ilumek, ki je podal najprej potrebna pojasnila o rabi razstreliva dinamona, potem pa so sc vršili praktični poizkusi, n. pr. naprava drevesnih jam, rahljanje zemlje v starem sadovnjaku (1 meter globoko med sadnim drevjem), pri čemer ni bilo drugega znati, nego močno bobnenje v zemlji. Posebno zanimivo je bilo gledati, kako je dinamon s pomočjo fulmi-natne užigalne vrvice izruval, razklal in visoko v zrak pognal po več štorov (porobkov) hkrati. Uspeh je bil res nepričakovan. Brez dvoma bodo začeli kmetovalci uporabljati to razstrelivo v kmet^ske namene. Vsi udeleženci se gospodu sadjarskemu učitelju Humeku za brezplačen in poljuden pouk iskreno zahvaljujemo. Slovenec, 1914, 181 Nesreče Brezovšek Terez^a iz Dola pri Borovnici je včeraj gnala na verigi kravo past. Ko je došla na pašnik, je hotela kravi odvzeti verigo. Krava je poskočila, pri tem se je Brezovšek zapletla med verigo, ki ji je utrgala palec desne roke. — Na državnem kolodvoru v Šiški je pri lokomotivi počila cev in padla kurjaču Francu Markelju na desno roko ter mu prerezala žile. — 2-letna Ivana Smrtnik v Podolnicah pri Horjulu je šla včeraj s svojo 4-letno sestro na pod, kjer je bila slamoreznica, s katero ste se igrali. Pri tem je dobila mlaiša sestrica hude poškodbe na desni roki. Slovenec, 19. 4. 1915 Velikonočno gostoljubje na bojišču Vojak iz Horjula piše svojim starišem na Veliko nedeljo med drugim: Z nekaterim tovariši sem nastanjen v vasi pri neki 651etni ženi, ki je, čerav- no uboga, zelo velikodušna. Včeraj je kupila v bližnjem mestu 2 kg moke in spekla velikonočno potico zase in za svojega moža. Naredila je prav dobro in nesla v cerkev blagoslovit. Ko se je vrnila, je dala tudi nam vsakemu kosec pokusit. Bili smo ji prav hvaležni in ji povrnili s črno kavo in drugim, kar smo imeli na razipolago. V prav lep zgled so nam bili ti ljudje, ker cel postni čas niso vživali nobenega mesa in tudi ne masti. Vojaki pa smo jih samo v toliko posnemali, da na veliki petek nismo jedli mesa. V enem oziru nam ni sile tukaj: hrane dobimo vedno dovolj. Tudi nekoliko vina al ruma dobimo vsak dan, ker nam je voda prepovedana. ^^^ ^OPIS Občina Dobrova LjiU - Polhov Gradec 26. september 2011 elektronski naslov: info@dobrova-polhovgradec.si Odprli novo telovadnico V petek, 16. septembra 2011 je v Polhovem Gradcu potekala otvoritve nove pridobitve, večnamenske športne dvorane, katere so se udeležili tudi minister za šolstvo in šport, dr. Igor Lukšič, župani sosednjih občin ter drugi visoki gostje. Šola Polhov Gradec se nahaja na izjemno lepi, mirni lokac^i na vzpetini nad strjenim naseljem. Obdajajo jo travniki, njive, potoki in gozdovi. Večnamenska dvorana pri Osnovni šoli Polhov Gradec je objekt, ki sodi v kompleks celovite prenove in razširitve Osnovne šole Polhov Gradec in predstavlja v enaki meri pokrite športne površine za kvalitetno izvajanje šolskih športnih programov, kakor tudi izpolnjen pogoj in spodbudo za razvoj rekreativnega in tekmovalnega športa v občini. Na dan slovestnega odprtja dvorane so imeli učenci osnovne šole Polhov Gradec pouka prost dan, saj je bil dan obeležen kot kulturni dan. Kljub prostemu dnevu so se prav vsi učenci veselili večernega odprtja dvorane, saj bo pouk športne vzgoje od sedaj naprej potekal v novi dvorani. Na dogodek so se učenci pripravljali dlje časa in v ta namen za slavnostno otvoritev pripravili spremljajoč zabavni program. Začeli so ga učenci od 2. do 9. razreda pevskega zbora Polhov Gradec, ki so zapeli pesem "Ko si srečen". Pesem je v celoti ponazarjala veselje vseh, ki so se udeležili prireditve. Ponosno in z nasmehom na obrazu je na oder stopila ravnateljica osnove šole Polhov Gradec, Albina Jerman - Slabe. V nagovoru se je ravnateljica zahvalila prav vsem, še posebno staršem, učencem in celotnemu kolektivu. Brez njihove podpore bi težko izvedli celotni projekt. V času gradnje je pouk potekal na različnih lokac^ah, kot so gasilni dom, podružnične šole, celo zbornica. Sledil je plesni program učencev 2. razreda, s plesom "Robotek" in hip - hop točka učenk 9. razreda. Plesalci so oder prepustili županu Francu Setnikarju. Župan je priložnost izkoristil za zahvalo prav vsem sodelujočim pri projektu. Za izvedbo projekta gre velika zahvala prejšnjemu županu Lovru Mraku, ki je ob pravem času sprejel prave odločitve. leg velike športne dvorane (velikost cele dvorane: 25,25 m x 32 m; 810,70 m2), ki se s pomočjo elektro dvižne delilne zavese iz dvojnega umetnega usnja lahko razdeli v dve vadbene enoti, je v objektu tudi plesna večnamenska dvorana, ob dvorani pa tudi amfiteater za razna srečanja in prireditve. Objekt je nadstandardno zasnovan, tako da se v njem lahko prireja tudi večje športne prireditve in tekmovanja ter družabne in kulturne prireditve. V objektu je možno izvajati sledeče športne dejavnosti: • Velika dvorana: dvoranski nogomet, košarka, odbojka, rokomet,^ • 1/2 športne dvorane: dvoranski nogomet, košarka, odbojka, badminton ter drugi neimenovani športi, primerni za dvorano, možne pa so tudi različne oblike splošne vadbe • plesna dvorana: ples, aerobika, joga Športna dvorana Polhov Gradec v številkah: • skupna površina objekta 1.370 m2 • velika dvorana površine 810,70 m2 • visoka plezalna stena (širina 4,7 m, višina 7 m, previs do 0,7m, skupaj plezalne površine 35m2; zajema osnovne naravne oblike kot so navpična plošča, previs, raz, kot,^) • plesna večnamenska dvorana površine 128 m2 • kapaciteta 456 sedežev na tribunah • 3 sklopi stalnih tribun in 3 teleskopske tribune v parterju V športni dvorani je 141 sedežev na tribunah nad parterjem in Za izvedbo projekta so zaslužni tudi vsi občinski svetniki in veljaki, ki so projekt ves čas podpirali. Nenazadnje gre zahvala projektantu Igorju Frelihu in vsem izvajalcem gradbenih in nadzornih del. Župan je zaključil svoj govor s trditv^o: "Objekt je dokončan. Smo v dvorani, na katero smo lahko ponosni!". Celotni spremljajoči program je bil športno obarvan. Športno ritmičnemu plesu "Mavrično padalo" ob glasbi Sreča na vrvici je sledila gimnastična točka na parterju, v izvedbi Anamar^e Potokar in Sare Jankovec. Večer so dodatno razgreli učenci 9. razreda, ki so pripravili akrobatsko - košarkaško točko "zab^anja na koš". Sledil je govor ministra Igorja Lukšiča, ki je pohvalil župana in celotno občino za izjemen posluh za šport. Šport je aktivnost, ki je v Slovenci izredno cenjena in naši športniki dosegajo izjemne rezultate. Z novo športno dvorano bodo imeli otroci in odrasli priložnost za kvalitetno udejstvovanje v športnih aktivnostih. Otvoritev je dosegla vrhunec s slovesnim trenutkom, ko so minister, župan in ravnateljica, simbolno prerezali trak. Po prerezu traku je objekt blagoslovil polhograjski župnik Bogdan Oražem. Za zaključek je bil na oder povabljen plesni par Žiga Vintar s soplesalko, katera sta s svojim plesom zaokrožila prireditev in napovedala nadaljevanje druženja s Tanjo Žagar in Ansamblom Spev. Slednja sta dodobra razgrela udeležence, ki so se v poskočnih ritmih, dolgo v noč vrteli po plesišču. Polhov Gradec je z novo športno dvorano pridobil veliko. Po- 315 sedežev na treh teleskopskih tribunah na parterju, skupaj 456 sedežev, s tem da je za različne dogodke možno postaviti še dodatne stole na parterju, tako da športna dvorana lahko sprejme tudi do 736 obiskovalcev. Stara telovadnica je bila v celoti porušena. Na tem mestu je sedaj zgrajena nova večnamenska športna dvorana z dvema vadbenima enotama, garderobami, shrambami za orodje, kabinetom za športne pedagoge, malo telovadnico. Poleg prostorov za športno vzgojo je v objektu dvorane še prostor za knjižnico in dve učilnici za nivojski pouk oz. izbirne predmete. Cilj obnove v letu 2009 je bil predvsem zagotovitev ustreznih šolskih prostorov za izvajanje pouka od 1. do 9. razreda, gradnja primernih prostorov za izvajanje športne dejavnosti (obvezni pouk športne vzgoje, pouk izbirnih predmetov in interesnih dejavnosti otrok in odraslih), gradnja upravnih prostorov in zagotovitev ustreznih prostorov za izvajanje predšolske vzgoje. Prenova obstoječega objekta je zajemala odklop vseh instalac^, demontažo in iznos opreme in elementov instalac^, odstranitev oken, vrat, lahkih predelnih sten ter stenskih, stropnih in talnih oblog, z rušenjem opečnih predelnih sten, rušenje betonskih sten in naprav podbojev, ojačitev obstoječih sten in stropov ter odstranitev finalnih tlakov. V prostorih bivše kuhinje so sedaj upravni prostori. Nova kuhinja je locirana v pritličju v prostoru bivšega bazena, ki že vrsto let ni služil svojemu namenu. Poleg kuhinje je tukaj tudi nova jedilnica in učilnica za gospodinjski pouk. Poleg omenjenih del je bila izvedena še dozidava kabineta k obstoječi računalniški učilnici in k učilnici za likovni oz. glasbeni pouk. Na severni strani šole je zgrajen prizidek višine P+1, katerega pritličje je skupaj z obstoječim delom namenjeno vrtcu, nadstropje pa je namenjeno matičnim učilnicam I. in II. triade in kabinetom za učitelje. Vrtec obsega skupaj šest igralnic, prostore za upravo, shrambe in prostor za individualno delo z otroki. Vse igralnice imajo izhod na teraso oz. otroško igrišče. Večnamenska dvorana je dolgoletna potreba tako Osnovne šole Polhov Gradec, kakor tudi kraja in njegovega zaledja. V tem primeru lahko govorimo o njeni pomembni vlogi za občino na območju šolskega okoliša Osnovne šole Polhov Gradec, posredno pa na raven celotne občine Dobrova-Polhov Gradec in tudi osrednjeslovenske reg^e. Vrednost investic^e v celoti z rekonstrukc^o in prizidavo šole je znašala približno 5.400.000,00 EUR. 1.956.086,00 EUR bo prispevalo Ministrstvo za šolstvo in šport, 25.970,00 EUR pa Fundac^a za šport. Z objektom bo upravljala občina Dobrova- Polhov Gradec, saj bodo prav društva in občani njegovi največji uporabniki. V dopoldanskem času pa bo večnamensko dvorano za potrebe telovadbe uporabljala Osnovna šola Polhov Gradec. Špela Arh 26. september 2011 elektronski naslov: info@dobrova-polhovgradec . si Občina Dobrova - Polhov Gradec NAŠ ČASOPIS 19 Država ureja Gradaščico Lanske poplave so vendarle dale nauk tudi Ministrstvu za okolje in prostor, ki se je lotil urejanja posameznih odsekov Gradaščice. Tako že en mesec potekajo dela na desnem ovinku reke v kraju Žirovnik, vasici pod hribi, kjer je tudi odcep za Osredek in Topol. Terenska opažanja domačinov so bila namreč zabeležena; na tem delu Gradaščice se vanjo izliva Žirovniški graben, tako da je vode preprosto preveč, ki se tu preliva tudi iz grabna in poplavlja celotno ravnino v smeri Dobrove. G. Aljaž iz družbe Puh, ki delajo na terenu kot podozvajalci družbe Hidrotehnik, je povedal, da so bili že v prejšnjem stoletju na tem ovinku zabiti leseni piloti v mehko prodnato dno, ven- Pograjski most prenovljen Marsikdo se je v dveh mesecih, kolikor je trajala obnova mostu preko Gradaščice, spraševal, ja kaj za vraga je treba razbrati tako lep most, kije bil nazadnje rekonstruiran in razširjen leta 1988. Govorice sem preveril pri g. Podobniku, strokovnjaku iz Cestnega podjetja Ljubljana, ki mi je povedal in razložil, da je most kot ledena gora, kjer vidiš le njegov manjši zgornji del. Podrobni pregled mostu je namreč pokazal, da ima most čez vodo težave z vodo! Površinska deževnica je začela pronicati vanj prek razpo-kanega asfalta in hidroizolacje, pa tudi vodni odtočni kanali so bili prekratki in so s spodnje strani razjedali železobetonsko konstrukcjo. Rja je od znotraj razžirala močne jeklene palice in v nekaj letih bi se most lahko pod veliko obtežbo nepričakovano podrl, saj samo beton brez železa oz. pravilneje jekla nima dovolj natezne moči. Beton da trdoto, nare-bričeno jeklo pa žilavost in natezno trdnost. V postopku obnove, ki jo je CPL opravil v dveh mesecih in je stala 61.000 evrov, so zaprli polovico mostu, s čimer so zmanjšali obtežbo, razbili stare prerjavele nosilce v pločniku in jih zamenjali s povsem novimi (pločnik je nosilni del mostu), dodali so še nekaj centimetrov v širino in pa pod novim asfaltom na novo položili hid-roizolacjo v obliki epoksi smole. Nove in zaradi novih pravilnikov višje so tudi pocinkane ograje, ki so se jih odločili postaviti ob strani, saj so tako pločnik lahko razširili še za decimeter. Dela so bila tako ne le kakovostno opravljena, kot je določalo gradbeno dovoljenje za rekon-strukcjo, vaščani smo dobili trdnejši in širši most, ki je naša edina cestna povezava s svetom! Vsaj dokler ne bo v praksi zaživela ideja o novi cesti, ki se bo morda vila mimo nekdanje žage in pod graščino prečkala Gradaščico ter se priključila na obstoječo cesto na način, da bo graščina res lahko zaživela brez težkega prometa. Ideje so na mizi, a seveda ni denarja ^ Še dobro, da nas čist zrak nič ne stane, in hvala vladi, da ga (še) ni obdavčila! Sebastjan Vehar Pograjski dom vse bolj grajski Irena Mrežar je kot najemnica Pograjskega doma presenetila samo sebe, kot pravi, saj je uspela letni vrt kakovostno zastekliti, urediti izolacjo in ogrevanje in še dekoracjo, katere se ne bi branila še tako izbrana poročna družba! Za piko na i bo v kratkem ta skoraj 100 m2 velik zimski vrt, ki sprejme sedmdeset gostov, povezala z notranjostjo z novimi svetlimi vrati, s čimer bo gostišče zadihalo in še dodatno zaživelo. Ni pa to edina jesenska novost. Tudi toaletni prostori so namreč urejeni na novo, in to nadstandardno, s stenskimi vgrajenimi kotlički vode, prav tako na prizidku menjajo streho, in sicer s pločevinasto pocinkano, ki je odporna proti rji, na notranji spodnji strani pa je plast filca proti nastajanju kondenza. Seveda pa ima pri obnovi glavno besedo (in denarnico) lastnik prostorov, TD Polhov Gradec. O njihovih željah in načrtih, ki vključujejo prostor za kampiranje, pa kdaj drugič! Ko bomo imeli most preko vode, kot nam ga table obljubljajo že skoraj dve leti... Sebastjan Vehar Urejanje jarkov V jesenskem času bomo nadaljevali s čiščenjem in urejanjem jarkov na območju naše občine. Vsi zainteresirani lahko vložite na občinsko upravo vlogo, ki naj vsebuje: • podatke o vlagatelju, • številke parcel, po katerih potekajo jarki, • katastrsko občino, • podatke o lastnikih zemljišč. Vloge nam posredujte do 25. 10. 2011, dodatne informacje: 01 3601 800. Na podlagi prispelih vlog bo pripravljen terminski načrt urejanja jarkov. Čiščenje jarkov zaradi zakonskih določil lahko poteka le v zimskem času, najpozneje do 15. marca. Občinska uprava dar to nikakor ni ustavilo vode pri erozji levega brega. V skladu z gradbenim projektom so tako najprej odpeljali naplavine z dna struge, nato pa zabili nove pilote, breg poravnali pod kotom 45 stopinj, nanj položili filc, ki prepušča vodo, ne pa zemlje, nanj potem zložili velike skale in jih utrdili z zemljo. Manj viden poseg je opravljen na dnu struge, kjer so zabetonirali prag v točno določeni globini, s čimer so preprečili morebitno spodjedanje dna in poglobitev struge, kar bi vodilo v spodjedanje novo urejene brežine s spodnje strani. Tudi v Kozarjah ob glavni cesti že približno en mesec urejajo brežine, o tem več v nadaljevanju. Sebastjan Vehar Vitrine in panoji znotraj ponujajo marsikaj zanimivega. Odprta grajska trgovinica Polhov Gradec - V graščini v Polhovem Gradcu je na pobudo Javnega zavoda Polhograjska graščina odprla trgovinico, ki ob vikendih mimoidočim ponuja pestro izbiro domačih izdelkov. »Grajska trgovinica«, kot so jo poimenovali, je odprta vsak vikend, ob sobotah in nedeljah, od 10. do 17. ure, v njej je mogoče dobiti marsikatero informacjo ali pa kupiti izdelek, značilen za Polhov Gradec. V razsvetljenih vitrinicah grajske sobane so razstavljeni izdelki, ki jih ponuja kraj in so jih ustvarili naši domačini: med in drugi medeni izdelki, raznovrstne čipke, miniaturni kozol-čki, drugi izdelki iz lesa, knjige, razglednice. Pano pred gradom, ki vabi mimoidoče, naj vstopno. Vse izdelke si lahko ogledamo, lahko pa jih tudi kupimo. Prav tako si na panojih, ki visjo v sobani, lahko preberemo in najdemo marsikatero zanimivo informacjo o kraju Polhov Gradec, Blagajevem volčinu, Pograjski gori, spomeniku grofa Blagaja in drugih znamenitostih kraja. Lepo povabljeni na ogled ali nakup. Nadja Prosen Razstava ostankov nemško-ital^'anske meje Polhov Gradec - V polhograjski graščini je na ogled prikaz ostankov nemško-itali-janske meje, ki je v letih druge svetovne vojne potekala na našem območju. Avtor Milan Košir iz Črnega Vrha je kar nekaj let skrbno zbiral, skrival in hranil te dragocene ostanke meje, ki je takrat potekala po meji Suhi Dol-Za-log-Setnica-Mala Grmada. Razstava obsega popolnoma prave mine, ostanke bodeče žice, čelade, nekatere originalne dokumente, knjige in druge žive prikaze, ki človeka živo spomnjo na takratni čas. Razstavo si lahko ogledate vsako soboto in nedeljo med 10. in 17. uro. Milan Košir, avtor razstave s svojimi eksponati Nadja Prosen Nova internetna stran Turistične zveze Dolomiti Turistična zveza Dolomiti je pripravila popolnoma novo internetno stran, ki zajema vse uporabne informacje z področja turizma v Občini Dobrova - Polhov Gradec. Zajete so informacje o naravni in kulturni dediščini, izletih, pohodništvu, piknikih in drugih turističnih informacjah. Poseben poudarek je na gostinski dejavnosti. Prikazane so gostilne, kmetije odprtih vrat, okrepčevalnice. Lahko si boste ogledali fotografije gostiln in gostinskih prostorov in kratek opis. Prepričani smo, da je to prvi tak prikaz gostinske ponudbe v naši občini. Prav tako smo povezani z vsemi društvi, občino,Turistično zvezo Slovenje. Povezava je tudi s Tehniškim muzejem Slovenje in Hišo medu Božnar Polhov Gradec. Tudi fotogalerja je zanimiva, saj vsebuje precej fotografij iz naše občine in najlepše urejene hiše v občini. Želimo, da si internetno stran ogledate in lahko daste predloge, kako bi še izboljšali to stran. Internetni naslov je www tzdolomiti.si Predsednik Turistične zveze Dolomiti Marjan Plestenjak Občina Dobrova-Polhov Gradec Stara cesta 13 1356 Dobrova Upravni prostori na Dobrovi (Stara cesta 13) Uradne ure: Ponedeljek: od 8.00 do 12.00 ure Sreda: od 8.00 do 12.00 in od 14.00 do 16.00 ure Petek od 8.00 do 12.00 ure Telefon: 01 3601 800, telefaks: 01 3601 805 Elektronski naslov: info@dobrova-polhovgradec.si oglasno sporočilo 20 NAŠ ČASOPIS Občina Dobrova - Polhov Gradec 26. september 2011 elektronski naslov: info@dobrova-polhovgradec.si OS Dobrova, 1. a Prva vrsta od leve proti desni: Anže Urbančič, Samo Golob, Liče Atanasova, Eera-zem Burger, Klara Tomc, Erika Maček. Druga vrsta: Gregor Žerovnik, Jan Vodo-pivec - Suhadolc, Marko Grebner, Bor Belec - Sfiligoj, Vita Frank. Tretja vrsta: razredničarka^Andreja Mutejc, Ema Grosek, Tim Ostanek, Tim Otorepec, Baja Požar, Višnja Stiglic, Mat^a Senk, vzgojiteljica Antonia Bozovičar. OŠ Dobrova, 1.b Prva vrsta: Niko Dolinar, Almin Balčinovic, Laura Čik, Gaja Alič, Nik Vidmar, Jernej Rihar. Druga vrsta: Jan Lampret, Maja Božič, Urh Jarc, Jaka Jakopin, Tia Vidic, Vito Nitic. Tretja vrsta: vzgojiteljica Antonia Bozovičar, Martin Gornik, Nika Kržišnik, Peter Trobec, Leon Gregor Galic, Zala Seliškar, Hana Jakopin, učiteljica Tatjana Diaci. Prvošolčki na Dobrovi Prvi dan septembra je izredno pomemben dogodek v življenjih prvošolčkov. Nekateri so prvi šolski dan nestrpno pričakovali, drugi nekoliko s strahom. To je bil naporen dan za vse, ki so šolske klopi spoznali prvič. Učiteljici prvošolkov se zavedata potencialnih strahov malčkov, zato sta organizirali dan v sproščenem in ustvarjalnem vzdušju. Po sprejemu otrok pred šolo so jih povabili v plesno dvorano, kjer jih je pričakalo pravljično vzdušje. Učenke dobrovške šole, ki obiskujejo lutkarski krožek, so zanje pripravile lutkovno predstavo Zlati zajček. Prvošolčke sta sprejela tudi ravnatelj Vilijem Kovačič in župan Franc Setnikar. Slednji je malčke prijazno nagovoril in jih spodbudil k pridnemu učenju in spoznavanju novih znanj. Zanje se je še pobebej potrudil in jim podaril sladka darilca. Otroci so v nadaljevanju dne imeli priložnost z rezanjem, lepljenjem in risanjem ustvarjati popolnoma svoje zlate zajčke. Med njihovim ustvarjanjem so se starši zamotili s prvim roditeljskim sestankom. Čeprav so bili otroci prvi dan v šoli le kratek čas, so jo zapustili polni navdušenja in želje po novem, še ne osvojenem znanju. (sa) Prvi šolski dan za dvaintrideset prvošolčkov V četrtek, 1. septembra, se je za osnovnošolce in d^ake začelo novo šolsko leto. Šolski prag je v Slovenci prvič prestopilo več kot 18.300 prvošolčkov, od tega je v šolske klopi v Polhovem Gradcu prvič sedlo triindvajset otrok, v Črnem Vrhu šest in v Šentjoštu štirje. Prvi šolski dan je za večino učencev navadno pr^eten in brezskrben. Toda za otroke, ki se prvič podajajo proti šolskim vratom in klopem, ja ta dan prav gotovo nekoliko drugačen. posebno na podružničnih šolah, ne obeta nič kaj razveseljujočega, je dejala ravnateljica OŠ Polhov Gradec Albina Jerman Slabe, ki pa je dodala, da so številke spremenljive glede Da otroci ostanejo v domačem okolju ter si tod ustvar^o prvo socialno mrežo, ki jo bodo pozneje le še pletli naprej, je zelo pomembno za otroka in njihove starše pa tudi šolo in obči- no, saj bi te skupnosti morale delovati druga z drugo. Toda tu je pomemben prvi korak, korak, ki ponuja možnost. Pa srečno, vsem! Nadja Prosen Prebiranje pravljice na prvi šolski dan poln pričakovanj in vprašanj o novih obrazih, stvareh in rečeh, ki jih bodo srečevali, spoznavali in odkrivali skozi celotno šolsko leto. Za prvošolčke v Polhovem Gradcu je prvi šolski dan minil lepo. Pr^azno so jih v razred pospremili njihovi ponosni starši, nasmejano so jih sprejeli ravnateljica, župan, njihove razredničarke in pomočnice. V šolske klopi je letos prvič sedlo dvaintrideset prvo-šolčkov, kar je glede na prejšnja leta za Polhov Gradec povprečno število. Krivulja, ki prikazuje število prvo-šolčkov v osnovni šoli v Polhovem Gradcu ter v podružničnih osnovnih šolah v Črnem Vrhu ter v Šentjoštu, sicer niha, vendar, za prihodnja leta, - ■ - ^ na število priseljenih otrok in tistih, ki ostanejo oziroma zapust^o kraj. Problem, da otroci, ki sicer živ^o v kraju ali njegovi okolici, šolo obiskujejo drugod, povezuje predvsem s socialnim okoljem, ki si ga je otrok že ustvaril, ko je drugje obiskoval jasli ali vrtec, saj mu le-tega domače okolje ni nudilo. Potemtakem lahko svetlejša leta in polnejše učilnice pričakujemo, ko bodo v šolske klopi sedli otroci, ki zdaj obiskujejo jasli oziroma vrtec. Bo že držalo, saj ima vrtec v Polhovem Gradcu letos odprtih kar deset oddelkov. Slišati je veliko, vendar to še ne zadostuje za sprejem vseh otrok, ki so letos oddali vlogo za sprejem v vrtec. Polhograjski prvošolci Prvi razred Podružnične šole Šentjošt - učiteljica Jelka Ušeničnik, zraven nje pa od leve proti desni sed^o prvošolci: Mojca Končan, Luka Dolinar, Ivana Cecil^a Keršič in Anastaz^a Tominc. (gt) OŠ Polhov Gradec Tudi mi smo stopili skozi šolska vrata Na OŠ Polhov Gradec smo pred dnevi - tako kot vsa vesoljna Slovenca - stopili čez prag naše hiše učenosti. V prešernem razpoloženju ^ smo učiteljice pričakale naše šolarje. Že na prvi pogled je bilo videti, da so prav vsi pridobili nekaj novih centimetrov, spet drugi so si spremenili pričeske, nekateri pa so se odločili, da se bodo med počitnicami prepustili tudi gurmanskim užitkom. Skratka, lenarjenja je konec, zdaj je treba zavihati rokave in začeti delati. Tega se najbrž že vsi učenci dodobra zavedajo, saj so od današnjega dne že ustaljeno vozili po starih tirnicah ter zavzeto sledili urniku, prav tako pa tudi pouku. Letos nas čaka vrsta novih podvigov, vsekakor pa smo za učence pripravili tudi veliko popotovanj. Eden tovrstnih izzivov v bližnji prihodnosti je Finska, kamor se bodo podali naši najboljši učenci, poleg tega pa bomo v obliki ekskurz^ dodobra spoznali tudi našo zeleno deželo. Letošnje leto bo pestro in razgibano tudi na področju krožkov, saj smo jih ponudili celo paleto. Učenci, ki imajo radi ročne spretnosti, bodo pridno vezli, spet drugi se preizkušali v novinarstvu ali pa počeli še mnoge druge stvari. Skratka, poskrbeli smo, da bo vsak posameznik našel nekaj zase in za svojo dušo. V prihodnjih dneh se nam obetajo svetli trenutki tudi na področju športnih dejavnosti, saj bomo slavnostno odprli vrata naše nove telovadnice ter zaznamovali dan šole. Tako bomo poskrbeli, da bodo tudi naši najmlajši ohranjali zdrav duh v zdravem telesu. Manja Žugman Širnik Vtisi ob vnovičnem prihodu v šolo so bili različni, zato vam jih v nadaljevanju tudi nekaj ponujamo. Zakaj so se učenci OŠ Polhov Gradec veselili pouka? »Šole sem se veselila, ker rada nabiram novo znanje, se srečujem s svojimi pr^a-teljicami in učitelji.« (Marjeta Malovrh, 7. b) »Šolo sem že nestrpno čakala, ker sem pogrešala sošolke, učiteljice in našo razredničarko. V šoli pa se tudi vedno kaj dogaja, tako da nam ni nikoli dolgčas.« (Manca Oblak, 7. b) »Šole sem se veselila, ker imamo novo telovadnico, prav tako pa sem si želela videti prjatelje.« (Anja Kavčič, 7. b) Moje počitnice Ko smo koncu preteklega šolskega leta narisali piko na i, so se začele počitnice in z njimi dolgo vroče poletje. Veselili smo se, da so nastopile počitnice, z njimi pa brezskrbni dnevi. Svoje obdobje lenar-jenja sem preživela karseda lepo. Že v prvem tednu sem se odpravila na Robinzonski tabor, ki je potekal v Bohinju. Uživala sem na toplem soncu, skakala v vodo, se vozila s kajakom in počela še vrsto drugih zanimivih stvari. Z drugimi taborniki smo hodili v hribe, se igrali na igrišču, obiskali pa smo tudi pustolovski adrenalinski park. Skoraj vsak večer smo opazovali plapolanje zastave v bližnjem taboru. bila nam je zelo všeč. Čas je hitro bežal, zato je prišel dan, ko smo se od taborjenja morali posloviti. Vsem nam je bilo žal. Vsekakor se ga bom udeležila tudi prihodnje leto, priporočam pa ga prav vsem, ki v sebi premorejo kaj pustolovskega duha. Anja Tominec, 6.b Novo šolsko leto Pa je spet šola! Letos se je že zelo veselim. Zakaj? Ker je sedaj prenovljena, končno pa imamo tudi prostrano telovadnico. Vendar to še ni vse. Moj najljubši kotiček v šoli je knjižnica, saj jo je knjižničarka zelo lepo uredila, v ta prostor pa tudi zelo rada zahajam, saj me tam zmeraj pričakajo knjige, ki nam ponujajo znanje, zabavo, veselje in še mnogo več. Le kaj naj še napišem? Ko takole razmišljam, lahko zaključim le, da imamo v naši hiši znanja zdaj vse, kar mali učenjaki potrebujemo. Da, ti naš dragi bralec, pravkar se je zares začelo: jutranje vstajanje, oblačenje, poslušanje učiteljev, drenjanje po šolskih hodnikih ^ V glavnem počnemo to, kar nam je položeno v naš vsakdan že od petega leta. Upam, da bo to šolsko leto še posebno lepo, saj gremo novemu znanju naproti. Lara Vehar, 6. b 26. september 2011 elektronski naslov: info@dobrova-polhovgradec . si Občina Dobrova - Polhov Gradec NAŠ ČASOPIS 21 Snemanje TV drame Kekčeva poroka v Polhovem Gradcu V gostilni Pr'Pratkarju v Polhovem Gradcu je v začetku julya potekalo snemanje filma Kekec, tri dni pred poroko. Kakšen je namen filma in kdaj si ga bomo lahko ogledali na televizyskih zaslonih, sem povprašala režiserja filma Jako Šuligoja. Kekec še vedno velja za zelo priljubljenega otroškega knjižnega in filmskega junaka. Njemu so oziroma smo želeli biti podobni mnogi otroci, saj nam je bil zaradi neustrašne, pogumne, iznajdljive in brihtne narave vzor. Tega junaka je v svoji trilog^i opisal slovenski mladinski pisatelj Josip Vandot. V knjižni izvedbi so izšla tri dela: Kekec na hudi poti (1918), Kekec na volčji sledi (1922) in Kekec nad samotnim breznom (1924). Po njih pa so bili posneti trije slovenski mladin- Vsi nastopajoči filmski junaki, med njimi tudi člani FS grof Blagaj ski filmi, ki so orali ledino slovenskega filma. Film Kekec, posnet leta 1951, je bil prvi slovenski mladinski celovečerni film, takrat čmo beli. Temu je leta 1963 sledil film Srečno, Kekec, ki je bil prvi slovenski barvni film, pet let pozneje pa je otroke in mladostnike navduševal Kekec s svojimi ukanami. Poleg Kekca smo spoznali še nekaj njegovih prijateljev in tistih, ki so mu nagajali. Kakšni naj bi ti junaki bili, ko enkrat odrastejo, smo si lahko zamišljali in predstavljali vsak po svoje. Ekipa ustvarjalnih mladih študentov z Akadem^e za gledališče, radio in televiz^o pa je svoje predstave strnila v TV dramo, ki so jo poimenovali Kekec, tri dni pred poroko. Like iz Vandotovih povesti so si zamislili po svoje: Rožle postane vaški župnik, Mojca se odpravi na delo v mesto in postane mestna dama, ki pa še vedno pogreša domače podeželsko okolje, Bedanec postane vaški krčmar, Kosobrin rahlo sodobnejši zeliščar, Ke-kec pa ostane pastir. Skozi vso Prizor iz filma Kekec tri dni pred poroko, ki so ga snemali v Polhovem Gradcu. pripoved si Kekec pri štiridesetih še vedno želi poročiti z Mojco, a ta je zaročena s svojim direktorjem Fer^em. Mojca s svojim zaročencem nekoč prikolesari v domačo vas h Kosobrinu po kapljice za svoje bolne oči. Komed^a prikazuje kup komičnih, zabavnih prizorov in dialogov, ki s pomočjo Kosobrinovega zeliščnega napoja pripeljejo film do srečnega konca. Ali bo tudi odrasel Kekec, kakršen bo nastopil v novem filmu, še vedno ostal naš junak in idol, sem povprašala kar režiserja filma Jaka Šuligoja. Jaka je mlad, ambiciozen in obetaven študent 4. letnika Akadem^e za gledališče, radio, film in televizijo, ki se je odločil za svojo diplomsko delo zrežirati in nam gledalcem prikazati Kekca v nekoliko drugačni luči, pravi sam. Pri izvedbi sta mu pomagala še Marko Kurat, ki je avtor predloge, in Goran Kužet. Igralska zasedba je bila prav tako profesionalna, in sicer je v vlogi Kekca nastopil Miha Brajnik, Mojco je zaigrala Katarina Čas, Rožleta je igral Vito Košir, Matjaž Javšnik je zaigral Kosobrina, Bedanca Damir Leventič in Ferija Saša Rajakovič. Nič manj profesionalno se niso izkazali svati, ki so jih igrali domačini, člani Folklorne skupine grof Blagaj, ki se jim režiser ob tej priložnosti zahvaljuje za sodelovanje. Poleg igralske ekipe pred kamero za kakovost filma velik del prispeva ekipa za kamero: režiser, scenarist, asistenti, producent, kostumograf, maskerka, snemalska ekipa in še kateri bi se našel. Celotna ekipa je tokrat štela okrog trideset oseb. Rezultat njihovega dela bo viden na televizijskih ekranih predvidoma januarja, bo najverjetneje na programu pozno zvečer, označen s posebnim trikotnikom, saj je po režiserjevih besedah, primernejši za odrasle. Jaka Šuligoj pravi, da so s filmom želeli razbiti nacionalne ideale Kekca in ga zato prikazali kot preprostega tipičnega Slovenca. Sama pa se sprašujem, mar je tipični Slovenec res preprost, podeželski moški, ki pri štiridesetih še vedno išče bistvo svojega življenja in svoje probleme in želje utaplja v alkoholu, njegov besednjak pa poleg kletvic vsebuje še polno vulgarnih besednih zvez? Prav gotovo se najde še kakšen tak Kekec, ki bi potreboval Kosobrinov zeliščni napoj. Vendar upam, da so predstave o hrabrem in bistrem Kekcu v naši domišlj^i ubrale drugo pot. Nadja Prosen Godba Dobrova - Polhov Gradec v Sloveniji je zelo razvita tradicija pihalnih godb, saj obstaja več kot sto aktivnih godb. Vendar pa se s tradicijo, ki sega v čas dvajsetih let prejšnjega stoletja, lahko pohvali le malokdo. namreč ze Na Dobrovi je bila ustanovljena prva godba pred več kot devetdesetimi leti. Takrat se je imenovala Gasilska godba Dobrova. Gasilska godba Dobrova je delovala do časa pred drugo svetovno vojno. Po 2. svetovni vojni pa tradic^a ni bila obujena. Sedaj je godba v naših krajih po več kot sedemdesetih etih ponovno oživljena. Ustanovitelj Borut Dolinar se lahko pohvali, da je bil ravno njegov praded, Franc Birtič, kapelnik in ustanovitelj Gasilske godbe na Dobrovi. Morda se ravno zato čuti poklicanega, da se v polhograjski dolini ponovno vzpostavi skupnost glasbenikov, katerih cilj ne bo ozka lokalna usmerjenost, temveč povezovanje ljudi v naši občini in zunaj nje. Borut z navdušenjem pravi: "Ob dolgoletnem udejstvovanju v družbi Gasilska godba Dobrova, leto 1920 Trobentači na vaji na področju glasbe sem spoznal, da ima veliko ljudi glasbeni talent, ki pa ga zaradi različnih razlogov v življenju ne razv^e. Tu je možnost za vsakogar, še posebej pa za osnovnošolske otroke." Letos spomladi je godba začela delovati na podlagi ustanovitve društva KD Godba Dobrova - Polhov Gradec. Vodenje godbe je prevzel uveljavljeni glasbenik Matej Rihter, profesor na kon-zervator^u v Ljubljani, kjer uči trobento. Hkrati je član simfoničnega orkestra RTV Slovenca ter dirigent Kranjske mestne godbe. Obenem je član narodno-zabavnega Ansambla Gregorji. V začetku septembra je po-tekaka avdic^a za vpis v godbo in hkrati možnost za vpis v glas- beno šolo. Pomembno je, da se vsem zainteresiranim omogoči kakovostno šolanje in sodelovanje v godbi. V njej lahko sodelujejo prav vsi mladi navdušenci, saj društvo omogoča uporabo lastnih glasbil. Lastni instumenti odpirajo možnost, da se potencialne stroške nakupa instrumenta izkoristi za ustrezno izobraževanje. Z udeležbo na avdic^i so bili izredno zadovoljni, saj so se je udeležili otroci, ki imajo posluh in so pokazali talent. Vendar pa vsa mesta v godbi še niso zasedena. Zato so k vpisu vabljeni vsi zainteresirani, tisti s predhodno glasbeno podlago, pa tisti z malo glasbenega znanja. Poskrbljeno bo, da bodo prav vsi dobili ustrezno znanje, na pod- lagi katerega bo godba delovala homogeno in uspešno. V jesenskem času bo godba dopolnjena z oddelkom pihal in spomladi z oddelkom tolkal. V oktobru se bo ob zadostni prijavi začela glasbena pripravljalni-ca, ki je namenjena predšolskim otrokom in učencem prvega razreda. Dolinar je v v nadaljevanju razlagal: "Primerno uvajanje v glasbo omogoča hitrejše rezultate v prvem letu učenja glasbila. In večjo gotovost, da bo otrok sprejel inštrument, kot igračo in izziv" Glasbena šola bo delovala po klasičnem programu, učitelji imajo ustrezno izobrazbo ter izkušnje. Učne ure bodo potekale dvakrat na teden v prostorih osnovne šole Dobrova. Godbene vaje pa bodo enkrat na teden v prostorih novega Župn^skega doma na Dobrovi. Občina ima štiri krajevne skupnosti in cilj je, da bi omogočili dostop do godbe vsem, ki si tega žel^o. Želja je, da bi ustvarili skupnost mladih glasbenikov, ki bodo prihajali iz vseh krajev naše občine. Medsebojno povezovanje in druženje sta ključ za skupno delovanje ter smoter in cilj društva. Gotovo je cilj godbe sodelovanje na celotnem območju občine ob posvetnih ter večjih cerkvenih praznikih. Godba nas mora povezovati in ne obratno. (sa) Podoknice pod grajsko lipo Polhov Gradec, 19. avgust - V grajskem parku pod rajsko lipo so se na pobudo Javnega zavoda Polhograjska graščina in Turističnega društva Briše v petek zvečer zbrale moške pevske skupine iz bližnje okolice. »Vzšlo je fantovsko sonce^ fantje se zbirajo pod vaško lipo^« in tako kot nekoč je izpod vaške lipe po mnogih letih ponovno zadonela fantovska pesem, ki je vse zbrane zazibala v čas, ko so fantje hodili k svoji ljub'ci v vas in ji pod oknom zapeli izbrano pesem, potem pa jim je odprla kamrico ali pač ne. Pod lipo, ki grajski park krasi že vsaj 350 let, je tokrat vasovalo šest fantovskih oziroma moških pevskih skupin (Moški pevski zbor TD Briše, Moški pevski zbor KUD Oton Župančič iz Sore, Moški pevski zbor Župn^e Preska, Fantje z Dola ter Fantje na vasi KD Rakitna), pridružil pa se jim je tudi župan Franc Setnikar. Čudovito so odmevale pesmi in pri marsikaterem dekletu, ženi ali mami obudile pr^et-ne spomine iz mladostniških dni. K pristnemu vzdušju je prispevala tudi Barbara Red-nak Robič, ki je povezovala kulturni program in navzoče med drugim spomnila na bogat pomen lipe za Slovence. Slovenci so jo sadili že v času turških upadov kot simbol zmage nad Turki, pod lipo naj bi v Hruševju pri Postojni pogosto počival tudi naš slovenski literarni junak Martin Krpan, ko je tihotapil sol z morja, pod lipo pri Predja-mi v bližini Postojne pa naj bi bil pokopan roparski vitez Erazem Predjamski. Tudi pod lipo pri gori Peci naj bi kralj Matjaž pri kamniti mizi sklenil mir s svojimi sovražniki. Lipa je torej povezana s številnimi legendami in pripovedmi, njen večstoletni namen pa je združevati in zbirati življenje ljudi na vasi in takšno vlogo je imela tudi to- krat. Po končanem uradnem delu so se pod njo zbrali domačini in obiskovalci, osvežili so grla, prigriznili pripravljene dobrote ter pokramljali in skupaj veselo zapeli. Naj v Polhovem Gradcu ponovno zaživi pomen lipe. Nadja Prosen Vasovavci Druženje pod grajsko lipo 22 NAŠ ČASOPIS Občina Dobrova - Polhov Gradec 26. september 2011 elektronski naslov: info@dobrova-polhovgradec.si Low Peak Charlie so zvok in light show sta bila odlična! nenavadno mešanico funka in rocka, Občinstva je bilo največ okoli polnoči ^ Škorp^on odganja vampirje? Najlepša med hostesami, a edini prihodki so bili od prodaje ^^ače in prigrizkov in niso zadoščali za organizatorjeve stroške. Šundr 2011 Na občinskem prireditvenem prostoru pri Gostilni Pograjski dom Šundr »nažiga« vsak prvi septembrski vikend. Tokrat je v lepem vremenu na prostem žura-lo v konici večera kar 400 ljudi, pri čemer niso bili ne lačni ne žejni. Edinstven in že kar tradicionalni festival rokenrola v naši občini je hkrati odskočna deska za marsikateri mlad ansambel. Na odru so doslej noreli tudi že Alya, Zmelko-ow, The drinkers, Sausages, I.C.E in mnogi drugi. Tokratni nastopajoči so bili paša za ušesa, zahvaljujoč kakovostnim zvočnikom in light showu, ki si jih je organizator sposodil pri profesionalcih v Domžalah, pa tudi paša za oči - predvsem skupina Hellcats: štiri mlade divje bejbe heavy metal, ki igrajo lastno avtorsko muziko, čeprav so se poimenovale kar po ameriški TV-se-r^i. Začeli sta sestri Saša in Sonja Zagorc, obe imata dovolj šolane glasbene podlage, pridružili sta se še Katja Mavec in Valentina Plaskan. Nažigajo po moto zborih po Slovenci, pa tudi na metal campu v Tolminu so bile in še kje. Nekaj posebnega so vsekakor tr^e mladi fantje punk banda Backlook Cookies, saj je imel najmlajši član kot basist in pevec ob ustanovitvi l. 2007 le deset let! A že kmalu so imeli prvi koncert na osnovni šoli s štirimi lastnimi skladbami ter priredbo God save the queen skupine Sex Pistols. No, Pograjcem so vsekakor blizu tudi zaradi porekla, saj na bobne tolče mladi Jon Schwarzmann. Glasba je »poslušljiva« in mladiči so tokrat zazibali v ritem dosti občinstva, saj ustvarjajo in igrajo pristno in doživeto muzi-ko hard rock. Kar prehitro so šli z odra! Low Peak Charlie so prišli s Primorske in so preigravali nenavadno mešanico funka in rocka, ki med Pograjci ni tako »zažigala« kot »piškotki«. So že kar stari mački, saj so »nažigali« na festivalih Rock Otočec in Lent, navdušili pa tudi na natečaju Newcommer v Avstr^i, kjer so prejeli nagrado za najboljšo ritemsko sekc^o festivala. Organizator Šundra je TD Polhov Gradec in petčlanski organiza- c^ski odbor z Anžetom Bizjanom na čelu upa, da bo naslednje leto posluh zanje našla tudi občina, saj sedanje delo in izposoja opreme ter bendi veliko stanejo in stroški z udeležbo ne pokrivajo - vstop na Šundr je bil prost! Zahvala pa velja pokroviteljem: Elektro Pečaver iz Srednje vasi, pri plakatih velja zahvala MVA, d. o. o., iz Dolenje vasi, pa Malči Vogrinčič, ki je le našla najemnika za Gostilno Pratkar. Seveda pa ne bi bilo hladne p^ače brez Irene Mrežar, najemnice gostilne Pograjski dom. Hvala tudi inštala-terju Albinu Zorcu iz Dvora! Sebastjan Vehar Mešani pevski zbor Dobrova vabi v svoje vrste vas, ki se radi družite in z veseljem pojete, da bi se družili in peli skupaj z nami ob ponedeljkih zvečer. Dan odprtih vrat na naših vajah, da se boste lažje odločili in se nam pridružili, bo v ponedeljek, 3. oktobra, od 20. ure naprej v pevski sobi v zadružnem domu (nasproti vhoda v knjižnico). Tel. št.: 040 567 789 Elektronski naslov: mepzdobrova@gmail.com Za družino! Podpora družinskemu referendumu! Spoštovani občani Dobrove - Polhovega Gradca in vsi tisti, ki ste oddali podporo na krajevnem uradu v naši občini in drugod na upravnih enotah po vsej Slovenci, ste naredili zelo veliko. Pokazali ste, da v Slovenci poznamo in negujemo družinske vrednote ter si jih želimo ohraniti z vsemi temeljnimi prvinami, ki sod^o v ta okvir. V državi je bilo v dveh dneh, prvega in drugega septembra, s pomočjo požrtvovalnih prostovoljcev in prostovoljk, ne glede na starost, ideolog^o in versko opredelitev, do konca uradnih ur na upravnih enotah in krajevnih uradih zbranih skoraj 27.000 podpisov podpore družinskemu referendumu. V Slovenci zakonodaja mora biti narejena po meri človeka, ki živi, ustvarja in sestavlja slovenski narod z vsemi tradicionalnimi družinskimi prvinami. Oblike bivanja, razmišljanja ter ustvarjanja skupnosti, ki so sad časa ali okoliščin, na katere vplivajo dejavniki, in ki so v rokah tistih, ki jih sestavljajo, naj uredbo tako kot njihovo pravico posameznika in naj jih ne povzdigujejo na nivo ustavne kategor^e. Večji del Slovenske javnosti računa ne samo na znanje in preudarnost ustavnih sodnikov na ustavnem sodišču, ampak tudi na etiko in etičnost v prvinskem, človeškem pomenu. Zato, ker nam ni vseeno, kaj je, kaj bo in kaj bodo mislili vsi sedanji in vsi tisti rodovi, ki še pridejo za nami, bomo naredili vse, da NE pride do razvrednotenja tradicionalne družine in razgradnje temeljne skupnosti. Družina je temeljna enota človeške družbe. Ob tej priložnosti se je treba zahvaliti vsem, ki ste oddali svoj glas podpori družinskemu referendumu, ki ste se s podpisom častno zavzeli za vrednoto družine in pravice otrok, vsem prostovoljkam in prostovoljcem v naši občini in po vsej Slovenci. Poslanke in poslanci strank SD, LDS, ZARES in DeSUS so prekinili zbiranje podpisov. Zbiranje podpisov se bo nadaljevalo takoj po odločitvi ustavnega sodišča. Erland Košec, svetnik SOJ SDS, obljubljanska reg^ska koordinac^a Oratory 2011 Polhograjski animatorji so letos že desetič zapored organizirali orator^j v Polhovem Gradcu, počitniški teden, na katerem nikoli ne manjka veselja, smeha, iger, zabave, petja, molitve, učenja novih spretnosti, odkrivanja novih talentov in drugih otroških presenečenj. Jubilejni orator^j, ki je letos potekal pod geslom V tvojo smer, je bil letos res poseben, saj je bil po številu pr^javlje-nih otrok rekorden, prav tako tudi po številu animatorjev. ^ V dneh od 22. do 26. avgusta je v Župn^i Polhov Gradec potekal orator^. Na župn^skem vrtu se je zadnji teden šolskih počitnic zbiralo več kot 120 otrok in 30 animatorjev iz bližnje in celo daljne okolice. Orator^ski dan se je vedno začel z dvigom zastav, slovenske in orator^-ske, ter s prepevanjem himen. Zatem je sledila zgodba oziroma igra, ki so jo vsak dan pripravili učenci 9. razreda. Prek nje so otroci spoznavali življenje svetopisemskega preroka Jona. Po igri je sledila kateheza, ki je potekala v skupinah, glede na starost otrok. V skupinah so se otroci vsak na svoj način pogovarjali o znamenjih, ki jih ljudje srečujemo v življenju, in o tem, kako se nanje odzivamo na različne načine. Po delu v skupinah je sledila molitev, nato pa so bile na vrsti delavnice. To je bil kot navadno za otroke najzanimivejši del dneva, saj so se zabavali in počeli najrazličnejše Za pr^eten in pester počitniški teden velja zahvala polhograjskemu župniku Bogdanu Oražmu, bogo-slovcu Branku Setnikarju, vsem animatorjem, drugim prostovoljcem, sponzorjem in staršem. Množica otrok se je vsak dan zbrala pod šotorom na Mokri dan v Mali vodi na Brišah župnijskem vrtu. Stilska preobrazba je bila posebno zanimiva za dekleta, ki smo jih po njej kar težko prepoznali. Otroci pri peki domačega kruha Pravo poletno kosilo Organizatorji oratoria v Polhovem Gradcu stvari. V eksperimentalni delavnici so se na pravi način igrali z elektriko, v ustvarjalni delavnici so izdelovali co&e, šivali cvetlice in druge stvari iz blaga, v delavnici peke kruha so otroci gnetli testo in pomagali pri peki domačega kmečkega kruha, ki so ga ob koncu odnesli domov, v ind^anski delavnici so spoznavali življenje Ind^ancev, izdelovali perja-nico ter streljali z lokom, kar je bilo za otroke posebno doživetje, otroci so v novinarski delavnici spoznali delo novinarjev, v plesni delavnici pa so plesali in peli banse, skratka v tej paleti delavnic je prav vsak otrok lahko našel kaj zanimivega zase. Po tako napornem in razigranem dopoldnevu se je ob poldnevu prileglo dobro kosilo, ki so ga pripravile pridne roke. Sonce se letos ni skrivalo, pač pa se je ves teden poigravalo z otroki, zato so se ti pred njim zelo radi skrivali ter se hladili v pr^etni senci pod krošnjami dreves na farovškem vrtu, včasih pa so se pohladili kar z vodo ali v vodi. V popoldanskem času so tako bile zelo priljubljene vodne igre, sredi tedna pa se je vsem prileglo celodnevno plavanje in igranje v Mali vodi. Orator^ski dan se je vselej končal ob šestnajsti uri, ko so otroci skupaj z animatorji spustili zastavi, odpeli himni ter s starši odšli vsak na svoj dom. Nadja Prosen 26. september 2011 elektronski naslov: info@dobrova-polhovgradec . si Občina Dobrova - Polhov Gradec NAŠ ČASOPIS 23 Mladi so vzrok za ves trud Velikokrat nas med vožnjo mimo Gabrja navdušyo igralci nogometa. Nogomet je zanje edina droga v življenju, ki se ji ne morejo odreči niti v najslabšem vremenu. Zato nogometu radi rečemo tudi "najbolj priljubljena postranska stvar na svetu". V okviru Športnega društva Dobrova deluje Nogometni klub Dolomiti, katerega članstvo obsega 200 igralcev, v desetih selekc^ah. Cilj kluba je usmerjen k mladim, saj so temelj razvoja in prihodnosti. Klub se lahko pohvali z vedno večjo udeležbo mladine vseh starosti. V klubu imajo veliko vlogo prav starši otrok, ki s svojo dobrodelnostjo in prostovoljstvom pripomorejo k boljši kakovosti delovanja kluba. Izpostavim naj, da celotno sodelovanje v klubu temelji na prostovoljstvu staršev in drugih občanov, katerih skupni dejavnik je najbolj priljubljen šport na svetu - nogomet. Gonilna sila vseh sodelujočih je prav mladina, katero žel^o spodbuditi k športnemu udejstvovanju in zdravemu načinu življenja. Nogometni klub Dolomiti se lahko pohvali z igriščem z umetno travo, katerega slavnostno odprtje je bilo v jun^u 2011. Odprtja se je udeležil tudi župan občine, g. Franc Setnikar, ki je med drugim poudaril, da je igrišče velika pridobitev za celotno občino. Izrazil je prepričanje, da bo pripomoglo k nadaljnjemu nogometnemu izobraževanju mladih in morda vzgoji novega nogometnega zvezdnika prav v naši občini. Občina vsem športnim društvom nudi pomoč pri sofinanciranju delovanja društev na področju kulture, športa in turizma. NK Dolomiti si težko predstavlja preživetje kluba brez omenjenega vira sredstev, saj tako lahko poravnajo del stroškov organizac^e domačih tekem, izobraževanja strokovnega kadra - trenerjev - in najemnine igrišč ter dvoran. Hkrati se vodstvo kluba trudi pridobiti sredstva tudi s pomočjo sponzorjev in donatorjev. V večini primerov so to ravno starši otrok, ki igrajo nogomet. Kakovostne vsebine nud^o mladini izkušeni in usposobljeni trenerji, ki svoje znanje redno izpopolnjujejo in ga prena- šajo na mladino. Treningi potekajo 3- do 5-krat na teden. Zaradi veselja do nogometa in druženja so vsi mladi nogometaši komaj čakali na začetek sezone. Kot so dejali, so izredno pogrešali sam šport in aktivno preživljanje prostega časa s soigralci in pr^atelji. V NK Dolomiti so veseli prav vsakega, ki ga veseli nogomet. Zato k vpisu vab^o vse zain- vrstniki še pr^etnejše, imajo otroci možnost spoznati tudi katerega od znanih nogometašev. NK Dolomiti in ŠD Junior izvajata treninge vse leto. V zimskem času vadbo izvajajo v dvoranah, ki so na voljo v občini. Vse leto športno navdušujejo tudi v športnem društvu Polhek. Trudno se, da bi bilo okolje, v katerem odraščajo naši otroci, čim bogatejše. Prirejajo Robinzonske tabore, zimske tečaje smučanja, šolo nogometa, šolo ro-lanja in telovadbo za otroke. Pri Polhku poudarjajo zabavo, aktivno preživljanje prostega časa in druženja z vrstniki, kar je v zdajšnjem času računalnikov pomembno za razvoj otroka. Športni tabor (Robinzonski tabor) je bil letos že šesto leto zapored in je namenjen zabavi, druženju, Trening članov teresirane, od najmlajših do najstarejših. Vpis poteka vse leto. Da je poskrbljeno prav za vse starostne skupine, NK Dolomiti sodeluje s športnim društvom Nogometni klub Junior, ki v vrste najboljših nogometašev spodbuja ravno najmlajše. Vadba je prilagojena posameznim starostnim skupinam in predznanj Otroci prve starostne skupine skozi igro spoznavajo različne športne discipline ter razv^ajo motoriko in koordinacijo. Sam program junior nogometaš posebno pozornost namenja pravilom športnega obnašanja na igrišču in ob njem. Seznanjanje s pravili in bontonom športnega obnašanja ugodno vpliva na otrokov čut ob poznejšem obisku različnih športnih tekmovanj. Da je športno druženje z Druženje ob robinzonskem ognju osamosvajanju, spoznavanju narave in mnogim drugim zanimivim aktivnostim. Ekipa neprestano izžareva polno energ^e, veselja in veliko novih idej. Društvo šteje že več kot 450 članov, ki se redno udeležujejo aktivnosti. Financirajo se prek donac^/sponzorstev podjet^ in prek plačljivih programov. Športno društvo Šentjošt, eno najstarejših društev v občini, se lahko pohvali s svojim lastnim šmučiščem. Smuščiše vsako leto obratuje, predvsem zaradi posameznih pridnih, požrtvovalnih in nesebičnih članov, ki pozimi praktično živijo za smučišče. Glavni cilj društva je spodbujanje rekreac^e v kraju, vzgoja mladine v različnih športni panogah, ohranjanje tradic^e ter seveda tudi druženje. Kljub le 97 članom je društvo organizac^sko razdeljeno v kar štiri športne sekc^e, in sicer (vrstni red glede na aktivnost sekc^e): smučarska sekc^a, nogometna sekc^a, kolesarska sekc^a ter sekc^a za namizni tenis. V okviru teh sekc^ imajo organizirane rekreativne vadbe, treninge, turnirje, udeležbe na tekmovanjih zunaj naše organizac^e. Letos društvo organizira 20. zaporedno nogometno ligo, prvo v širši okolici naših krajev, po vzoru katere jih je sedaj že kar nekaj. Prav tako že vrsto let organizirajo tudi druge tradicionalne prireditve, kot so tradicionalni veleslalom hribov in dolin, kolesarsko tekmo Vrzdenec-Šentjošt v sodelovanju z Brunarico Grič, nogometni turnir idr. Predvsem so ponosni, da kljub zdajšnjemu tempu življenja njihovi člani še vedno najdejo in žrtvujejo dragocen prosti čas v namen razvoja društva in s tem tudi samega kraja. Društvo se financira iz občinskih sredstev (vsakoletni razpis za sofinanciranje programov športa), iz prostovoljnih prispevkov članov, članarine ter prihodkov iz organizac^e svojih prireditev (pr^avnine Društvo v celoti temelji na prostovoljni podlagi. Društvo v največji meri vodi upravni odbor, pri tem pa ne gre brez pomoči preostalih članov. Predvsem jim v veliki meri pomagajo domači samostojni podjetniki s svojimi brezplačnimi urami strokovnega dela (gradbena, električna, montažna, vodovodna dela Vsi klubi imajo nekaj skupnega: mlade spodbujajo k zdravemu načinu življenja. Pudarimo, da se temelji naše osebnosti razv^ejo v obdobju otroštva in mladostništva, zato je pomembno, da šport kar najbolj približamo najmlajšim. Otroška igra in šport imata namreč pomembno vlogo v procesu socializac^e otrok. Vsakršno športno udejstvovanje je tesno povezano z vrednotami, kot so tolerantnost, ekipni duh in fair play. Zato je šport pomembno okolje, v katerem potekata vzgoja in izobraževanje. [sa] Center OK fit začenja sezono z novim fitnes studiom in savnami Robinzonski tabor v Bohinju 2011 V minulem tednu je svojo že četrto sezono odprl center OK fit na Dobrovi in za vse, ki si po poletnem oddihu želijo izgubiti kakšen odvečen kilogram ali le izboljšati telesno pripravljenost, pripravil privlačno ponudbo ob dnevih odprtih vrat. Obiskovalci so lahko brezplačno preverili vzdušje na skupinskih vadbah in v fitnesu, izkoristili posebne popuste pri nakupu kart ter preizkusili srečo v nagradnem žrebu. onudba skupinskih vadb v .. centru OK fit, ki bodo letos potekale tudi v dopoldanskem času, je tokrat še večja in pestrejša, saj bo poleg najbolj obiskanih licenčnih vadb Les Mills, Pilatesa, OK Cydinga in TNZ že od vsega začetka mogoče zaplesati tudi v latino ritmih zumbe. Tisti v nekoliko zrelejših letih bodo lahko zopet izbirali med vadbo Zlata leta in Vadbo za moč in vitalnost. Seveda pa niso pozabili niti N na naše najmlajše, ki bodo svojo energijo lahko sproščali v Atletski šoli Brigite Bukovec. Za vse druge, ki se še vedno niso navdušili nad športnimi vadbami, pa bodo v centru tudi letošnjo jesen organizirali plesne tečaje. ajvečja novost v sezoni 2011/12 je zagotovo ureditev 120m2 velikega fitnes studia, kjer bodo člani centra lahko samostojno ali pod trenerjevim vodstvom vadili na vrhunski kardio liniji naprav: od tekaških stez, koles in eliptika ter novih izotoničnih tre-nažerjih. Za tiste najzahtevnejše so na voljo tudi proste uteži in drugi fitnes pripomočki. »Ker želimo našim članom ponuditi čim bolj celovito wellness ponudbo, smo se odločili tudi za ureditev prostora s savnami, kjer lahko obiskovalci izbirajo med IR in finsko savno,« je povedala vodja centra OK fit Katarina Oven in dodala, da bodo članom na voljo tudi nove večje garderobe. Investirali so tudi v boljši in zmogljivejši sistem prezračevanja dvoran ter razširili parkirni prostor z željo, da bi vsem svojim strankam ponudili čim večje zadovoljstvo in užitek ob obisku centra. Z novimi prostori in popolnej-š o ponudbo se je center OK fit približal ravni storitev v najboljših fitnes centrih v Ljubljani in bližnji okolici. Oseben pristop k članom in prijetno vzdušje sta zagotovo tisti prednosti, ki bosta tudi v prihodnje prepričali marsikoga, da se bo na vadbah pridružil okejevcem, kot v centru radi poimenujejo svoje člane. Valentina Nahtigal Vsako leto se udeležim Robinzonskega športnega tabora, ki ga organizira Športno društvo Polhek. Letos smo že drugo leto ni manjkalo smeha, tekmovalnosti in dobre volje. Na voljo nam je bilo tudi veliko rekvizitov, s katerimi smo si lahko sami zapolni- zapored nepozaben teden preživeli v Bohinju. Prvi dan smo se namestili po šotorih in razpakirali stvari iz potovalk, se spoznali prek raznih športnih iger in določili pravila tabora. Vsak dan smo se kopali, vozili s kajaki, lovili ribe, skakali po vodnem tram-polinu, poležavali v senci itn. Naši mentorji so nam pripravili razne igre z žogo in štafetne igre, kjer li čas in morda v sebi našli nov talent. Obiskali smo tudi Adrenalinski park v Bohinju (orjaško gugalnico in prosti pad) ter Pustolovski park na Bledu, kjer smo se zabavali visoko nad tlemi in tako premagali strah pred višino. Z gondolo smo se povzpeli na Vogel, opazovali naravo, se skrivali po borovcih in preizkušali našo pripravljenost za krajo zastave. Na taboru se lahko preizkusimo tudi v streljanju z lokom, v plezanju, nogometu, odbojki, bejzbolu, v hoji na slackli-neu, rolanju, v skakanju na trampolinu in plesu. Vsak večer smo se zbrali okrog ognja, kjer smo pekli taborniški kruh na palici (twist) in hrenovke, se pogovarjali, pripovedovali šale, peli, igrali na kitaro in pazili na taborniško zastavo, ki si jo ob začetku tabora izdelamo sami. Večkrat smo se tudi zamaskirali z bojnimi barvami in se odpravili v izvidnico v sosednji tabor, letos pa smo se prvič preizkusili tudi v kraji zastave. Čeprav nam ni uspelo, smo bili nad dejanjem vsi navdušeni in tega ne bomo nikoli pozabili. Seveda pa brez počitka ni šlo. Ko smo bili že nekoliko utrujeni, smo imeli na programu ustvarjalne delavnice, risanje po majicah in družabne igre. Teden na taboru je minil zelo hitro. Na taboru mi je bilo všeč vse, najbolj pa sem bila navdušena nad Pustolovskim parkom, moji pr^atelji pa nad krajo in branjenjem zastave. Tabor zelo priporočam vsem otrokom in se že veselim naslednjega leta, da bomo zopet skupaj s pr^atelji in super animatorji preživeli teden nepozabnih počitnic. Upam, da se bomo videli že pozimi, saj se vsako leto udeležim tudi tečaja smučanja, ki^^ga prav tako organizira Športno društvo Polhek. Anja Tominec 24 NAŠ ČASOPIS Občina Dobrova Balinarski turnir Balinarji so imel srečno roko pri izbiri dneva za balinarski turnir 13. avgusta, saj jih je sonce grelo ves dan. - Polhov Gradec 26. september 2011 elektronski naslov: info@dobrova-polhovgradec.si in vzne- Že ob 8. uri zjutraj so prihajali člani šestnajstih balinarskih ekip na jutranji narezek, kavico ali pa enega kratkega za ogrevanje. Za kosilo pa pravi golaž iz kotla, ki je diša^ mirjal sodelujoče vse dopoldne. Za zmagovalne ekipe, VIP ložo in organizatorje pa so pozno popoldan sledile še mesne dobrote z žara. Na povabilo se je pr^azno odzval naš župan Franci Setnikar, ki je skupaj s sinom spremljal zagnane balinarje in pozno popoldan podelil priznanja in pokale najboljšim. Tako kot prejšnje leto so zmagali balinarji iz Horjula, ki so prejeli ogromen prehodni pokal, pozneje v sproščenem pogovoru pa povedali, da so NAJBOLJŠE EKIPE: 1. Horjul 2. BS-3 3. Dragomer 4. Hermes 5. Svoboda vajeni zmag in da tekmujejo tudi za različne ekipe. To že diši po profesionalizmu, sem dejal, a so se na to le nasmejali in me gledali prav čudno. Bali-narstvo je šport za druženje in ne za zaslužek, so me podučili, »in dokler nam bo v veselje, bomo ba-linali«. Vsekakor pa so bili najbolj opazni tarokisti pod vodstvom Srečka Peklaja, saj so imeli najbolj izvirne domislice in tudi najboljše majice, ki so bile prav namensko izdelane, na njih pa karte tarok! Če bi tekmovali v taroku, ki ga preigravajo vsako nedeljo v vaškem bifeju, bi zagotovo zmagali! Glavni sodnik turnirja je bil Janez Založnik, zahvala pa velja TZ Dolomiti, saj je Pokal gre ponovno v Hogul. V modri majici stoji organizator in Uspešneg; predsednik Janko Kovačic, župana na levi pa že poznate. ju skrbela ;a moškega podpira (še bolj) uspešna žena, ki je na turnir-a za žar in strežbo p^ače. Tudi hčerka ni manjkala. prispevala sredstva za nakup pokalov. Po končanem turnirju je predsednik Balinarskega kluba Blagajana Janko Kovačič pojasnil, da so nekaj let imeli žensko ekipo, ki je tekmovala tudi v Ljubljanski ligi, a potem so se gospe počasi razšle, saj niso bile domačinke, in je bilo treniranje kar časovni in finančni zalogaj. Med večje uspehe štejejo 3. mesto v 2. državni ligi ,iz katere so morali izstopiti zaradi finančnih razlogov; gostitelj turnirja mora namreč poskrbeti za prehrano vseh udeležencev, plačilo kilometrine in sodnikovih ur. Res pa je, da balinanje sodi med mednarodno uspešnejše slovenske športe. Na žalost pa nima dovolj vizualnih ali adrenalinskih učinkov, da bi bilo zanimivo za med^e in pokrovitelje.T ta balinarski turnir je dokazal, da pr^ateljstva in zabavne domislice na takem dnevu premagajo odtujenost Facebooka in računalnika, le začutiti se je treba in pustiti vzdušju, da te preplavi in obogati. Sebastjan Vehar Balinarska sekcya DU Polhov Gradec VII. balinarski turnir Prvo soboto v avgustu je potekal tradicionalni balinarski turnir balinark in balinarjev na balinišču v Polhovem Gradcu v disciplini 3 + 1. Turnirja se je udeležilo šestnajst ekip, in sicer osem moških in osem ženskih. Moške ekipe so prišle iz DU Notranje Gorice - Plešivice, BŠD Žiri, DU Vrhnika, BK Zarja, DU Dragomer, DU Ig ter dve domači ekipi. Ženske ekipe pa so bile iz BK Radna Brezovica, BŠD Logatec, DU Vič - Rožnik, DU Vrhnika, DU Ig, BŠD Žiri in dve domači ekipi. Balinarke in balinarji so se zbrali že malo po sedmi uri zjutraj, kjer jih je za dobrodošlico čakal skromen, a okusen zajtrk, ki so ga pripravili gostitelji. Po uvodnih formalnostih sta zbrane ekipe pozdravila predsednica komi- V ženski konkurenci je drugo mesto osvojila do- Zmaga med moškimi je šla v roke vrhniški troj-mača ekipa DU Polhov Gradec. ki. sije za šport Helga Kuclar in vodja balinarske sekcije Janez Novak, posebno dobrodošlico pa sta udeležencem namenila predsednik Društva upokojencev Polhov Gradec Mat^a Golc in predsednik Turistične zveze Dolomiti Marjan Plestenjak. Tekmovanje je potekalo športno in brez zapletov, za kar je korektno skrbel sodnik Janez Založnik. Po napornem prvem delu tekmovanja so se udeleženci okrepčali s telečjo obaro izpod kuhalnice Malči Vogrinčič in slad- kimi dobrotami, ki so jih napekle domače balinarke. Po finalu tekmovanja so pokale osvojile naslednje ekipe: moški: DU Vrhnika, DU Notranje Gorice -Plešivica, BŠD Žiri in DU Dragomer; ženske: BŠD Logatec, DU Polhov Gradec, BŠD Žiri, DU Vrhnika. Pokale in nagrade je podelil župan Občine Dobrova - Polhov Gradec, gospod Franci Setnikar, in vsem čestital k doseženemu uspehu. Naziv najboljše bližalke je osvojila ba-linarka iz BŠD Žiri, ki je za nerado dobila maketo kozolca, izdelek Franca Široka. Po napornem celodnevnem tekmovanju je za zmagovalne ekipe poskrbel še Dane Remškar, ki je spekel okusne kotlete in čevapčiče. Vsa pohvala velja domačim balinarkam in balinarjem, ki so s svojim delom pripomogli, da je turnir dobro uspel. Zahvala pa velja tudi vsem darovalcem, saj brez njihove pomoči ne bi bilo mogoče organizirati prireditve v takem obsegu. Zapisala: A. Novak Fotografija: H. Kuclar Prostovoljno gasilsko društvo Zalog v sodelovanju s plesno šolo PROSTYLE vabi na tečaj družabnih plesov (sving, diskofoks, fokstrot, čača, valček, polka...) vsako soboto od 19.00 do 20.30. Začetek: 22. 10. 2011 ob zadostnem številu prijav. Plesni miks za otroke od 6. do 10. leta (hiphop, jazz, plesi v paru) vsako soboto od 18.00 do 19.00. Začetek: 22. 10. 2011 ob zadostnem številu prijav. Tečaji bodo potekali v dvorani gasilskega doma Zalog. Informac^e in pr^ave: Urška Jankovec (041 981 100) in Ana Oblak (041 964 527), www.prostyle.si Vabljeni vsi s plesnim korakom v srcu! Vse igralce in ljubitelje namiznega tenisa vabimo, da se nam pridružite tudi v letošnji sezoni vsako SREDO ob 20. uri v dvorani gasilskega doma Zalog »Prid'te vsako sredo na pingpong v Zalog.« Delavnice v oddelkih podaljšanega bivanja na OŠ Dobrova Vas iz origam^a Na OŠ Dobrova v oddelkih podaljšanega bivanja radi oblikujemo stvari iz papirja, zato se mi je ob obisku seminarja Storyline porodila ideja, da bi iz papirja oblikovali vas. Učenci prvega in drugega razreda (v šol. l. 2010/2011), sedanjega drugega in tretjega (šol. l. 2011/2012), so bili navdušeni. Z origam^i smo sestavili sta- »slike iz origam^a« izmišljevali novanjske hiše, pošto, bolniš- različne zgodbice. Priznati mo-nico, gasilski dom, cerkev, no- ram, da so me učenci izjemno gometni klub, kmečki turizem, ljudi, kokoši, ptičke in sonce. Učenci so ljudem določili tudi spol, starost, jih oblekli, jim narisali obraz, lase, izbrali barve, dodali nakit, očala ^ Na listek, ki smo ga pritrdili poleg osebe, so napisali značilnosti osebe (ime, starost, naslov, poklic, tri značajske lastnosti in dve stvari, ki jih rada počne ter dve stvari, ki jih ne mara). Ljudi smo porazdelili po panoju. Določali smo sorodstveni vezi, prijateljstva, skupne interese, ho-b^e. Lokac^e in položaje smo spreminjali. Vas smo sestavljali in dopolnjevali na panoju v razredu. Na koncu so si učenci na podlagi presenetili z domišlj^o. V sliko (pano) pred sabo so se zelo vživeli. Izhajali so iz sebe, iz svojih interesov in značajskih lastnostih. Zapisala sem tri zgodbice, vendar so bile večinoma vse zelo dobre. O poteku delavnic so bili obveščeni tudi starši. Otroci so staršem z veseljem kazali nastajajočo vas. Mnenja učencev: • „Naučila sem se, da obstajajo tudi temno modre kokoši in avtohtona štajerska kokoš iz Slovence." (Jul^a Balkovec) • „Naučila sem se delat ptičke, hiške, ljudi, kokoši iz papirja, kakšne kokoši poznamo 23 let z vami in da obstajajo različne hiše po slovenskih pokrajinah." (Hanna Košec) „Je zelo lepa vas, ker smo sami ustvarjali iz papirja." (Manca Dolinar) „Posebej sta mi všeč gasilski dom in bolnišnica. Na gasilskem domu so lepo narisane cevi, na bolnišnici pa je opazen rdeč križ." (Jon Želez-nik) „Ker sem zelo navezan na gradove, sem oblikoval hišo podobno gradu. Zelo sem se potrudil." (Lovrenc Florjan-čič) „Najraje sem oblikovala žensko, staro 30 let." (Monika Čamernik) „Naučila sem se imena ptic." (Maša Prešeren) „Najprej nisva znala narediti sonca, potem pa sva dobro naštudirala načrt iz knjige. Na koncu sva pobarvala žarke in jih prilepila na krog. Pomagala sva si. Prvič sva delala skupaj in sva navdušena nad svojim izdelkom." (Luka Pečan in Tim Češno-var) Mentorica: Petra Šibelja Gorše 26. september 2011 elektronski naslov: obcina@log-dragomer.si Občina Log - Dragomer NAŠ ČASOPIS 25 Športfejst 2011 Praznik športa, druženja in zabave Log - Dragomer, 3. september 2011 - Največji občinski praznik športa, ložansko-dragomesški Športfejst, je tudi letos privabil veliko rekreativnih športnikov ter ljubiteljev dobre glasbe. Društva, ki delujejo v Občini Log - Dragomer, so svoje moči pri organizacyi te prireditve združila že petič zapored. Prireditev, ki je potekala v Športnem parku na Logu in deloma tudi v Dragomerju, je bila letos v duhu pestre športne ponudbe in športnih tekmovanj, prireditelji pa so dan športa začinili še z raznolikimi spremljevalnimi dejavnostmi, ki so predvsem zvečer privabile množico obiskovalcev. Pokroviteljica Občina Log - Dragomer je orga-nizac^o letošnje prireditve Športfejst zaupala NK Dragomer, ki je v sodelovanju s ŠPD Korenjak, PD Rega, DU Log, Balinarji SD Dragomer ki so razkazovali svoje nogometno znanje pre-igravanja, podajanja žoge ter branjenja in zabijanja golov. Med štirimi ekipami (Dragomerl, Dragomer 2, Dren in Logatec), so bili najspre- Sicer pa so Žabice dopoldne pripravile delavnico nav^anja in plesa za občane vseh starosti, popoldne pa so obiskovalci z Žabicami migali na ŽaBerobiki. V Dragomerju prvi Memorial Slavka Vindišarja V Športnem parku Dragomer so bili čez dan aktivni balinarji. Na balinišču se je na prvem tekmovanju v spomin na dolgoletnega balinar-ja Slavka Vindišarja pomerilo kar šestnajst ekip iz okoliških občin. Zmagali so Šiškarji, za katere sta igrala tudi Dragomerčana Damjan in Blaž Vindišar, slednji je postal tudi najboljši bližalec. Na družabnem športnem tekmovanju so izbrali še najboljšega igralca tekmovanja, Franca Rozmana, in najboljšega zb^alca, Slavka Petroviča. Popoldne so se na Logu v tradicionalni košarkarski tekmi pomerili mlajši proti starejšim, ki Za živahen večer je poskrbel Kolovrat Športno prireditev so ves dan spremljali: dobra kulinarika, zabava in pr^eten kulturni program. Na njem so se predstavili Rožmarini iz Vnanjih Goric, ki so obiskovalcem predstavili gorenjske plese. »Noše so avtentično izdelane in z veliko, veliko duše. Danes pa pred vas prihajamo z gorenjskimi plesi. Posebnost teh plesov je stajriš, precej zakomplicirana zadeva, za videti pa fantastično,« je občinstvu pojasnil predsednik društva Andrej Kunej. V kulturnem delu prireditve je predsednik NK Dragomer, Aleš Sumina, podelil še priznanja zaslužnim članom nogometnega kluba Dragomer in Občini Log - Dragomer. Večerni del programa je s pozdravnim nagovorom začel župan Občine Log - Dragomer Mla-den Sumina,: »Športfejst je športni praznik naše občine, ki iz leta v leto pridobiva na kvaliteti in Športfejst je potekal tudi v tekmovalnem duhu; med seboj so se jomerili plezalci, tekmovali so tudi nogometaši, cheerleaderji in balinarji. Letošnji organizator NK Dragomer tekmo Znanih občanov proti žei ne. Gol je branil župan Sumina. agomer je pripravil ekshibicnsko ženski ekipi Težka sapa iz Ljublja- Športno prireditev Športfejst je obiskalo veliko športnih navdušencev, v večernem delu pa so se jim v Športnem parku Log pridružili še ljubitelji dobre glasbe, plesa in zabave. Vnanjih Goric. Na Športfejstu 2011 so sodelovali: Nogometni klub Dragomer, ŠPD Korenjak, ŠD Log, Cheerleading skupina Žabice, Planinsko društvo Rega, Balinarska sekc^a Dragomer, Društvo upokojencev Log, Športni škrat Čuli-brk, PGD Log, PGD Dragomer - Lukovica. so jo tokrat dobili starejši, za katere je igral tudi Dragomerčan Ernest Novak, nekdanji član Uni-ona Olimp^e in Geoplina Slovana. Organizator je vse aktivne udeležence prireditve pogostil z okusnim golažem. Najmlajše je zabaval Škrat Čulibrk, za odrasle so pripravili pester spremljevalni program. Tudi letos so organizatorji pripravili zanimiv spremljevalni program. Na stojnici se je predstavila vrhniška komunala, ki je za obiskovalce pripravila nagradno igro. Več pa Jernej Fefer: »Vrhniška komunala se je odločila, da se v vseh občinah udeleži sejmov in pri tem osvešča ljudi. Naš namen je, da jih seznanimo z ločenim zbiranjem odpadkov in tehnolog^ami, ki raz-v^ajo oziroma omogočajo trajnostni razvoj in skrbjo za čisto okolje.« Med drugim so predstavili tudi avtomobil, ki ga poganja zemeljski plin metan, komunala pa je predstavila še druge dejavnosti, ki jih zajema. Velik del svojega strojničnega prostora je namenila eksponatom, ki so povezani z reciklažo odpadkov. Kot je še pojasnil Fefer, so želeli z akc^o svojo dejavnost približati občanom, jih ozavestiti in na tk način prispevati še k boljšemu ločevanju odpadkov in poznavanju dejavnosti. Na prireditvenem prostoru se je s svojim jeklenim konjičkom predstavil Luka Pleško, ki sicer tekmuje na tekmah evropskega, državnega supermoto prvenstva in prvenstva Alpe Adria. Za zabavo otrok je z različnimi športnimi aktivnostmi poskrbel Škrat Čulibrk, otroci pa so lahko uživali tudi na igralih. tudi na vsebini in obsegu. Želim, da bi bil ta praznik organiziran tudi v bodoče.« Spregovoril je tudi predstavnik letošnjega organizatorja NK Dragomer, Aleš Sumina: »Upam, da smo se kot organizator, vsaj toliko potrudili kot naši predhodniki, kolegi Korenjaki in ŠD Log, ki so prireditev prejšnja leta organizirali. Moram priznati, da si nisem mislil, da je to tako velik zalogaj.« Sicer pa se je zahvalil vsem društvom, ki so pomagala na prireditvi, svoji organiza-c^ski ekipi, upravnemu odboru ter domačima gasilskima društvoma. Nato je sledila prava večerna "fešta". Na oder so stopili člani narodno-zabavne skupine Kolovrat, ki so z živahnimi ritmi poskrbeli za veselo druženje, ples in zabavo. Večer so popestrile še plesalke zumbe, občani pa so velik aplavz namenili tudi aktualnim evropskim prvakinjam, članski cheer plesni skupini Žabice. Vesna Erjavec Na Debeli hrib pod taktirko DU Log, na Ključ pa s planinci Starejša ekipa košarkarjev je z zmago nad mlajšimi dokazala, da V kulturnem delu prireditve so se predstavili tudi Rožmarini iz Rege. še niso za odpis. - Lukovica, ŠD Log in ŠŠD Log - Žabice ves dan skrbel za pester športni, zabavni in družabni program. S športnimi aktivnostmi so začeli že zjutraj Tradicionalno so bili najbolj zgodnji planinci PD Rega, ki so se ponovno odpravili na Ključ. Kot je pojasnil predsednik društva Dušan Tr-ček, se je kolona planincev in drugih pohodni-kov iz športnega parka podala proti sosednji občini, v Brezje, in potem na Ključ: »Nazaj smo se vrnili preko Brez^ na Ferjanko.« Tam so se ustavili na svoji postojanki, kjer so se še nekoliko okrepčali, se nastavili toplim sončnim žarkom in se nato zgodaj popoldan vrnili v loški športni park. Pohod pisane druščine je s svojo prisotnostjo popestril prav poseben pohodnik, poni Lina. Že dobro uro po odhodu planincev je bilo v obeh športnih parkih zelo pestro. Na Logu so s tekmovanji začeli nogometaši, plezalci in cheer-leaderji, v Dragomerju pa so se merili balinarji. Na svoj račun so prišli tudi drugi rekreativni športniki. Ob devetih zjutraj so se v organiza-c^i Društva upokojencev na nekoliko manj zahteven pohod odpravili še upokojenci. Kot je pojasnila Martina Tomše, jih je pot vodila prek F Ferjanke do Debelega hriba ter čez Lovrenc nazaj v loški športni park. Dopoldne so v strme poti okoliških gričev zagrizli tudi gorski kolesarji, ki so se pod vodstvom ŠD Log podali na zahtevno gorsko kolesarsko turo, med drugim so se ustavili tudi v vrhniškem Starem malnu. Dopoldne minilo tudi v tekmovalnem duhu Na nogometnem igrišču so se za žogo prvi zapodili mladi nogometaši NK Dragomer skupaj s še tremi ekipami, in sicer NK Interblock, ND Ilir^a in NK Jezero Medvode. Odigrali so namreč 1. krog lige MNZ Ljubljana, ki^a je organizator spretno vključil v sklop Športfejsta. Potem so prišli na vrsto najmlajši nogometaši, tnejši nogometaši iz sosednje občine (ŠD Dren), na stopničke pa so se povzpeli tudi domačini. Popoldansko dogajanje na nogometni zelenici so začeli veterani z Loga in veterani Drago-merja. Slednji so morali priznati premoč zagrizenim sosedom. Najzanimivejše dvoboje so si obiskovalci ogledali pozno popoldne, ko so na igrišče stopili znani iz Občine Log - Dragomer in sosednjih občin. Za ekipo Znanih občanov je v gol stopil župan Mladen Sumina, v obrambni vlogi smo videli tudi župana sosednje Občine Brezovica Metoda Ropreta, svoje nogometno znanje je med drugimi pokazal tudi dramski igralec Matej Recer, pomerili pa so se proti ženski ekipi Težka sapa iz Ljubljane. Kljub vsesplošnemu prepričanju, da bodo Znani pogoreli na celi črti, so se borili kot levi, obranili nekaj odličnih priložnosti, zatresli gol in ob koncu prvega polčasa celo vodili. V drugem polčasu pa so pobudo prevzele ženske in ob koncu tekme slavile s 3 : 2. Zanimiv je bil tudi zadnji dvoboj, na katerem smo videli same legende - domače in Olimp^i-ne. Po lepi in zanimivi igri so si zmago z rezultatom 3 : 2 priigrale legende Olimp^e. V tekmovalnem duhu so na plezalni steni svojo spretnost, moč in vzdržljivost merili mladi plezalci. Tretjega tekmovanja v balvanskem plezanju Korenjak master junior se je udeležilo šestdeset tekmovalcev iz vse Slovence, med njimi tudi nekateri najboljši mladi plezalci, ki zmagujejo na državnih tekmovanjih. Uspešno je bilo tudi domače društvo, priborili pa so si tri pokale - Lea Hanželič je osvojila srebro, Žiga Patačko Koderman in Lan Moscha pa bron. Tekmovanje so že četrtič zapored pripravile tudi Žabice, ki so v sodelovanju s Cheerleading zvezo Slovence na Logu izpeljale edino slovensko tekmovanje v cheerleadingu na prostem. V kategor^i partnerskih dvigov so se pomerili trije pari: Ana Jenko in Borut Gregorčič, Špela Va-sič Štepančič in Tilen Marolt iz AŠD Diamond, domače Žabice pa sta zastopala Ida Grom in Matevž Remškar, ki sta na koncu tudi slavila. Zahvala Člani NK Dragomer se prisrčno zahvaljujemo: - Občini Log - Dragomer, ki nam je zaupala organizac^o 5. tradicionalne športno-zabavne prireditve Športfejst 2011, - številnim tekmovalcem in obiskovalcem, - podjetjem, ki so nam pomagala pri izvedbi prireditve; to so bili: Prozvok, Stane Pirc, s. p., Digitalna, Tift Toshiba, Vidico, Cotis, Matis Grafika, DG 69, KS Travel, Fibernet, Zavarovalnica Triglav, Mobitel, Pleško cars, Kilovar, - društvom: Športno plezalno društvo Korenjak, Frogs Cheer team Žabice, Športno društvo Log, Balinarsko društvo Dragomer, Planinsko društvo Rega, Društvo upokojencev Log, Športni škrat Čulibrk, PGD Log in PGD Dragomer Lukovica. Posebna zahvala velja tudi ekipi staršev, trenerjev, nogometašev in drugih za pomoč pri organi- zac^i in vrhunski izvedbi prireditve. Hvala vsem in na svidenje na Športfejstu 2012. Za organizac^ski odbor Aleš Sumina 26 NAŠ ČASOPIS Občina Log - Dragomer 26. september 2011 elektronski naslov: obcina@log-dragomer.si Občina Log - Dragomer naj bi za sanac^o srednjega dela Malensčice dobila 80.000 evrov, prav toliko sredstev pa na bi z rebalansom za spodnji del zagotovila tudi občina. »Sredstva je treba porabiti do konca novembra; v kolikor projekta v tem času ne bi dokončali bi država sredstva porabila nekje drugje,« je poudarila Karolina Korenčan iz Arsa. Občanom so predstavili ukrepe za •• -K >r t v v• sanac^o Malensčice Log - Dragomer, 7. september 2011 - Agencya RS za okolje, projektantka Hidrotehnika in občinska uprava so v večnamenskem prostoru osnovne šole Log -Dragomer občanom javno predstavili protipoplavne rešitve potoka Malenščica, ki naj bi ga sanirali v srednjem in spodnjem toku, za sanac^o zgornjega toka in gradnjo zadrževalnika pa v tem proračunskem letu ne bo denarja. Kot je pojasnila Karolina Korenčan iz Arsa, naj bi v ta namen Občina Log - Dragomer prejela 80.000 evrov, s katerimi bi razširili strugo med Šolsko cesto in Staro cesto, občina pa bi morala prispevati prav toliko sredstev za razširitev ozke struge v spodnjem delu Malenščice. Korenčanova je še poudarila, da je treba sredstva porabiti do konca novembra. Če v tem času projekta ne bi dokončali, bi država sredstva porabila nekje drugje, Log - Dragomer pa denarja najverjetneje ne bi videl še dolgo ali pa sploh nikoli. Sedaj mora občina po hitrem postopku pridobiti soglasja občanov za širitev struge, saj je potok v zasebni lasti. Prav tako občino čaka še rebalans proračuna, v katerem bi morali zagotoviti sredstva za širitev potoka. Če jim bo uspelo, naj bi z deli začeli že oktobra. Kot je občanom pojasnil župan Mladen Sumina, je težava Malenščice predvsem v veliki količini vode, potok poplavlja na vseh odsekih, kjer je korito v neposrednem stiku z naseljem, dodatne težave pa povzročajo tudi posegi v vodno in obvodno območje. Manjše ukrepe za protipoplavno varnost so pred leti opravili na strugi ob regionalni cesti, in sicer s pomočjo Arsa, takratne KS Dragomer - Lukovica in vrhniške občine. Pozneje je bil znižan nivo Dragomerske ceste in omogočen preliv Malenščice proti tej cesti. Z represjo je bila napravljena tudi poglobitev šolskega vrta, ki je omogočila preliv mimo šole. Razmere so se z omenjenimi ukrepi sicer nekoliko izboljšale, a že ob nekajletnih vodah ne omogočajo varnosti. Kako nevaren je lahko potok, so okoliški prebivalci videli tudi ob lanskih poplavah, ko so se z vodo borili več dni. Zato je Arso naročil projekt sanacje struge od regionalne ceste do Stare ceste. »Po lanskoletnih poplavah, v septembru, je nastala škoda na vodni infrastrukturi, škoda na potokih, na brežinah, zato država sedaj namenja sredstva za odpravo posledic poplav. V program za sredstva je bila uvrščena tudi občina Log - Dragomer, in sicer za sanacjo poškodovanih brežin, bregov, struge Malenščice. V ta namen pa je namenjenih okoli 80.000 evrov,« je pojasnila Karolina Korenčan iz Arsa. S temi sredstvi naj bi sanirali strugo od mostu ob Šolski cesti do Stare ceste. Za sanacjo spodnjega dela struge, ob hišah, pa naj bi prav toliko sredstev dala občina. Župan Sumina je pojasnil, kakšni postopki jih čakajo sedaj: »Ce se bomo uspeli dogovoriti, da gremo v ta projekt, bo morala občina v zelo kratkem času sprejeti rebalans proračuna in to vnesti v programe, sicer projekta ne bo možno realizirati.« Caka pa jih tudi pridobivanje soglas^lastnikov potoka za posege v zemljišča. »Ce pridobimo služnosti, se bo v oktobru začelo z gradbenimi deli, ki naj bi bila končana do konca novembra,« je o rokih spregovoril župan. Strugo bodo razSirili Ta naj bi s sanacjo sprejela veliko večje količine vode, namesto sedanjih 1,5 m3/s naj bi struga Malenščice sprejela 6,5 m3/s. Kot je pojasnila projektantka iz Hidrotehnika Špela Lakota Jeriček, so tak pretok izbrali, ker je tolikšen propust pod Šolsko cesto. Potok tako ne bi več poplavljal ob petletnih vodah, še vedno pa bi bregove prestopil ob stoletnih vodah. »Skozi naselje, kjer so že sedaj zidovi, na najožjem delu je potok širok 75 centimetrov, je za želeno pretočnost potrebno zagotoviti širino 1,80 m in globino 1,60 m. Odločili smo se za izvedbo z betonskim zidom, ta ureditev gre skozi naselje,« je občanom razložila pro-jektantka. V višjem delu, ki naj bi ga po načrtih financiral Arso, bi ohranili odprt naklon, strugo bi nekoliko razširili, brežino pa uredili z večjimi skalami. Sicer pa je Lakota Jeriček še poudarila, da bi bilo zaradi večje poplavne varnosti treba narediti odvod poplavne vode priti Dragomerskemu potoku, zato je predvideno tudi čiščenje dveh že obstoječih jarkov. Nekoč v prihodnosti naj bi iskali rešitve v zadrževalniku in še v sanacji najvišjega dela Malenščice. KaSne so alternative Predstavljen je bil tudi nič kaj rožnat rezervni scenarj: »Malenščica bo še nekaj časa ogrožala ljudi in premoženje, občina in Arso bosta naredila vse, da projekt v istem obsegu realiziramo pod pogoji, ki jih omogoča zakonodaja. Ti postopki in te zadeve bodo lahko zelo boleče. Za letos so sredstva zagotovljena, v prihodnje pa bodo s sredstvi še nekoliko večje težave kot so v tem trenutku.« Zato je župan izrazil upanje, da lastniki razumejo razmere ter še dodal, da pričakuje razumevanje in predvsem čut do sočloveka, do soseda in do okolja. Svoje predloge dali tudi občani Na predstavitvi in javni obravnavi so občani projekt podprli. Tako smo lahko slišali apel lastnikom zemljišč, naj dajo soglasja za sanacjo struge in tako sprejmejo ponujeni denar, ki ga ob omahovanju morda nikoli ne bomo več videli. Poudarili so še, da se obenem ne sme pozabiti tudi na reševanje zgornjega dela ter načrtovanje zadrževalnika in predlagali, da bi potoki nekoč postali javna last in ne več zasebna. Arso so opozorili še na slabo čiščenje vodotokov in izrazili oko-ljevarstvene pomisleke. Opozorili so, da bi bilo treba očistiti tudi Dragomerski potok, saj se v nasprotnem primeru odvečne poplavne vode preko jarkov ne bi mogle zlivati vanj. Prisluhnili smo tudi opozorilom občanke o nedovoljenem zlivanju greznice v potoke in na posledice na zdravje ljudi ob poplavljanju teh potokov. Vesna Erjavec Dragomerski športni objekt naj bi odprli novembra Tehnocommerce, ki je bil izbran za izvajalca javno-zasebnega partnerstva, naj bi z gradnjo končal že zelo kmalu. Delavce čakajo še zaključna dela na objektu, tehnični pregled in prevzem. Po načrtih naj bi objekt za obiskovalce odprli novembra. V športnem parku Dragomer že osem mesecev vztrajno raste nov športni objekt v treh etažah, ki bo končno podobo dobil že v kratkem. Objekt bo skupaj meril dobrih 600 m2, zeleno V Dragomerju že osem mesecev raste trinad-stropni Sportni objekt, ki naj bi ga odprli že čez dva meseca. luč pa so mu svetniki prejšnjega mandata dali že konec leta 2009. Kot je pojasnil direktor Teh-nocommerca Jože Remec, delavci trenutno izdelujejo zadnja dela na fasadi: »Fasada gre proti koncu, gre pa za letve sibirskega macesna.« Del fasade bo v običajni demit fasadi, delavce pa čakajo še zaključna dela v notranjosti objekta. Dela naj bi se, kot je pojasnil Remec, končala konec septembra, sledil bo tehnični pregled in če ob tem ne bodo ugotovljene nepravilnosti, pa še tehnični prevzem. »Ce bo vse v redu, bomo še kakšen mesec potrebovali za notranje opremljanje, v novembru pa naj bi objekt odprli.« Športni objekt je, kot smo že poročali, dolg 27,5 metra, širok pa 14 metrov in pol. V njem naj bi na svoj račun prišli ljubitelji fitnesa, v objektu pa bo urejena še večnamenska športna dvorana, ki bo namenjena predvsem vodeni vadbi. Kot je dejal Remec, bodo člani domačega športnega društva deležni posebnih ugodnosti, saj bodo zanje pripravili posebne, nižje cene. S športnim objektom bodo Dragomerčani tudi dobili novo restavracjo, ki naj bi poleg pic ponujala tudi drugo hrano, v zgornjem nadstropju pa se bo razprostirala še kavarna. »V objektu bodo še spremljevalni prostori - prostor za športno društvo, garderobe, sanitarje, kopalnice in poslovni prostori,« je dodal direktor Tehnocomercca. Kot smo že poročali, je imelo podjetje pred gradnjo in med njo kar nekaj težav, predvsem z izdelovalci dokumentacje. Sicer pa se z izgradnjo športnega objekta težave ne bodo končale. Remec nas je opozoril na problematiko parkiranja. »Parkirišča sicer ^zadoščajo zakonom, v praksi pa so problemi. Že sedaj so vsa parkirišča zasedena. Kako bo šele, ko se bo nekoč zaprl prostor pri nekdanjem Mercatorju.« Na nekdanjem parkirišču trenutno parkira okoli petindvajset avtomobilov, približno toliko parkirnih mest je tudi ob gasilskem domu. Nova parkirišča na tamkajšnjem območju so na občini že pred časom hoteli zagotoviti z rušitvjo Zrim-škove hiše, a na seji sveta svetniki niso potrdili njihove ideje. Gneča na omenjenem območju se bo po odprtju novega športnega objekta še povečala, občina pa bo najverjetneje morala najti nove rešitve, s katerimi se bo strinjal tudi občinski svet. Vesna Erjavec Spoštovane občanke in občani, v SOBOTO, 15. OKTOBRA, vas vabimo v Sportni park Dragomer V na JESENSKO TRŽNICO. Čas žetve in sadov, ki jih daje narava, je tu. Po uspešni organizacji in skoraj neverjetni udeležbi spomladanske tržnice pripravljamo obljubljeno jesensko tržnico. Obiskovalci spomladanske tržnice, sodeč po izpolnjenih vprašalnikih, v veliki večini podpirajo idejo tržnice in so z organi-zacjo le-te zelo zadovoljni. Skoraj vsi si željo v naši občini redno organizirano tržnico. Večina bi jo obiskala vsak mesec, drugi tudi vsak teden. Zato je prav, da z odločnimi koraki prav vsi pristopimo k temu cilju. Na jesensko tržnico vabimo lokalne kmetovalce, pa tudi prav vse občanke in občane, da pred-stavjo doma pridelane, sveže ali konzervirane sadove vrta, sadovnjaka, polja, travnika in gozda. Poskrbeli bomo za zanimiva predavanja, predstavitev in degustacjo ponujenih izdelkov in za pravo jesensko vzdušje. V soboto, 15. oktobra, ob 9. uri se torej vidimo v športnem parku Dragomer. Vaša vprašanja in mnenja sprejemamo na e-naslov: b_rupnik@yahoo.com. ^ Vaš KMC Log - Dragomer ^ ^___r Prejeli smo! Prejeli smo! Prejeli smo! Prejeli smo! Prejeli smo! Prejeli smo! Pojasnilo k prispevku Drugi aneks k poročilu delovne skupine za trgovino V zadnji številki NČ je v prispevku »Drugi aneks k poročilu delovne skupine za trgovino navedeno dvoje: da naj bi cena izvedbe projekta kanalizacje v naši občini predvidoma znašala 18 miljonov evrov in da je zamujena možnost sofinanciranja evropske skupnosti v ta projekt, kar pomeni, da bodo stroške kanali-zacje morali občani nositi sami. V isti številki župan v svojem prispevku navaja, da je predvidena cena kanalizacje 10 miljonov evrov in da sam še vedno upa, da bo dobil evropska sredstva. Razliko v obeh navedbah pojasnjujemo in utemeljujemo z naslednjim: Izjava delovne skupine (DS), da je možnost sofinanciranja evropske skupnosti v projekt kanalizacja zamujen, temelji na pisnem materialu Občinskega sveta Občine Logatec, št. 354-83/2010-4, z dne 6.12.20101, iz katerega izhaja, da je bil zadnji rok za oddajo vloge za pridobitev sofinanciranja evropskih sredstev za kanalizacjo 28.1. 2011. Dejstev o utemeljenosti svojih pričakovanj, da bo dobil evropska sredstva, župan v intervjuju ne navaja. Ce evropskega sofinanciranja ne bo, bodo večino stroškov kanalizacjskega projekta nosili ob- čani ne glede na to, ali bodo, morda, investi-cjska sredstva pridobljena iz naslova javno-zasebnega partnerstva, ki ga omenja župan. Informacja DS o stroških kanalizacje 18 mi-ljonov evrov temelji na izjavah, ki so bile v povezavi s kanalizacjo izrečene ob različnih priložnostih, tudi s strani župana. Tu moramo poudariti, da se znesek nanaša na izvedbo »ločenega« sistema kanalizacje, po katerem bi sistem cevi za meteorne vode potekal ločeno od sistema cevi za fekalje. Takšen sistem ima predvsem to prednost, da ne zasmrajuje okolja, ker je ločen sistem fekalnih cevi »zaprt « sistem. Županova izjava, naj bi cena projekta znašala 10 miljonov evrov, pa se nanaša na izvedbo »mešanega« sistema kanalizacje, kar pomeni, da se bodo meteorne vode in fekalje stekale v isti sistem cevi. Takšen »mešan« sistem je sicer cenejši od »ločenega« sistema, njegova bistvena pomanjkljivost pa je, da zasmrajuje okolje. Zamisel o izvedbi »mešanega« kanalizacjske-ga sistema je nova in je bila prvič obravnavana na zadnji, junjski seji občinskega sveta. Za DS Olga Drofenik 1 Zadeva: Obravnava predloga novelac^e investic^skega programa za investic^o « Sanitarna kanalizac^a in La-gunska ČN Rovte« 26. september 2011 elektronski naslov: obcina@log-dragomer.si Občina Log - Dragomer Turnir v malem nogometu ••v« /-T1 ••• - najvišje v Slovenci Ljubitelji nogometa in slovenskih gora smo se tudi letos že petič udeležili tradicionalnega nogometnega turnirja na Ko-rošici (1808 m). Turnir pod Ojstrico, ki ga letos že šestnajstič organizira PD Celje- Matica, je potekal 20. avgusta. Ekipa LogDragomer je bila edina iz Ljubljane in okolice, ostale ekipe so prihajale večinoma iz celjske regije. Zbralo se je sedem ekip. Vreme je bilo zelo lepo, prav tako tudi igrišče, še posebej, če vemo, da je pozimi na njem pet metrov snega. NAŠ ČASOPIS 27 Naša ekipa v postavi Drago Vuleta (vratar), Miran Pečan, Anže Valentinčič, Anže Rožman, Franc Kocbek, Silvo Novak in Franc Novak je bila zelo uspešna. V napeti in na trenutke ostri igri za tretje mesto je na koncu zmagala. Po koncu turnirja smo se odpravili proti koči na zasluženo hladno p^ačo in podelitev pokalov in priznanj. Z obljubo, da se čez leto dni spet vidimo, smo se poslovili od organizatorjev (Mirko Dobenšek) in ostalih ekip. Čakala nas je še eno uro in pol dolga pot do komb^a, ki ga je posodil moj delodajalec Primož Pleško, za kar se mu lepo zahvaljujem. Varno in srečno pa nas je od začetka do cilja vozil Anže Valentinčič. Kaj se je dogajalo na pikniku, ki ga je organiziral Silvo, pa mi je ušlo iz spomina. Franc Novak Razstava FS Rožmarin »V glini predstavljena kostumska podoba naših prednikov« 25. 9.-9. 10. 2011, dom krajanov Vnanje Gorice. Razstava bo odprta vsak dan od ponedeljka do petka od 9. do 11. ure ter od 18. do 20. ure, v soboto in nedeljo pa od 10. do 13. ure. A KLEKLJARICE S tečajem klekljanja bomo ponovno začeli v torek, 11. oktobra 2011, ob 15.30 v domu upokojencev, Pot na Ferjanko št. 5. Vabimo klekljarice z znanjem, pa tudi začetnice. O priboru za klekljanje (za začetnice) se bomo dogovorili na tečaju. Tečaj je brezplačen. S seboj prinesite le dobro voljo! Društvo upokojencev Log V 1.a razred: Razredničarka: Sonja Herič, 2. učiteljica: Špela Mole Vane Gabriel, Gal Jeraj, Mark Klampfer Glavina, Jakob Kosednar, Patricia Kostič, Tia Košir, Tilen Kosir, Teja Kovačič, Maša Kraner Nik, Neja Kranjec, Neža Kržič, Zala Logar, Žan Murn Majcen, Maruša Alessia Pecoraro, Neža Podvratnik, Patrik Rozman, Tina Rozman, Ana Samarin, Stefan Vukičevic 1.b razred: Razredničarka: : Fabyana Štih, 2. učiteljica: Mojca Vidmar a Blažič, Aljaž Gorišek, Žan Kelvišar, Živa ] Živa Kos, Bela Ana Belič, Žana Blažič, Aljaž ( Kumelj Mišič, Matej Kupljen, Amadej Likar, Filip Lukežič, Mari-gona Nrecaj, Jakob Pavlin, Nika Poženel, Anja Ratkic Oberč, Petra smrtnik, Mia Sumina, Zoja Stražiščar, Nejc Stante, Anže Švigelj 23 let z vami Regin 16. tradicionalni pohod na Triglav Pod vodstvom vodnika Saša smo se zbrali na Logu in se z avtobusom odpeljali do parkirišča pri koči Savica. Na začetku poti smo krenili preko mostu in se strmo vzpenjali čez Komarčo, obšli Črno jezero ter po zložni poti prispeli do Dvojnega jezera in koče pri Triglavskih jezerih. Sledil je počitek za malico in p^ačo. Nadaljevali smo mimo umetnega jezera Močivec, po razgledni poti Doline Triglavskih jezer na manjši preval s pogledom na jezero v Ledvicah. Za kratek čas se je naša pot strmo vzpela in nato postala položnejša in tako smo z dolgimi koraki prispeli do Zelenega jezera ter naprej po kamniti poti do Zasavske koče z lepim razgledom okoliških vrhov. Naš planinec Marko je tisti dan edini osvojil Triglav po poti, ki si jo je izbral: čez Kanjavec-Dolič-Triglav-Planika in bili smo veseli njegovega vzpona. Preostali smo si oprtali nahrbtnike in krenili po pobočju peščene planote Hribaric, kjer je znano kraljestvo kozorogov, ki so nam požirali. Sledil je spust po melišču proti Doliču in nato strm vzpon s klini in je-klenicami v smeri doma Planika. Ves dan je s^alo vroče sonce. Naslednje jutro smo veselo nadaljevali do Vodnikove koče ter naprej do Planine Krstenica in Planine Laz, kjer imajo odlično kislo mleko. Pot pod noge smo planinci ubrali po zložni travni in gozdni poti do Planine pri Jezeru. Sledila je večerja. Oskrbnik Ivo nas je razveselil s harmoniko in čudovitim petjem. V nedeljo zjutraj smo krenili proti Vogarju in Stari Fužini, kjer je že čakal avtobus. Tridnevno gorsko turo smo končali na Logu, kjer nas je pričakalapreostala druščina s hladno p^ačo in hrano izpod peke z žara. Zahvaljujemo se vsem sponzorjem, ki so pomagali pri organiziranju in uresničevanju naših ciljev. L^ana Bašelj Novičke iz Občine Log - Dragomer Izbrali so izvajalca sanac^e plazu pod Lovrencem Tega naj bi saniralo Cestno podjetje Ljubljana, dela pa naj bi bila končana najpozneje do sredine oktobra. Cena sanac^e bo precej nižja, kot je bilo sprva ocenjeno: namesto ocenjenih 187 tisočakov, naj bi CPL dobil 142 tisočakov. Občina trenutno še čaka na obljubljeni denar iz državne blagajne, s katerim naj bi plačali večino investic^e, Log - Dragomer pa naj bi prispeval sredstva iz proračunske rezerve, namenjene odpravljanju posledic naravnih nesreč. Še pred izvedbo del pa se bodo morali »občinarji« o posegih, ki bodo pripomogli k boljši varnost dveh objektov, dogovoriti s sosedi. Sicer pa naj bi plaz pod Lovrencem reševali z gradnjo stometrske kamnite zložbe, piloti ter ureditv^o odvodnjavanja. Lepša podoba vrtca v Dragomerju in lukovške kapelice Vrtec je, kot smo že poročali med poletjem, dobil novo fasado v rumeno-oranžnih odtenkih. V prihodnje bo vrtec tudi precej bolj energetsko varčen, saj so objekt izolirali s kar 16-centimetrsko izolac^o na stenah, dodatno je bilo izolirano tudi podstrešje. Stara dotrajana okna pa so nadomestili z novimi. Novo podobo ima tudi kapelica na Lu-kovici. Z deli na kapelici, ki je še pred letom kazala klavrno podobo, so začeli lani oktobra, ko so popravili temelje, zidove in streho, ki je zamakala, zamenjali so razbita okna, uredili pa so tudi okolico in na streho postavili sončni kolektor, tako da je kapelica za avtomobile, ki voz^o mimo, vidna tudi ponoči. Dela na kapelici so svoj epilog doživela letos poleti, ko so na fasado naslikali še svetniške podobe. Sicer pa so sredstva za obnovo večinoma prispevali krajani, ki so se po dolgoletnem propadanju edinega sakralnega objekta v kraju odločili, da je tega dovolj in sami prispevali k lepši urejenosti kraja. Kot nam je zaupal eden izmed pobudnikov, Janez Zorc, bodo kapelico kmalu tudi uradno odprli. Mladi bodo starejše učili računalništva V oktobru tudi v Občino Log - Dragomer prihaja največja prostovoljska akcja elektronskega opismenjevanja Sim-bioz@ e-pismena Slovenja, ki bo povezala dve generacji. Mladi prostovoljci bodo v tednu od 17. do 21. oktobra na brezplačnih delavnicah po vsej Slovenji učili in navduševali starejše o uporabi računalnika in interneta. Tečaji bodo potekali tudi v osnovni šoli Log - Dragomer, kjer naj bi organizirali tri začetne tečaje: Računalnik, moj pr^atelj (17. 10. 9. h-11. h in 16. h-18. h, 20. 10. 9. h-11. h), štiri tečaje, na katerih bodo starejši spoznavali svet interneta Klik v svet (18. 10. 9. h-11. h in 16. h-18. h, 20. 10. 16. h-18. h, 21. 10. 9. h-11. h) ter tri tečaje, na katerih bodo starejši odprli svoj novi elektronski naslov, se naučili napisati sporočilo, poslati in prejeti pošto, jo pregledati in odgovoriti pošiljatelju, naslov brezplačne delavnice pa bo Brez elektronske pošte ne gre (19. 10. 9. h-11. h in 16. h-18. h, 21. 10. 16. h-18. h). Prjave na računalniške tečaje že zbirajo, v skupno desetih različnih terminih je prostora za 250 starejših in 60 prostovoljcev. Kot prostovoljec ali uporabnik Simbiozinega brezplačnega tečaja se na projekt lahko prjavite na spletni strani http://www.simbioza.eu/lokacje.html?obcina=log-dragomer oziroma prosite znance, prjatelje, hčer, sina oziroma vnuke, da vas prjavjo. Sicer pa projekt organizira Zavod Ypsilon, kjer pravjo, da je osrednji namen akcje starejšim omogočiti pozitivno izkušnjo z računalnikom, vzbuditi in okrepiti njihovo samozavest, jih motivirati za nadaljnje učenje, uporabo računalnika in interneta in na ta način prispevati k višji ravni računalniške pismenosti med starejšimi v Slovenji. S projektom željo nagovoriti več kot 200.000 mladih in več kot 300.000 starejših. Vabljeni, da se tudi vi pridružite Simbio-zini družini. Vesna Erjavec ^^^ Skupne strani 26. september 2011 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si • Zelena rubrika • Zelena rubrika • Zelena rubrika •Zelena rubrika • Zelena rubrika • Zelena rubrika • Zelena rubrika • Zelena rubrika • Zelena rubrika • Zelena rubrika • 1 1 Odvoz kosovnih odpadkov bo vedno redkeje Skupni organ za izvrševanje ustanoviteljskih pravic (sestavljajo ga župani občin Vrhnika, Borovnica in Log - Dragomer) Javnega podjetja Komunalno podjetje Vrhnika, d. o. o., je na julyski seji sprejel sklep, da se do konca leta 2011 kosovne odpadke pobira vsaka dva meseca. Prihodnje leto pa štirikrat, in sicer v aprilu, maju, oktobru in novembru. Do konca leta bo tako odvoz 1. oktobra in 3 decembra. V čem je razlog za takšno znižanje frekvence odvozov kosovnih odpadkov? Jožica Rupnik iz vrhniške komunale je pojasnila, da so imele občine Borovnica, Log - Dragomer in Vrhnika doslej na področju odvoza kosovnih odpadkov nadstandard, ki je potekal vsako prvo soboto v mesecu, njegovih uslug pa se je ahko posluževalo vsako gospodinjstvo, ki je oddalo pr^avnico Pr^avljam odvoz kosovnih odpadkov prek spletne strani ali s posebno dopisnico. »Od leta 2003 imamo nespremenjene cene odvoza odpadkov. V slovenskem povprečju cen ravnanja z odpadki smo v spodnji tretjini«, je dejala Rupnikova. Razlog je torej v stroških, ki jih želi vrhniška komunala v luči gospodarske krize zmanjšati na minimum. Da bi bila po tem položnica kaj nižja, ne gre pričakovati, saj že sedaj razliko med dejanskimi stroški in vsoto, ki jo plača občan, pokr^ejo občin,e solastnice komunale. Vrhniški župan Stojan Jakin, sicer še nedavno tega dolgoletni direktor komunale, pravi, da je bila ena od njegovih obljub pred volitvami, da ne bo dvigoval cene komunalnih storitev, »^ razen, če ne bo država predpisala novih nalog, ki jih ne bo mogoče drugače opravljati, kot z dodatnimi sredstvi.« Kot je dejal, razmišlja celo v smeri, da bi prihodnje leto kosovne odpadke odpeljali samo štirikrat v vsem letu. Vrhničani, Borovničani, Ložani in Dragomerčani bodo torej morali po novem letu hraniti kosovne odpadke dlje, kot so jih bili vajeni doslej. Sodeč po sosednjih komunalah, ki ravno tako pobirajo kosovne odpadke dvakrat na leto, bi pobiranje potekalo spomladi (v aprilu in maju) in jeseni (v oktobru in novembru). Za tiste, ki ne morejo počakati, pa še vedno velja, da bodo kosovne odpadke lahko sami brezplačno pripeljali na center za ravnanje z odpadki. »Gospodinjstva, ki bodo pripravila kosovne odpadke za odvoz s pravočasnim predhodnim naročilom prosimo, da so kosovni odpadki pripravljeni na dan odvoza na odjemnem mestu (pri zabojniku za ostanke komunalnih odpadkov) ločeno po materialih kot so leseni, kovinski, plastični kosovni odpadki ter oblazinjeno pohištvo«, je še dejalaRupni-kova, »saj to našim delavcem olajša delo. Pripeljane kosovne odpadke na Center za ravnanje z odpadki de avci takoj loč^o po posameznih materialih in skupinah. In še najpomembnejše. Kosovne in druge odpadke je strogo prepovedano odlagati ob zabojnike na ekoloških otokih. Posebej opozarjamo tudi gospodinjstva pri večstanovanjskih stavbah, da ne odlagajo kosovnih odpadkov ob zabojnike, ki so namenjeni zbiranju ostankov komunalnih odpadkov. Kosovni odpadki so lahko pripravljeni na odjemnem mestu le dan pred organiziranim odvozom. V nasprotnem primeru znaša globa, ki jo izda Medobčinska in-špekc^ska služba, 209 €.« (gt) Kako s kosovnimi odpadki po novem? V naslednjih dveh letih namerava Snaga korenito spremeniti sistem ravnanja z odpadki. Spremembe bodo doletele tudi področje kosovnih odpadkov, ki smo jih doslej dvakrat na leto zbirali na zbirnih mestih. Zakaj spremembe? Nekatera zbirna mesta so postajala vse bolj podobna črnim odlagališčem, za katera so na Snagi prejeli vse več upravičenih pripomb. Snaga si prizadeva za čim večje sortiranje odpadkov, kar pa v praksi kosovnega odvoza ni več bilo tako. Spremembo v obliki, kot se sedaj izvaja v Ljubljani, je predvidela tudi Uredba o ravnanju s komunalnimi odpadki, ki je v fazi sprejemanja na Vladi RS. Podobne spremembe so uvedene tudi v drugih večjih mestih v Slovenci. Spremembe odvoza so organizac^ski zalogaj, z njimi pa žel^o ustvarjati predvsem za našega uporabnika boljše in pr^aznejše storitve. Na Snagi verjamejo, da bodo po uveljavitvi sprememb in nove prakse tudi stranke bolj zadovoljne s storitvami. Skupna želja vseh je, da so odpadki izpostavljeni pogledom čim krajši čas. Zato novi predpisi določajo postavitev odpadkov na dogovorjeno mesto večer pred prevzemom. Ob naročilu odvoza odpadkov boste obveščeni o uri odvoza. Vendar bodite pozorni: izvajalec odvoza obljublja preverjanje okoliša pred odvozom. Kaj to pomeni? Kjer bodo kosovni odpadki prehitro pripravljeni, bodo lastniki oz. prostori prijavljeni pristojni inšpekc^ski službi. Ob naročilu odvoza kosovnih odpadkov bo treba izpolniti naročilnico s čim bolj natančnim popisom kosovnega materiala. Pomemben je predvsem točen podatek večjih kosov, ki so osnova za potrebne kapacitete odvoza. Manjši deli pri navajanju niso tako pomembni. Ob dogovorjenem odvozu mora biti prisotna najmanj ena oseba. Osebna prisotnost naročnika naj bi bila zagotovljena zaradi možnosti, da ne odpeljemo česa, kar ni bilo predvideno za odvoz, zaradi morebitnih napačno pripravljenih odpadkov in zaradi odgovornega odnosa do pripravljenih odpadkov. Pri tem bodo delavci poskušai biti kolikor mogoče prilagodljivi. Tako je lahko namesto vas pri- soten kateri od sosedov, ki mu zaupate, v vsakem primeru pa morate biti dosegljivi vsaj po telefonu za morebitne odprave nejasnosti v času, ko bo potekalo nalaganje pripravljenih kosovnih odpadkov na tovornjak. Stanovalcem v blokih svetujemo, naj organizirajo in naročajo skupne odvoze. V takem primeru je lahko prisoten le eden od njih. Vsako gospodinjstvo ima pravico pripraviti do 2 m3 kosovnih odpadkov. Tudi če bo kaj več, bodo odpeljali. Omeji- tev je zahtevana zaradi namena akc^e - zagotoviti odvoz kosovnega materiala fizičnim osebam in ne pravnim. Ni vsak odpadek kosovni odpadek. Med kosovne odpadke sod^o: leseno in oblazinjeno pohištvo, vzmetnice, preproge, športni rekviziti, orodje, oprema, igrače, vrtna oprema iz plastike ali lesa, kopalniška oprema, vzmetnice, preproge, kolesa, smuči, odpadna električna in elektronska oprema (OEEO) in drugi kosovni predmeti iz gospodinjstva. Odpadke, ki jih je mogoče predelati, Snaga preda pooblaščenim organizac^am, tako da na odlagališču končajo le za predelavo neuporabni kosovni odpadki. Zato je pomembno, da odpadke čim bolj razvrstimo. Razvrstite jih glede na vrsto (skupaj zložite kovine, les ...). Med kosovne odpadke NE spadajo gospodinjski odpadki, stavbno pohištvo (okna, vrata itn.), gradbeni odpadki, zemlja, listje in veje, nevarni odpadki ter avtomobilske gume. Odpadne električne in elektronske opreme ne dajemo med kosovne odpadke. Prevzeti jo morajo trgovci, pri katerih kupimo nov hladilnik, pralni stroj ali televizor, lahko jo odpeljemo v Zbirni center Barje. Malo električno in elektronsko opremo pa lahko v sklopu akc^e zbiranja nevarnih odpadkov oddate tudi v premični zbiralnici nevarnih odpadkov. Stavbno pohištvo ni predmet odvoza kosovnega materiala, pač pa je to gradbeni odpad, ki ga lahko oddate na odlagališču proti plačilu. Če ste iz okenskih okvirjev odstranili stekla, lahko tak odpadek (okvirje in steklo) brezplačno oddate v Zbirnem centru. V okviru odvoza kosovnega materiala odpeljejo omare in okna z odstranjenimi steklenimi površinami. Steklene površine omar tako odstranite in ste, ali predate v Zbirnem centru ali pa manjše količine odložite v zabojnik za mešane komunalne odpadke. Nikakor pa ne odlagajte v posodo za mešane komunalne odpadke večjih količin (več kot 50 kg), saj jih zaradi teže ne bodo mogli dvigniti in izprazniti v vozilo. Odpadkov, ki niso kosovni odpadki, ne bodo odpeljali. O njih bodo obvestili pristojne inšpekc^ske službe. Vse uporabnike prosto, naj poskrb^o za nastavljene kosovne odpadke do njihovega odvoza, saj so zanje odgovorni, dokler jih ne odpelje izvajalec javne službe. Če vidite tistega, ki je odvrgel odpadke na vaš kup, ste ga dolžni pr^aviti na pristojni inšpektorat. Stroški za odvoz kosovnih odpadkov so zajeti v ceni za ravnanje z odpadki. Vse odpadke, ki niso kosovni odpadki, lahko pripeljete v Zbirni center Barje. Proti plačilu lahko naročite tudi odvoz večje količine kosovnega odpada. (sa) JP Komunalno podjetje Vrhnika, d. o. o. je sodelovalo na Športfejstu V soboto, 3. 9. 2011, smo sodelovali na prireditvi Športfejst, kjer smo se želeli približati našim uporabnikom in jim predstaviti dejavnosti, ki jih izvajamo na komunalnem podjetju (odvajanje in čiščenje komunalneodpadne in padavinske vode, oskrba s pitno vodo, oskrba s plinom, ravnanje s komunalnimi odpadki, javne Utrinek s prireditve ŠPORTFEJST, na kateri so obiskovalci slišali veliko zanimivega o ločenem zbiranju odpadkov. površine in javna razsvetljava, pokopališka dejavnost). Na stojnici je potekala nagradna igra Komunalni vedež. Izmed 83 oddanih nagradnih kuponov so srečni izžrebanci: 1 x kompostnik - Vida Novak 1 x tris zabojnikov Tjaša Žakelj 3 x majica - Juliana Bradač, Franka Horvat, Andrej Bogolin 3 x biovrečka: Anže Levec, Marta Nartnik, Ana Podbevšek 5 x otroška didaktična igra: Tadeja Merkuš, Katja Pehlič, Janez Mikec, Zdravko Pečan, Marjeta Tešanovič 5 x stiskalnica: Amalice Felic^an, Franci Rus, Primož Bedekovic, Tin Žugaj, Avgust Kraner Kako ne smemo ločevati odpadke Nekaterim se enostavno ne zljubi vreči vrečko z ločenimi odpadki v zabojnik. Raje jo pustno ob njej. Zakaj je temu tako, verjetno vedo samo tisti ljudje, ki to počnejo. Pričujoče fotografije so nastale na področju vrhniške komunale, torej v občinah Vrhnika, Borovnica in Log-Dragomer, verjetno pa lahko kaj podobnega vidimo tudi v ostalih dveh občinah - v horjulski in dobrovsko - polhograjski. Nekatere od teh si je ogledala tudi medobčinska in- špekc^a in našla dokaze z imeni storilcev - položnice, dopise in podobno z osebnimi imeni. Seveda bo sledila globa.(gt) 26. september 2011 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Skupne strani NAŠ ČASOPIS 29 Poplave Mineva leto dni od uničujočih lanskoletnih poplav, zato smo preverili kaj se je po občinah premaknilo v tem letu dni. Na žalost je področje vod v pristojnostih države, zato ni bilo velikega napredka. Ponekod so se sicer lotili čiščenja vodotokov in zasutih prepustov, vendar je še vedno ostalo veliko »starih grehov«, ki bi ob lanskem deževju pripomogli k vnovični ponovitvi črnega scenarija. Ponekod so se občine same lotile nekaterih projektov, vendar je vse skupaj zgolj kaplja v morje. Na potezi je tako država, ki pa že poprej ni imela posluha za tovrstne probleme (sicer v številnih primerih sploh ne bi prišlo do razlitja vode), sedaj pa ima za dober izgovor gospodarsko krizo. (gt) Varnejši kot septembra 2010 Leto po katastrofalnih septembrskih poplavah 2010 so razmere v borovniški dolini v vseh pogledih različne. Dolgotrajna suša, ki se je iz poletja potegnila v jesen, je ugasnila že prenekateri stalni površinski vodni vir v občini, ponovitev lanskih poplav bi tako lahko povzročilo le zelo dolgotrajno deževje. Kljub temu so bili v zadnjem letu opravljeni številni posegi v območje vodotokov in hudournikov, ki občanom zagotavljajo neprimerno večjo varnost kot leto pred tem. Iz Borovnice je bilo lani po poplavah poda- Lokalna skupnost, nekateri državni poslanci nih sedem pr^av za odškodnino na stanovanjskih hišah v skupnem znesku 6.256,46 evrov. Povzročena škoda na posameznem objektu je segala od 92,5 do 1.546,45 evra, a ker je država postavila 2.200 ev-rov kot spodnjo mejo upravičenosti do državne pomoči, to pomeni, da je ni prejel nihče v naši občini. Kdor je imel hišo zavarovano, pa je prejel vsaj povračilo škode od zavarovalnice. Največji obseg škode je bil na občinski komunalni infrastrukturi. Največ, za kar 5.295,90 evra na gozdni cesti v Za-bočevem, kjer je že sanac^a zemeljskega plazu terjala 529,50 evra. Sanac^a preostalih, bolj ali manj poškodovanih občinskih cest, na čelu z razvpito cesto na Dolu, je stala približno 7400 evrov. K vsemu skupaj gre prišteti še stroške nočne inter-venc^e na dan poplav, ko je mehanizac^a stala 2724 evrov in gasilci nadaljnjih 900 evrov. Vse, kar ni bilo postorjenega v okviru takojšnje intervenc^e, je pravzaprav predmet sanac^e pooblaščenega državnega vzdrževalca, torej Hidrotehnika, vodnogospodarskega podjetja, d.d. Slednji stopi v akc^o šele, ko mu država zagotovi potrebna finančna sredstva. Zadrževalnik proda Malence nad Borovnico lani _ , in letos. in številni posamezniki pa so v zadnjem letu očitno dovolj »težili«, da so se stvari tudi na tem področju vendarle začele premikati. Pred nedavnim je bil namreč za načrtovanih 260 m^ proda in naplavin olajšan zadrževalnik na Malencah, za 50 m3 proda zadrževalnik na Šumniku, trenutno pa poteka čiščenje zadrževalnika na Borovniščici pred Peklom, kjer naj bi prav tako odstranili predvidenih 260 m3. V sklopu vzdrževalnih del so sanirali že dolgo problematične bregove Šumnika v Brezovici, velike preglavice pa jim še vedno dela pokriti »borovniški potok«, ki počasi, a vztrajno spodjeda vsiljeno mu strugo. Čez poletje so aktivno urejali odtoke (npr. Ohoni-ca-Pekel) tudi občinski vzdrževalci cest, mirovali pa niso niti koncesionarji DRSC-ja, ki so temeljito očistili jarke ob državni cesti Vrhnika-Podpeč. Tako najbolj kritična ostaja struga Borovniščice, ki je ponekod zasuta z nanesenim prodom, pod vasjo, ob Obrtniški ulici, pa je zaradi neurejenosti bregov še vedno »ozko grlo« pri odtekanju presežne vode na Barje. Damjan Debevec V Dragomerju naj bi s protipoplavnimi ukrepi začeli oktobra Lanske septembrske poplave, ki so pustošile po vsej Slovenji, so svoj davek terjale tudi v Občini Log - Dragomer. Takrat je bilo najhuje v Dragomerju, kjer sta poplavljala Malenščica in Snešak, sprožil pa se je tudi večji plaz Pod Lovrencem. Sedaj naj bi po več kot enem letu oktobra začeli s sanacjo posledic poplav. Letos naj bi s pomočjo državnih sredstev sanirali strugo Malenščice in pred plazom zavarovali dva objekta v Dragomerju. struge. S postopki bodo morali pohiteti, saj naj bi se dela začela že oktobra, sredstva pa morajo porabiti do konca novembra. Če v tem času projekta ne bodo izpeljali, Občina Log - Dragomer tega denarja najverjetneje ne bo videla še zelo dolgo. Sicer pa z omenjenimi ukrepi protipoplav-na varnost v Občini Log - Dragomer še ne bo zagotovljena. V prihodnjih letih bo za boljšo protipoplavno varnost treba sanirati še zgornji del Malenščice in zgraditi zadrževalnik, občino čaka tudi reševanje poplavne problematike potoka Snešak, nujno pa bo tudi čiščenje in redno vzdrževanje vseh preostalih vodotokov, na katere je Arso pozabil. Večina teh potokov ni bila očiščena že več kot desetletje. Več o načrtovanih protipoplavnih ukrepih pa na straneh Občine Log - Dragomer. Vesna Erjavec S sanacjo plazu naj bi začeli že kmalu, občina je že izbrala izvajalca del in izpogajala ceno obnove, za katero bo treba odšteti dobrih 140 tisočakov. Trenutno čakajo na obljubljeni denar iz državne blagajne, ki naj bi poravnal večino investic^. Če bo šlo vse po načrtih, naj bi dela končali že sredi oktobra. Dobro kaže tudi protipoplavnemu reševanju potoka Malenščica, ki naj bi ga sanirali v srednjem in spodnjem toku. Tudi pri tem projektu je občini na pomoč priskočila država. Kot je pojasnila Karolina Korenčan iz Arsa, naj bi v ta namen občina dobila 80.000 evrov, s katerimi bi razširili strugo med Šolsko cesto in Staro cesto, prav toliko sredstev pa bi morala občina prispevati še za sanacjo spodnjega dela potoka. Sedaj občino čaka sprejemanje rebalansa proračuna, s katerim bi zagotovili potrebna sredstva, ter pridobivanje soglas^ lastnikov potoka za širitev Sprenevedanje državnih agenc^' Vrhnika - V vrhniški občini se je v letu na vodovarstvenem področju zgodilo bore malo, pa čeprav je država še pred letom govorila, da bo na tem področju treba narediti nekaj korenitega. Na občini so nam pojasnili, da so glede na lanske dogodke večkrat poslali na različne državne agencée in službe zahtevo po čiščenju jarkov in propustov, vendar se ni zgodilo nič. Navadno se pristojne službe izgovarjajo druga na drugo, problem pa ostaja. Sporočili so tudi popis plazov in poplavljenih območ^, občani pa še vedno naj ne bi dobili povrnjene škode. Na ARSO so poslali tudi več pozivov za odstranitev problematičnih debel v Ljubljanici, vendar odziva ni bilo. Ljubljanica je zaradi svojih arheoloških potencialov sploh problematična za tovrstne posege. »Čeprav je to naloga države, smo se letos na novo odločili, da bomo sami poskrbeli za čiščenje dela barjanskih jarkov. V ta namen smo v letošnjem proračunu rezervirali 15 tisoč evrov,« je pojasnila direktorica občinske uprave Vesna Kranjc. Z lokalnim kmet^skim svetovalcem je občina določila prioritetne barjanske jarke in izvedla meliorac^o. Državi je odnesla zadnjo plat tudi s financiranjem poplavne štud^e (načeloma bi jo morala fi- Verjetno si nihče več ne želi kaj takega. nančno pokriti država), ki je postala pogoj za sprejem občinskega prostorskega načrta. Glede na omenjeno štud^o bo treba urediti potok Belo okoli doma upokojencev, še posebno, če bodo delali pri domu načrtovani prizidek. Kot kaže, bo preteklo še veliko vode in verjetno se je bo tudi veliko razlilo, preden bo država uredila vodovarstveno področje. Ne pozabimo: vode so v njenih rokah in ne v rokah občin. (gt) Horjul je prizadelo veliko plazov Usodo obnove kroji denar Horjul - Tudi horjulska občina se lani ni mogla izogniti posledicam poplav. Vodotoki so na več mestih prestopili bregove, utrgalo se je tudi več plazov. Kot so nam pojasnili na občini, je glavni problem, tako kot verjetno tudi drugje, v denarju. Tako so se zaenkrat lotili sanac^e tistih zemeljskih plazov, kjer je bilo s strani krajanov več interesa in volje za sodelovanje, drugi pa še čakajo na poseg. Tako je na primer v veliki meri pod streho plaz Pri Polžu, kjer je tudi lastnik zemljišča zelo veliko vložil v sanacjo plazu. »To je začasna sanac^a, za temeljito, ki bo tudi dolgoročna, pa moramo izdelati projekt sana-c^e, kar pa ni poceni,« so pojasnili na horjulski občini. Torej bo treba zagotoviti denar za izdelavo dokumentac^e in pozneje še za sanacjo samo. A le z dokumentac^o lahko občina tudi pričakuje, da bo država vsaj nekaj primaknila k investic^i. Občina je sanirala še nekaj drugih manjših plazov, na primer tista v Žažarju pri starem gasilskem domu in v Prosci, še vedno pa jih je ostalo kar nekaj. Verjetno bodo njihovo nadaljnjo usodo v senci gospodarske krize krojili denar, stopnja nujnosti sanac^e in zavzetost občanov, ki jih zadeva določeni plaz. Na občini pravdo, da so hidrogeologi pojasnili, da se je v horjulski dolini večina plazov sprožila na približno isti nadmorski višini ali pa v vsaj neki logični vodoravni lin^i. To naj bi bilo posledica določenega zemeljskega sklada, ki poteka po tej lin^i in je zelo dovzeten za plazenje. (gt) Tržaška cesta 1, 1360 Vrhnika Novosti zakona o kmet^'skih zemljiščih Obveščamo vas, da je bil v Uradnem listu RS, št. 43/2011, objavljen Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o kmet^skih zemljiščih (ZKZ-C), ki je začel veljati 18. jun^a 2011. Predstavljamo vam kratko predstavitev novosti v povezavi s pristojnostjo upravnih enot, povzeto iz sporočila Ministrstva za kmet^stvo, gozdarstvo in prehrano upravnim enotam z dne 10. 6. 2011 ter dodatnim zapisom določil, ki urejajo promet: 1. Z novelo zakona se ponovno uvaja odškodnina zaradi spremembe namembnosti kmet^skega zemljišča, ki jo v skladu s 3. h členom v upravnem postopku odmeri organ, pristojen za izdajo dovoljenj za gradnjo, po uradni dolžnosti, in sicer po prejemu vloge za izdajo dovoljenja za gradnjo objekta na kmet^skem zemljišču. Odškodnina se določi v znesku na kvadratni meter glede na boniteto kmet^skega zemljišča (ki jo vodi zemljiški kataster), odmeri pa se od površine celotne zemljiške parcele, na kateri se bo gradil objekt. Plačana odškodnina je eden od pogojev za izdajo dovoljenja za gradnjo v skladu z zakonom, ki ureja gradnjo objektov. Novela zakona določa tudi, za katere gradnje se odškodnina zaradi spremembe namembnosti ne plača. 2. Novela zakona uvaja institut prenosa kme-t^skih zemljišč v začasno upravljanje Skladu kmet^skih zemljišč in gozdov RS (v nadaljevanju Sklad), če odprave zaraščanja ni mogoče naložiti lastniku kmet^skega zemljišča, ker je neznanega prebivališča in nima zastopnika. O slednjem kmet^ski inšpektor obvesti upravno enoto, ki izvede postopek prenosa tega zemljišča v začasno upravljanje Skladu. 3. V poglavju o prometu s kmet^skimi zemljišči, gozdovi in kmet^ami se določa krog upravičencev, s katerimi lastnik lahko sklene darilno pogodbo, katere predmet so kmet^ska zemljišča, gozdovi ali kmet^a, in sicer le z: - zakoncem oz. zunajzakonskim partnerjem, otroki oz. posvojenci, starši oz. posvojitelji, brati/sestrami, nečaki/nečakinjami in vnuki/ vnukinjami; - zetom, snaho oz. zunajzakonskim partnerjem otroka ali posvojenca, če so člani iste kmetje; - nosilcem kmetje, ki je nosilec kmetje v skladu z zakonom, ki ureja kmet^stvo, in je pridobil sredstva iz programa razvoja podeželja kot mladi prevzemnik kmetje, če od prevzema kmetje ni minilo več kot pet let; - lokalno skupnostjo ali državo. Dodatno se omejuje predmet prodaje po tem zakonu in pogodbe s prevzemnikom kmetje (3. alinea zg.), ki je lahko le cel lastninski ali so-lastninski delež kmet^skega zemljišča, gozda ali kmetje. 4. Določene spremembe so v poglavju, ki ureja agrarne operac^e. Za uvedbo komasac^skega postopka je po novem potrebno soglasje lastnikov kmet^skih zemljišč, ki imajo v lasti več kot 67 % kmet^skih zemljišč na predvidenem komasac^skem območju (ne več 80 %), novela zakona uvaja tudi možnost pogodbene koma-sac^e. Za izvajanje takih komasac^ upravna enota izda komasac^sko dovoljenje na podlagi vloge lastnikov zemljišč. Na novo se urejajo tudi vplačila in izplačila iz naslova usklajevanja vrednosti zemljišč v postopku komasa-c^e ter promet z zemljišči na komasac^skem območju, ki je dovoljen do konca razgrnitve elaborata obstoječega stanja zemljišč komasa-c^skega sklada. 30 NAŠ ČASOPIS Skupne strani 26. september 2011 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Medobčinski redarji z novimi nalogami S prvim julyem so začeli veljati štirje novi zakoni, ki so nadomestili Zakon o varnosti in cestnih predpisih. Prinesli so kar nekaj novosti, med drugim tudi pri nalogah občinskih redarjev. Kot je dejal vodja medobčinske redarske službe Dean Stepančič, se je, poenostavljeno rečeno, status redarjev izenačil s policisti. »Po novem smo pooblaščene uradne osebe, kar pomeni, da smo v grobem enakovredni policistom, vojaškim policistom, inšpektorjem, cestnim nadzornikom in podobnim. To nam je prineslo nekatere nove pravice. Po novem na primer lahko parkiramo tudi tam, kjer ni dovoljeno. Prej tega nismo smeli početi.« Na sploh so novi zakoni za razliko od prejšnjega zapisani glede nalog občinskih redarskih služb bolj jasno. Prej je bilo kar nekaj dilem, kajti kakšen člen si si lahko razlagal tako ali drugače, po novem pa tega ni.« Redarji pa niso dobili samo natančnejšo opredelitev nalog, marveč tudi dodatne, za katere pa je zaradi povsem objektivnih razlogov vprašanje, koliko bodo sploh zaživele v praksi. »Po novem med naše naloge spada tudi kontrola teže vozil, kontrola izrednega prevoza, kontrola lokalnega tovornega prometa in kontrola nad varstvom cest,« je dejal Stepančič in pojasnil, da je v zadnjem primeru mišljeno predvsem nadzor nad preglednostjo cest, onesnaževanjem le-teh, kakovost pluženja snega ^ Zavoljo novih nalog ne načrtujejo novih zaposlitev, zato v redarstvu Medobčinskega inšpektorata in redarstva še vedno ostaja osem zaposlenih ljudi. (gt) Spremembe zakona so prinesle tudi višje globe in nekaj novih prekrškov. Nekaj bistvenih: • Po novem je prepovedano parkirati vozilo na dvosmerni cesti, ki nima ločilne črte. Globa je 80 ev-rov. • Nepravilno parkiranje se po novem kaznuje s 120 evri (prej 80). • Prehitra vožnja v naselju: do 10 km/h prehitro - 100 evrov globe (prej 80), do 20 km/h - 300 evrov in 3 kazenske točke, več kot 50 km/h - 1200 evrov globe in 18 kazenskih točk. • Prehitra vožnja v »coni 30«: do 10 km/h prehitro - 300 evrov in 3 kazenske točke, do 20 km/h - 500 evrov in 5 kazenskih točk, do 30 km/h - najmanj 1000 evrov in 9 kazenskih točk, več kot 30 km/h - najmanj 1200 evrov in 18 kazenskih točk. Zmeda, kje redarji lahko opravljajo svoje naloge v prometu V javnosti se večkrat pojavi debata, na katerih cestah so redarji sploh pristojni. Dean Stepančič odgovarja: »Svoje naloge lahko opravljamo na vseh cestah znotraj naselja, izven nasel^ pa samo na občinskih.« Razpisi Za črpanje nepovratnih sredstev je vedno pravi čas! Za investiere v tehnološko opremo, gradnjo turističnih objektov, raziskave in razvoj, demonstracyske projekte, usposabljanje, mobilnost in ozaveščanje javnosti! Javni razpis za neposredno sofinanciranje kadrovskih štipend^ delodajalcem za šolsko/štud^sko leto 2011/2012 Predmet javnega razpisa je neposredno sofinanciranje kadrovskih štipend^, ki jih bodo delodajalci (v nadaljevanju: štipenditorji) izplačevali od vključno šolskega/štud^skega leta 2011/2012 do zaključka izobraževanja po javno veljavnih izobraževalnih programih poklicnega in srednješolskega izobraževanja, štud^skih programih višjega izobraževanja, dodiplomskih in podiplomskih magistrskih ali doktorskih štud^skih programih (v nadaljevanju: javno veljavni izobraževalni programi). Vrednost razpisa za neposredno sofinanciranje kadrovskih štipend^ od vključno šol-skega/štud^skega leta 2011/2012 do zaključka izobraževanja posameznega d^aka oziroma študenta - kadrovskega štipendista (v nadaljevanju: štipendist) po trenutnem izobraževalnem programu na trenutni ravni izobraževanja je 3.000.000,00 EUR. Višina kadrovske štipend^e ne sme biti nižja od državne štipend^e, kot jo določa ZŠtip. Državna štipend^a na dan 1. 7. 2011 brez dodatkov znaša 38,97 EUR za d^aka in 58,47 EUR za študenta. Vloge morajo biti poslane v zaprti kuverti na naslov Javni sklad Republike Slovence za razvoj kadrov in štipend^e, Dunajska 22,1000 Ljubljana, z napisom »VLOGA na 114. javni razpis« in točnim naslovom štipenditorja na hrbtni strani. Rok pr^ave je določen kot odprti rok pr^a-ve in začne teči na dan objave javnega razpisa v Uradnem listu RS in traja do porabe sredstev, vendar najdlje do vključno 30. 3. 2012. Razpisna dokumentac^a je od objave javnega razpisa na voljo na spletni strani sklada www.skladkadri.si v razdelku »Razpisi in objave«, mogoče pa jo je osebno prevzeti v vložišču sklada vsak delavnik v poslovnem času. Javni razpis Procesni vavčer 2011/2012 Predmet javnega razpisa je sofinanciranje stroškov zunanjih strokovnjakov v povezavi z uvajanjem izboljšav poslovnih procesov v podjetjih in stroškov kotizac^ za usposabljanje zaposlenih, ki so člani projektne skupine, na področju metodolog^ za uvajanje izboljšav poslovnih procesov v podjetjih. Namen razpisa je spodbuditi izvajanje stal- nih izboljšav poslovnih procesov v podjetjih. Na javnem razpisu lahko sodelujejo pravne in fizične osebe. Več o pogojih najdete v razpisu. Okvirna skupna višina sredstev, ki je na voljo za izvedbo predmeta tega javnega razpisa, znaša 300.000,00 EUR za leti 2011 in 2012 skupaj. Javni razpis bo odprt do porabe sredstev oz. ne dlje kot do 29. 11. 2011. Vloge, ki bodo prispele po 29. 11. 2011 (definic^a »prispetje«: smiselno se upoštevajo določila prvega odstavka 11. poglavja tega javnega razpisa), se kot prepozne s sklepom zavržejo. Vloga mora biti pripravljena v slovenskem jeziku in skladno z določili tega javnega razpisa, razpisne dokumentac^e in navodil na obrazcih. Podjetje vlogo lahko pošlje po pošti ali dostavi osebno na sedež JAPTI. Original vloge mora biti dostavljen v zaprti ovojnici, ki je opremljena z izpolnjenim Obrazcem št. 4: »Naslovnica za ovojnico«, na naslov: Javna agenc^a Republike Slovence za podjetništvo in tuje investic^e, Verovškova ulica 60, 1000 Ljubljana. Razpisna dokumentac^a je na voljo na spletnem naslovu: http://www.japti.si/ ali na sedežu JAPTI, Verovškova ulica 60, 1000 Ljubljana, vsak delovni dan od 9. do 12. ure. Če ste našli primerni razpis za vas, podrobno preberite celotno razpisno dokumen-tac^o. Za pomoč pri izpolnjevanju razpisne dokumentac^e se lahko obrnete na matično občino. Želite tudi vi aktivno sodelovati na razpisih za pridobitev nepovratnih sredstev? Pišite na uredništvo Našega časopisa in vam bomo pomagali pri informiranju o aktualnih razpisih na podlagi vaših želja. (sa) Značilnosti našega individualnega pristopa do študentov - Izhajamo iz prepričanja, da je vsak človek nekaj posebnega in da ima sposobnosti, ki jih je mogoče razviti - Nosilci predmetov oblikujejo učno gradivo, razlož^o snov in poskrb^o za izpite. - Predavatelji poskrb^o za aktivno vključevanje študentov v štud^. - Študente spodbujamo, da si upajo postavljati vprašanja in opisati težave. - Pri ocenjevanju učitelji iščejo znanje, ne neznanja. - Za vsakega študenta naredimo individualni učni načrt. - Možno je priznanje izpitov in drugih neformalno pridobljenih znanj. - Študente seznanimo z različnimi načini štud^a. - Individualni izpiti so mogoči vsak teden, in to vse leto (tudi med počitnicami) brez posebnega doplačila. Mogoče je študirati hitreje ali počasneje brez posebnega doplačila. Mogoč je štud^ na daljavo. Če študenti ne nared^o izpita, jim pomagamo in jih opogumimo, da znova poskus^o in tudi oprav^o izpite. Imamo poseben, pr^azen način učenja tujih jezikov. Velik poudarek dajemo etiki, okolje-varstveni ozaveščenosti in trajnostne-mu razvoju. Na naši šoli ne razv^amo konkurence, ampak strpnost in sodelovanje. Dobrodošli so tisti z najboljšimi ocenami pa tudi tisti s slabimi ocenami in predznanjem. MEDNARODNA POSLOVNA ŠOLA LJUBLJANA ms MEDNARODNA POSLOVNA ŠOLA LJUBLJANA Mencingerjeva 7,1000 Ljubljana telefon: 040/561 896, e-naslov: info@ibs.si, wwwjbs.si VIŠJA STROKOVNA ŠOLA, d.o.o. LEILA, ViSja strokovna iola, d.o.o. Mencingerjeva 7,1000 Ljubljana T: 040/561 896, e-na8lov:irena.marinko@guestarnes.si, wirwJeila.si f Gaia R^aKbibaOäa NASVET MESECA ZA VSE LJUBITELJE NARAVE (Rubriko ureja Klub Gaia) S šumečo tableto oskrbimo orhideje Zalivanje in gnojenje orhidej sta poleg primerne osvetlitve in temperature najpomembnejši dejanji uspešne vzgoje in oskrbe. Zaradi premalo informacy številni ljubitelji doživyo neuspeh in orhideje označbo kot preveč zahtevne. Podjetju Unichem je v sodelovanju z Ocean Orchids iz Prekmurja, ki je največji proizvajalec orhidej v tem delu Evrope, prvemu uspelo narediti korak naprej z novim gnojilom za orhideje v obliki topljive šumeče tablete, kar bo olajšalo in poenostavilo gnojenje orhidej. Doslej je gnojenje potekalo z uporabo mineralnih gnojil v tekoči ali trdni obliki. Tekoče gnojilo je bilo treba redčiti z vodo v natančno določenem razmerju. Marsikdo prav zaradi neupoštevanja navodil glede omerjanja ni imel srečne roke pri vzgoji teh lepotic. Ker orhideje zaradi svojih skromnih potreb po gnojenju zelo slabo prenašajo čezmerne količine, je natančna odmera bistvenega pomena za uspeh. Med ljudmi prevladuje mnenje, da orhideje gnojila sploh ne potrebujejo, zato ga številni sploh ne uporabljajo, kar pa za zdrav razvoj orhidej ni priporočljivo. Specifičnost rasti orhidej, za katere je značilna relativno počasna rast z majhnim letnim prira-stom zelene listne mase, terja drugačen pristop, popolna odsotnost gnojila pa dolgoročno negativno vpliva na njihov razvoj, predvsem pa na bujnost cvetenja. Zalivanje naj bo namakan je Ker je gnojenje rastlin v neposredni povezavi z zalivanjem, ga bomo tako tudi predstavili. V naravi raste večina orhidej, ki jih potrošniki lahko kupimo v prodaji, priraslo oziroma epifitsko, in sicer tako, da se s svojimi koreninami oprimejo vej in debla dreves, kjer lov^o odpadli organski material, ki s pomočjo mikroorganizmov in pogostih padavin prepereva in orhidejam nudi nizko, a konstantno koncentrac^o hranil. NOVO: Zalivanje in gnojenje orhidej naj temelji na opazovanju vlažnosti substrata v lončku in ga v povprečju izvajamo enkrat na 10 do 14 dni od februarja do oktobra. V zimskih mesecih gnojenje občutno zmanjšamo, zato takrat dognojujemo enkrat na mesec. Po izkušnjah iz prakse je orhideje najbolje namakati 20 minut v raztopini vode in gnojila. Eno šumečo tableto plantella tabs za orhideje raztopimo v treh litrih vode, ki jo uporabimo za namakanje ene ali več orhidej. Samo šumeča tableta v manj kot eni minuti zagotovi enakomerno porazdelitev hranil v vodi za namakanje. Lonček z orhidejo v celoti namočimo v pripravljeno raztopino. Po 20 minutah rastlino odcedimo, saj so substrat in korenine posrkale maksimalno količino vode in hranil. Uporabljamo okrasne lončke, ki so neko- liko višji od plastičnega lončka, v katerem raste orhideja in omogočajo odtekanje odvečne vode, ne da bi korenine stale v vodi. Tablete Plantella tabs za orhideje posnemajo skromno količino hranil iz narave, hkrati pa vsebujejo vse bistvene mikro- in makroelemente, potrebne za optimalno rast. Zalivanje in gnojenje orhidej je po izkušnjah iz prakse najenostavneje izvajati z namakanjem rastlin tako, da jim v okrasni lonček vl^ete toliko vode, da rastlina v njem plava. Po 20 minutah lahko presežek vode odl^ete, saj so substrat in korenine posrkale maksimalno količino vode in hranil. Uporabljajte okrasne lončke, ki so nekoliko višji od plastičnega lončka, v katerem raste orhideja, saj omogočajo odtekanje odvečne vode, ne da bi orhidejine korenine stale v vodi. Strokovnjaki Kluba Gaia Če si želite še več zanimivih nasvetov za dom in vrt, pokličite KLUB GAIA na brezplačno številko in samo za 16,90 boste prejemali vse leto rev^o Gaia in boste deležni še vrste različnih ugodnosti. Nagradno vprašanje: S katerim sredstvom v obliki šumeče tablete po-gnojimo orhideje tako, da jih namakamo v vodi, v kateri je tableta raztopljena? Pravilen odgovor pošljite na naslov: Klub Gaia, Sinja Gorica 2, 1360 Vrhnika Trem srečnim izžrebancem, ki bodo na dopisnici poslali pravilne odgovore, bomo poslali praktične nagrade. 26. september 2011 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Skupne strani NAŠ ČASOPIS 31 Kmetovanje in ohranjanje pestrosti narave v Krajinskem parku Ljubljansko barje možno le z roko v roki Kmetystvo je območju Krajinskega park Ljubljansko barje vdahnilo svoj poseben pečat in najbolj se lahko zahvalimo prav tej dejavnosti v preteklosti, da predstavlja območje zibelko biotske pestrosti. Na območju Ljubljanskega barja je bilo odkritih in popisanih 100 vrst ptic, 89 vrst metuljev, 48 vrst kačjih pastirjev, 40% vseh vrst dvoživk v Slovenci. V preteklosti je kmetystvo s svojim trajnostnim načinom pridelave hrane in obdelave zemlje oblikovalo izjemno pester in bogat rastlinski in živalski svet in ustvarila številne življenjske prostore za številne vrste. Posledično se je oblikovala izjemna krajina, ki predstavlja že sama po sebi vrednost in je živ artefakt specifične kulturne in naravne dediščine območja. Tako kot na vseh področjih se je tudi na ruzno monokulturo, ki potrebuje za svojo rast htevati od kmeta. Včasih je na kmet^i živelo in precejšnje količine gnojila in fitofarmacevtskih delalo več ljudi, kot danes. In kjer ni bilo vsaj sredstev. Drugi vzrok pa je v kombinac^i pre- določene stopnje napredka v smislu uporabe zgodnje košnje travnikov z načinom tehnike kmet^skih strojev, se danes, z zmanjšanjem lju- področju kmet^stva v Slovenci v zadnjih 15 letih zgodil velik preskok iz tradicionalne oblike kmetovanja v sodobne načine, ki slon^o na uporabi sodobnih tehnik in strojev. Zaradi krhkih sistemov, ki veljajo za mokrišča so večji tehnološki posegi in spremenjeni načini obdelave na območju Ljubljanskega barja vplivali, da se je biotska pestrost začela slabšati. Predvsem se to vidi v zadnjih letih na področju ptic kmet^ske krajine, nič boljše ni z ostalimi živalskimi ali rastlinskimi vrstami in njihovimi življenjskimi prostori. Vzroke za upadanje vrst in njihovih življenjskih prostorov na Ljubljanskem barju lahko pripišemo intenziviranju pridelave in povečanju površin z njivami, na račun ekstenzivnih travnikov, predvsem s ko- Q košenja, ki zaradi ra-cionalizac^e stroškov porabe goriva, uporablja tehniko krožne vožnje od zunanjega roba proti notranjosti, da na koncu, ko se živali umaknejo v zadnjo zaplato nepokošene trave, tam kruto končajo pod rezili kosilnice. Nikakor ni pričakovati, da bi se način pridelave pridelkov ali košnje in spravila vrnil v obdobje tradicionalnih oblik kmetovanja. To ne bi bilo niti upravičeno, niti smotrno pričakovati in za- Ljubljansko barje •- KRAJINSKI PARK-• di na kmet^ah, dogaja, da se travniki zaraščajo in se počasi opušča obdelava zemlje. To pa je isto slabo za izgubo pestrosti vrst kot pretirano intenziviranje. Z drugimi besedami, človek na Ljubljanskem barju je nujno potreben in tudi ključen za ohranitev pestrosti narave. Brez kmet^stva bi se Ljubljansko barje v nekaj letih zaraslo in škoda bi bila ista kot, če se celotno območje spremeni v njive. Potreben pa je prilagojen način rabe zemlje. Ključno vprašanje, ki se verjetno postavlja bralcu je ali je ohranitev narave in njene pestrosti res tako pomembna. Ali ni na prvem mestu človek in njegovo preživetje. Tako je. Človek je pomemben in ohranitev človeške rase je tisto kar bi morali imeti pred očmi, ko govorimo o zmernosti posegov v naravo. Narava ima čas in prej kot slej bo našla načine preživetja ali prilagoditve. Na žalost pa bo ta doba prilagoditve vedno daljša kot je dolžina naših življenj. Ni prav, da breme obstoja ali neobstoja človeka polagamo na ramena posameznega kmeta. Ta se bo vedno odločal na podlagi tistega kar se mu v dani situac^i najbolj splača in prav je tako. Zato pa bi morala biti kmet^ska politika s kmet^skimi spodbudami bolj naklonjena upoštevanju specifike določenih območ^, ter pri razdeljevanju sredstev upoštevati kriter^ sa-moohranitvenih sposobnosti takih območ^ in oblikovati ukrepe s finančnimi nadomestili, ki bi bili vezani na raznolikost podnebnih, talnih in drugih naravnih zahtev območ^. Kmet^ska politika vsake države je tiska, ki mora vzpodbuditi drugačno delovanje kmetov s ciljno in trajnostno naravnanimi finančnimi spodbudami, če želi delati v dolgoročno korist preživetja svojega naroda. Mag. Tina Mikuš, Krajinski park Ljubljansko barje Udobna in varna uporaba plinskih jeklenk Brezplačna dostava jeklenke plina je ena tistih novosti, na katere se navadimo, takoj ko jih prvič preizkusimo. Zelo hitro in z veseljem namreč pozabimo na čase, ko smo se sami ukvarjali z nošenjem ter nameščanjem jeklenke, z iskanjem najbližje še odprte črpalke in izgubljali potrpljenje v prometnih zastojih. Danes lahko en brezplačen klic reši vse. Minili so časi, ko je vsak med nami moral tu in tam zavihati rokave in se preizkusiti kot hišnik. Nihče tudi ne pravi, da moramo biti vsi dovolj močni za prenašanje 10 kilogramov težke jeklenke in samozavestni pri nameščanju plinske povezave. Že tako so dnevi kratki, službene obveznosti mnoge in otroci neučakani, po resnici povedano, pa je v življenju tudi veliko pomembnejših opravil. Zanesljivo dostavljeno Plina nam vedno zmanjka takrat, ko ga najbolj potrebujemo. V tistem trenutku se nam takoj zavrti znani stresa polni scena-r^ - nošenje jeklenke po stopnicah, vožnja skozi gnečo, čakanje v vrsti ^ Sicer pa, kdo bo med tem sploh pazil na otroke? Zato prinaša brezplačna dostava jeklenke pomembne prednosti. Namesto nas se s prevozom jeklenke ukvarja nekdo drug, učinkovit sistem dostave pa zagotavlja, da nam bodo jeklenko prinesli naravnost v kuhinjo v najkrajšem možnem času. Ko zmanjka plina, nam tako ni treba vsega izpustiti iz rok in teči na najbližjo črpalko, saj je dovolj le en brezplačen telefonski klic. Tako se lahko obrnete na ponudnike plina, ki imajo razvejano mrežo dostavljavcev in omogočajo naročanje dostave vsak dan 24 ur na dan. Jeklenke boste tako prejeli na dom ob dogovorjenem terminu oziroma v najkrajšem času vse dni v tednu. Družba Butan plin ima odlično razvejano mrežo dostavljavcev in omogoča naročanje dostave Zelene jeklenke vsak dan 24 ur na dan s klicem na brezplačno telefonsko številko 080 2005. Občutek varnosti Plin je zelo uporabno in okolju pr^azno gorivo. S čisto ter priročno nižjo jeklenko, ki se brez težav namesti, je kuhanje pravi užitek. Da je bila naša jeklenka res strokovno pregledana, očiščena in pravilno polnjena, nam zagotavlja zaščitna fol^a, ovita okrog ventila jeklenke. Če nam jeklenko dostavi pooblaščeni dostavljavec, poskrbi tudi za njeno pravilno namestitev, preventivno preveri napeljavo in brezplačno zamenja varnostno tesnilo. Udobno življenje Brezplačna dostava jeklenke pomeni pravo olajšanje, še posebej dobrodošla pa je za starejše in mamice z majhnimi otroki. Nekdaj logistično zahtevno nalogo nam dostava plina tako spremeni v enostaven opravek, ki ga odkljukamo mimogrede. Nad neskončno udobno ter varno dostavo jeklenke se vedno bolj navdušujejo tudi mlajši in aktivni prebivalci. Namesto da izgubljamo čas v prometni konici oziroma živce pri tovorjenju po stopnicah, se lahko sedaj posvetimo pr^etnejšim stvarem. Preverite ponudnike dostave jeklenk na dom in prepustite vse svoje skrbi strokovno usposobljenim strokovnjakom. Nov obratovalni čas in brezplačen kompost! Družba CRO Vrhnika obvešča občanke in občane, da zbirni center po novem obratuje tudi ob sredah popoldne, in sicer do 31. oktobra do 19. ure, po tem datumu pa do 17. ure. Obenem vas v soboto 1. in 8. oktobra, med 9. in 13. uro vabimo, da se oglasite na sedežu družbe in si priskrbite brezplačen kompost. vljudno vabljeni! ISCEMO NATAKARJA Gostilna Pri Pratkarju v Polhovem Gradcu išče natakarja (strežba hrane in p^ače) z najmanj dveletnimi delovnimi izkušnjami.Informac^e na telefonu: 040702732 Matevž oz na blaz.loncar@gmail.com 1 DOVOLITE NAM, DA NAMESTO VAS POTUJEMO MI f 23 let z vami Zelena jeklenka je čista, varna in vselej pravilno polnjena. Kjerkoli ste, vam jo brezplačno pripeljemo na dom in priključimo, na vašo željo pa vam tudi brezplačno zamenjamo tesnilo in pregledamo napeljavo. NESKONČNO UDOBNO, VEDNO ZANESLJIVO IN VARNO. Paramhans Swami Maheshwarananda DruitvoJVVŽPopetre NAROČILA, 24 UR NA DAN (i^080 2005) JOGA VVSAKDANJEM ŽIVLJENJU Harmonija telesa, uma in duše Vadba vključuje telesne vaje, dihalne vaje ter vaje sproščanja, koncentracije in meditacije. Primerna je za vse odrasle starostne skupine. VRHNIKA - Varstveno delovni center, Pot na Košace 2, vsako sredo od 16. februarja 2011: 1. stopnja: 17.30 -19.00,2. stopnja: 19.00 - 20.30,3. stopnja: 20.30 - 22.15. LOG DRAGOMER - OŠ Log Dragomer, Šolska cesta 1, Log pri Brezovici vsak torek od 15. februarja 2011, med 19.15 in 21.00 uro. 32 NAŠ ČASOPIS Kultura 26. september 2011 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si \ Cankarjada 2011 Teden dni zabave po študentsko Od 4. do 11. septembra je na Vrhniki potekal že tradicionalni gledališki festival Cankarjada. Festival, katerega začetki segajo v leto 1995, poskuša vrhniškemu občinstvu približati gledališče z vsemi njegovimi nekonvencionalnimi tehnikami. Tudi letos je organizator, Klub vrhniških študentov, poskrbel za raznolik nabor predstav, ki so bile namenjene najmlajšim obiskovalcem, pa tudi njihovim babicam in dedkom. Vse predstave v sklopu festivala so bile brezplačne in so potekale na različnih zunanjih in notranjih lokacijah na Vrhniki in v Borovnici. Že en teden pred samim festivalom so Vrhniko zasedli "kartonasti" Cankarji, ki so mimoidočim ponujali letake ter jih opozarjali na prihajajoči festival. Omenjene Cankarje so izdelali študentje in d^aki Kluba vrhniških študentov, ki so z recikliranimi okraski in svečkami okrasili tudi vsa prizorišča festivala ter tako poskušali pričarati čarobne gledališke večere na Vrhniki. Na festival so vabile karikature Ivanov Cankarjev v kartonski obliki. Cankarjada je svoj program začela v nedeljo, 4. septembra, ko naj bi se na dvorišču kluba Zakon predstavil Tomaž Lapajne s predstavo Milena Zupančič v tej predstavi ne igra. Zaradi slabega vremena je bila ulična predstava premaknjena na oder kluba Zakon, kar pa ni vplivalo na potek same predstave. Tomaž je med igro na oder povabil tudi naključne gledalce, ki so se tako znašli pod žarometi in skušali na najboljši način nadomestiti Mileno Zupančič ter druge igralce v predstavi o lepi Vidi. V ponedeljek sta na odru kluba Zakon nastopila Juš Milčinski in Goran Završnik iz kulturnega društva Priden Možic. Ker njuna miniaturka "Saund!" temelji na različnih zvokih in zvočnih učinkih, sta si na začetku predstave od obiskovalcev sposodila nekaj povsem vsakdanjih predmetov, predmetov, ki jih, npr., najdemo v ženskih torbicah ter so zvočno zanimivi. Zvok teh predmetov sta nato posnela in posnetke uporabila kot glasbeno spremljavo predstave, ki je bila popolnoma improvizirana in je govorila o princu, ki išče deklico, pri- merno za ženitev. Naslednji dan so dvorišče kluba Zakon zasedli najmlajši prebivalci Vrhnike. Na programu je bila otroška predstava gledališča Unikat z naslovom Od kod si, kruhek?. Predstava je, po pričevanjih, navdušila otroke in starše, po predstavi pa so se otroci lahko posladkali še s palačinkami, ki so jih zanje pekli vrhniških študentje. V sredo so Vrhniko obiskale Tri zdrave Mar^e in en oče naš. Zasedbo predstave sestavljajo uveljavljeni slovenski glasbeniki: Polona Janežič, Boštjan Na-rat in Vesna Zornik ter pripovedovalka Ana Duša. Pri nastanku koncertne pripovedi sta sodelovala tudi pripovedo-valka Špela Frlic in režiser Mare Bulc. Predstava je polni dvorani kluba Zakon ponudila besedila slovenskih ljudskih pesmi, makedonsko besedilo o vampirju ter dansko pripovedko o beli in rdeči vrtnici. 4. i Pevec Orlekov Vrhničanom dobro znani domačini Im-protentni, ki so se pomerili proti impro- vizatorjem z Gimnaz^e Vič. Spremljali smo napeto tekmo, ki pa je na koncu le pripadla bolj izkušenim Improtentnim. Tako se je tudi letos, po enem tednu zanimivih predstav, sklenila Cankarja-da, gledališki festival, ki že šestnajst let poskuša približati kulturo in gledališče občanom Vrhnike. Sodeč po številu obiskovalcev festivala je upravičeno trditi, da so Vrhničani Cankarjado vzeli za svojo in jo vsako jesen nestrpno pričakujejo in z njo tudi gledališko dogajanje na Vrhniki. E.S. Gledališče Unikat z otroško predstavo Od kod si, kruhek? Naslednji večer so obiskovalce, zbrane na dvorišču kluba Zakon, zabavali improvizatorji iz impro ekip Ježa na mantah in Najini nosovi. Obe ekipi tekmujeta v Improgojnici, ki poteka v ljubljanskem KUD-u France Prešeren, na Vrhniki pa sta se pomerili v ekshi-bic^ski impro tekmi. Skozi večer so potekale različne impro discipline, dopolnjene s predlogi občinstva, izkupiček pa je bila serija kratkih, improviziranih ter smeha polnih predstav. Tin Vodopivec med nastopom stand up na Sodn^skem trgu V petek in soboto se je celotno dogajanje Cankarjade preselilo na večjo lokacijo, Sodnijski trg. V petek je Sodnijski trg zasedel stand up. Polne klopi obiskovalcev na Sodnij-skem trgu so s pomočjo izvirnih, neobičajnih pogledov na povsem vsakdanje stvari nasmejali Perica Jerkovič, Aleš Novak in Uroš Kuzman. Vse tri nastope je več kot odlično povezoval in s kratkimi intermezzi dopolnjeval Tin Vodopivec. Obiskovalci so torej imeli možnost videti in slišati bolj uveljavljene pa tudi povsem sveže obraze v Sloveniji in po svetu vse bolj priljubljene veje komedije. V soboto je oder pripadel devetčlanski skupini Orlek, ki je pred polnim Sodn^skim trgom upravičila sloves ene, v živo najbolj prepričljivih glasbenih skupin v slovenskem prostoru. O priljubljenosti skupine priča tudi dejstvo, da je bilo med obiskovalci kar nekaj takih, ki so se na koncert pripeljali iz oddaljenih krajev. Zadnji dan se je Cankarjada odpravila na gostovanje v Borovnico, kjer je bila na dvorišču pred MKD Arterijo improvizacij ska tekma. Nastopili so ém ' I -r ■ ip Koncert skupine Orlek na Sodniškem trgu Impro tekma med skupinama Obi Vič Kenobi in Improtentnimi v MKD Arter^a v Borovnici Tomaž Lapajne z ulično predstavo Milena Zupančič Pripovedovalski varíete s koncertno pripovedjo Tri zdrave Marije v tej predstavi ne igra. in en oče naš Prizorišče zaključne impro tekme med skupinama Obi Vič Kenobi in Improtentnimi v MKD Arter^a v Borovnici Juš Milčinski in Goran Završnik v improvizac^- Impro tekma med skupinama Najini nosovi in Ježa na mantah ski miniaturki Saund! Občinstvo večera stand up comedy na Sodniškem trgu 26. september 2011 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Kultura NAŠ ČASOPIS 33 •Klub. Zakon "•^iKlub Zakon • KlUb Zak^On "Klub zakOn ■ • "Klub Zakon^ ' ^KlUb Zakon. Razstava: Barvita urbana Od konca septembra do oktobra si lahko v prostorih kluba Zakon lahko ogledate izsek iz razstave grafitov Andreja Jermana Blažiča z naslovom Barvita urbana. V pričujoči fotografski razstavi Barvita Urbana avtor na svoj način predstavlja svet slikovitih grafitov iz Južne Amerike. Prvič se je srečal s svetom barvite, strastne in temperamentne urbane kulture leta 2008, ko je v Brazilci dva meseca opravljal študjsko prakso. Na ulicah Sao Paula, Rio de Janeira in Belo Horizonta ter številnih drugih krajev, ki jih je obiskal na svojih poteh, je iskal raznovrstne grafite, ki izžarevajo svoj odsev tamkajšnje vsakdanje urbane kulture. Razstavljene fotografije brazilskih grafitov odpirajo pogled na urbanost in utrip mestne kulture na drugem koncu sveta - v deželi sambe, caipoere, karnevalov in eksotičnega utripa življenja. Sobota, 15. oktober, ob 22.00 -klub Zakon: v klubski maraton Radia Študent: Walter Flego, Ludovik material Walter Flego (Primorska) Primorski kvartet je na svojih dosedanjih redkih koncertih prikazal spretno krmarjenje in inova- tivne gibljive slike znotraj elektronskih poljan, tako pravjo priče. Glede na razvoj omenjene glasbe v svetovnem merilu lahko zasedbo umestimo med tiste, ki sledjo oziroma so v koraku s trenutnimi smernicami v polju elektronskih muzik. Nekje na pol poti med eksperimentalnim raziskovanjem in preprostejšim, že skoraj popoidnim zvenom, kot celota pa se ponuja v subtilnem ovoju pozitivne zamaknjenosti. Ludovik Material (Ljubljana - Prekmurje) Panonska ravnica nam je v zadnjem desetletju in več konstantno ponujala izrazno sveže, raznolike, predvsem pa avtorsko močne glasbene vsebine, ki so pronicale iz dela številnih skupin in posameznikov, kolektivov ter dejavnega klubskega podzemlja. Zdi se, kot da v Prekmur-ju najbolj pozorno poslušajo aktualne glasbene zvene, ki jih nato pretvarjajo in spajajo v sebi lastne glasbene govorice, sestavljene iz različnih žanrov in stilov. Zasedba Ludovik Material pri tem ni izjema, torej nadaljuje svojstveno kontinuiteto prostora prek transverzale z Ljubljano, znotraj nje pa prinaša spoj in soočenje melanho-lje ter angažirane, premišljene ostrine, spojene s F i- pritajenimi elektronskimi zvoki in ritmi ter boj robato rockersko ekspresjo. Skozi ta asemblaž odzvanja kritika sodobnega potrošništva, v kateri se srečata Karl Marx in Rocco Siffredi skozi najbolj seksi zvenečo angažirano glasbo pri nas. vstop prost torek, 26. oktobra, ob 20.00 - klub Zakon Občni zbor Kluba vrhniških študentov Klub vrhniških študentov sklicuje redni občni zbor, ki bo 24. oktobra ob 20. uri v prostorih Kluba vrhniških študentov. Na rednem občnem zboru bodo volitve članov organov Kluba vrhniških študentov. Dnevni red: 1. odprtje zbora, 2. izvolitev zapisnikarja, predsednika volilne komisje in članov, 3. potrditev dnevnega reda, 4. poročilo o delovanju predsedstva v letu 2010/11, 5. predstavitev finančnega poročila, 6. poročilo o delovanju nadzornega odbora v letu 2010/1, 7. poročilo o delovanju disciplinske komisje v letu 2010/11, 8. predstavitev kandidatov za mesta v organe Kluba vrhniških študento, 9. predvolilni razgovor in volitve za mesta v organe Kluba vrhniških študentov, 10. razno. Na rednem občnem zboru bomo izvolili člane organov Kluba vrhniških študentov. Volili bomo predsednika z ekipo (predsednik, podpredsednik, tajnik, blagajnik, dva predstavnika dja-kov), nadzorni odbor (trje člani),,^ disciplinsko komisjo (trje člani) in svetnika ŠKIS-a. Pisne kandidature sprejemamo na naslov: Klub vrhniških študentov, Tržaška 11, 1360 Vrhnika ali prek e-pošte: program_kvs@yahoo.com do 16. oktobra. Več inforamcj na www.kvs-klub.si ali na program_kvs@yahoo.com. Vabljeni. Postaničlan/-icaKlubavrhniških študentov Vabimo te, da prineseš pristopno izjavo in potrdilo o vpisu (ali šolanju) na naše duri. Tvoje kuverte bomo veseli tudi po pošti. Pristopna izjava se skriva na naši spletni strani, naslov pa že poznaš: Tržaška 11. Ne odlašaj, tudi danes je še zmeraj povsem čisto zares popolnoma pravi dan! Z brezplačnim članstvom v Klubu imaš pravico do številnih ugodnosti in popustov: v Cankarjevi knjižnici Vrhnika je letna članarina brezplačna, če jim pokažeš KVŠ-jevo člansko izkaznico, poleg tega so članske vstopnice za dogodke v klubu Zakon cenejše. Petinski popust lahko uveljavljaš v Aikido klubu Vrhnika. Kiparska delavnica Kamen Na sproščujoč dopust v kamnolom Lesno Brdo, 22.-27. avgust - V Kamnolomu Mineral na Lesnem Brdu je tudi letos v zadnjem tednu avgusta potekala kiparska delavnica Javnega sklada RS pod vodstvom akademske kiparke Alenke Vidrgar. Udeleženci so prihajali iz vseh koncev Slovence, nekaj je bilo tudi domačinov. Ljubiteljski kiparji in kiparke so poskušali izvabiti iz kamna, ki velja za lepega, a tudi nepredvidljivega, večinoma naravne podobe. Kot je pojasnila mentorica, vsem na začetku ponudi v navdih škatlo s plodovi narave, polžjimi hišicami in školjčnimi lupinami. »Nekateri posežejo po teh oblikah, drugi pa se odločjo za lastne. Sledi izbira primernega kamna in nato teden dni prahu, hrupa in znoja.« Čeprav je bil kamnolom v avgustovskih dneh kot razbeljena peč, je, kot so dejali udeleženci delavnice, najbojši prostor za ustvarjanje. »Tu je dobra družba, poleg tega pa hrup in prah ne motita nobenega soseda.« Tudi v Mineralu, ki že leta gosti kiparje na robu svojega dvorišča, ne najdejo slabih besed na račun umetnikov. Udeleženci morajo imeti trdno voljo, če ne že trmasto, kajti lesnobrdski apnenec je težaven za obdelovanje. Navadno se odlomi ravno tam ali takrat, ko bi človek najmanj pričakoval. A v takih primerih vskoči mentorica, ki tečajnikom pomaga na poti iz zadrege. Letošnje delavnice, ki je bila že 14. po vrsti, se je udeležilo osem tečajnikov iz vse Slovenje, dve sta prišli z vrhniškega konca. Peščica je stalnih udeležencev, nekaj je novih, so pa tudi povratniki z večletnimi pavzami. Prav vsem pa je skupno eno: radi ustvarjalno preživljajo svoj prosti čas. Res je kamen trd, a dovršena oblika, ki jo tečajnik izvabi iz njegovega objema, poplača vse kaplje znoja. (gt) Dve udeleženki sta bili tudi z vrhniškega konca. Ko nastanejo težave, »vskoči« Alenka Vidrgar. Prva samostojna razstava Mar^'e Malovrh Logatec, 13. september - V galeriji Hodnik v GRC Zapolje je odprla svoja vrata prva samostojna likovna razstava Marje Malovrh iz Podlipe. Mar^a Malovrh Kraško dvorišče Razstavlja akvarele, ki so ji v zadnjih petih letih likovnega ustvarjanja dobesedno zlezli pod kožo. Je namreč članica likovne delavnice akvarelistov, katere člani se srečujejo vsak petek na Vrhniki in ustvarjajo pod mentorstvom likovnika Petra Lazare-vica. »Ne morem preprečiti, da bi se starala, lahko pa preprečim, da bi se dolgočasila,« je ob odprtju dejala Malovrhova, ki ji je bila kulturna stran življenja v vseh mogočih oblikah vedno pri srcu. Ustvarjala je že v rani mladosti skupaj s šoloobveznima hčerkama, po moževi smrti pred leti pa je začutilo praznino, ki jo je med drugim zapolnila tudi z likovnim ustvarjanjem. Po nasvetu prjateljice se je pridružila akvarelistom in iz leta v leto vidno napredovala v tehniki. Najljubši so ji krajinski motivi, motivi narave in tihožitja s travniškimi cvetlicami, preskusila pa se je tudi v abstraktnih potezah. Njeno nenehno napredovanje v slikarski tehniki je na odprtju razstave potrdil tudi Lazarevic in ob tem opozoril na sliko kraškega dvorišča, ki je po njegovem vrhunec njenih del. »Zelo dobro se znajde tudi pri upodabljanju travniških šopkov, kar ji je, verjetno glede na osebnost, pisano na kožo.« Razstavo, ki jo je kulturno popestril Sekstet Adoramus, si je prišlo ogledat veliko Marjinih prjateljev, vi pa si jo lahko še do 15. novembra. (gt) Javni sklad za kulturne dejavnosti OI Vrhnika in Zavod Ivana Cankarja Vrhnika - Naš časopis lAVNISUWREPUBUKESUWENUE 7A KUUUHNE OElAVNOSn OI)iiio&iali|iasta»iVHinlk!i razpisujeta LITERARNI NATEČAJ za otroke Vabimo vas k pesniškemu ustvarjanju pod nazivom IGRAM SE BESEDE Igram se besede, jih gnetem, rahljam. Izrekam. Valjam po ustih, cmokljam. Ana Porenta /odlomek iz pesmi/ Svoje lastne pesmi naj avtorji pošljejo po e-pošti, na cd-ju ali ključ-ku, opremljene s podatki: ime in priimek, domači naslov, starost (šola, mentor), telefonska številka, elektronski naslov. Avtorji vse prispevke brezplačno odstopjo za morebitno objavo. Avtorji v povezavi s svojimi pesmimi obdržjo vse moralne avtorske pravice. Slavnostni zaključek natečaja bo v Cankarjevem domu Vrhnika. Izbrana dela bodo objavljena v Našem časopisu. ROK ODDAJE: 14. oktober 2011 na naslov: Javni sklad RS za kulturne dejavnosti OI Vrhnika, Tržaška 25, 1360 Vrhnika; tel.: 01 750 20 39; fax: 01 750 20 40; e-mail: oi.vrhnika@jskd.si Kontakt: Nataša Bregant Možina razpisujeta LIKOVNI NATEČAJ za učence osnovnih šol NAŠ LIKOVNI PROJEKT Vabimo vas, da predstavite likovno ustvarjanje na vaši šoli! Osnovne šole vabimo, da se predstavjo z likovnimi projekti, lahko razrednimi ali nastalimi pod vodstvom likovnega pedagoga v več razredih. Teme so proste, poudarek pa je seveda na likovnosti ustvarjenega. Izbor prispelih likovnih projektov bo na ogled v avli Cankarjevega doma Vrhnika v decembru 2011. Glede na prispele likovne projekte bo razstav lahko več. Svoje sodelovanje naj mentorji projektov prjavjo do 18. oktobra, oddaja projektov pa bo do 18. novembra 2011. Podatki za prjavo: osnovna šola, mentor/kontakt, tema likovnega projekta, okvirno število likovnih del. Pr^ave sprejemamo na naslovu: Javni sklad RS za kulturne dejavnosti OI Vrhnika, Tržaška 25, 1360 Vrhnika. tel.: 01 750 20 39; fax: 01 750 20 40; e-mail: oi.vrhnika@jskd.si/ Kontakt: Nataša Bregant Možina 34 NAŠ ČASOPIS Kultura 26. september 2011 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Programprireditevzaoktoher2011 PETEK, 7. 10. 2011, ob 20. uri. (92 min.) Vstopnina: 3 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA KINO HUDA UČITELJICA Komedija, podnapisi Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki NEDELJA, 9. 10. 2011, ob 17. uri. (90 min.) Vstopnina: 3 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA KINO KUNG FU PANDA 2 Animirana družinska komična pustolovščina, sinhronizirano Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki TOREK, 11. 10. 2011, ob 19. uri. Vstop prost. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA KRAJINE Razstava akademskega slikarja Janeza Kovačiča bo odprta do 6. novembra 2011. Galerija Cankarjevega doma na Vrhniki NEDELJA, 16. 10. 2011, ob 17. uri. (113 min.) Vstopnina: 3 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA KINO AVTOMOBILI 2 Animirana družinska pustolovščina, sinhronizirano Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki PONEDELJEK, 17. 10. 2011. ob 18 .uri. Vstop prost. ZDRUŽENJE BORCEV ZA VREDNOTE NOB VRHNIKA CANKARJEVA KNJIŽNICA VRHNIKA ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA VEČER KARLA GRABELJŠKA Predstavitev knjige VRHNIKA SE SPOMINJA 1991-2011 Mala dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki PETEK, 21. 10. 2011, ob 20. uri. Vstopnina: 15 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA GLEDALIŠKI ABONMA in IZVEN SNG Drama Ljubljana Ernst Lubitsch KO SEM BIL MRTEV Burleska Režija: Diego de Brea Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki SOBOTA, 22. 10. 2011, ob 16. uri. Vstopnina: 5 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA OTROŠKI ABONMA 11. ŠOLA in IZVEN Mini teater Ljubljana in SNG Drama Maribor Andrej Rozman Roza: JANKO IN METKA Gledališka predstava režija: Robert Waltl Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki Predprodaja vstopnic za prireditve Turistični informacijski center (TIC) Vrhnika, Tržaška cesta 9 Tel.: 01 755 10 54, e-pošta: tic@zavod-cankar.si Ponedeljek - petek: od 8. do 18. ure Sobota: od 8. do 14. ure in pol ure pred predstavo na blagajni Cankarjevega doma Vrhnika. Nakup vstopnic prek spleta: www.mojekarte.si. Dodatne informacije o prireditvah in morebitne spremembe: www.zavod-cankar.si,www.vrhnika.si Pridržujemo si pravico do spremembe programa. Razstave v Cankarjevem domu na Vrhniki Zavod Ivana Cankarja Vrhnika Razstava v avli Cankarjevega doma na Vrhni- vas vljudno vabi na ogled razstave akademske ki bo odprta do 18. oktobra 2011. slikarke Barbare Jurkovšek: OD PORTRETA DO TROFEJE. Vabimo vas na odprtje razstave akademskega Razstava v Galer^i Cankarjevega doma na slikarja Janeza Kovačiča: Vrhniki bo odprta do 9. oktobra 2011. KRAJINE. Odprtje razstave bo v torek, 11. oktobra 2011, Vabimo vas tudi na ogled fotografske razstave ob 19. uri mačjih portretov oblikovalca Vida Sarka: v Galer^i Cankarjevega doma na Vrhniki. BOŽJA OBLIČJA. Razstava bo odprta do 6. novembra 2011. Vse razstave si je mogoče ogledati od ponedeljka do petka od 10. do 13. ure, ob nedeljah od 10. do 12. ure in tudi ob preostalih prireditvah v Cankarjevem domu na Vrhniki. Vabljeni! Zavod Ivana Cankarja za kulturo, šport in turizem Vrhnika Gledališki abonma in za IZVEN Cankarjev dom Vrhnika Petek, 21. oktobra 2011, ob 20. uri. Ernst Lubitsch KO SEM BIL MRTEV Burleska Prva slovenska uprizoritev po nemem črno-belem filmu iz leta 1916 SNG DRAMA LJUBLJANA Rež^a: Diego de Brea Igrajo: Soprog: Alojz Svete Soproga, služkinja: Janez Škof Tašča: Jernej Šugman Snubec, šahist: Boris Mihalj Odkritje Lubitscheve burleske Ko sem bil mrtev, Als ich tot war je bil velik dosežek na novo usta- novljene Slovenske kinoteke, s katerim je svoj profesionalni ugled utrdila tudi pred mednarodno filmsko javnostjo. Gre za enega prvih filmov slovitega nemškega režiserja Ernsta Lubitscha (med njegovimi najslavnejšimi filmi je med drugimi Ni-nočka z Greto Garbo iz leta 1939, ki je veljal za izgubljenega.) Predstava Ko sem bil mrtev je zasnovana na motivu moža, ki napove svojo smrt, potem pa izgine in se ponovno pojavi z lažno identiteto. V burleskni izpeljavi se zgodba seveda zasuče drugače kot v Pi-randellovem slovitem romanu Ranjki Mat^a Pascal. Lubitschev junak je lahkoživ bonvivan, ki se ob večerih rad izmuzne od doma in predaja veselju s šahiranjem v radoživi moški družbi. Bolj kot ženo to moti njegovo taščo, ki mu lepega dne zaklene vrata, nesrečni mož pa mora prespati na neudobnem stopnišču. Naslednjega dne napove samomor in izgine. Namesto v smrt se odpravi v svobodo samskega življenja. Domnevna vdova žaluje, mož pa se tudi kmalu naveliča postopanja. V svoj nekdanji dom in k ženi, ki jo vendar ljubi, se vrne v vlogi služabnika. A tašča že išče novega ženina za užaloščeno hčer. In ji ga tudi privede na dom. Kaj vse bo napletel lažni služabnik, da bo osmešil snubca, ponovno osvojil ženo in se končno tudi znebil tečne tašče? Predstava nima odmora. Zavod Ivana Cankarja za kulturo, šport in turizem Vrhnika Otroški abonma 11. šola in za IZVEN Cankarjev dom Vrhnika Sobota, 22. oktobra 2011, ob 16. uri. Jakob in Wilhelm Grimm/Andrej Rozman Roza JANKO IN METKA Gledališka pravljica s petjem in plesom za otroke, starejše od štirih let SNG DRAMA MARIBOR IN MINI TEATER LJUBLJANA Rež^a: Robert Waltl Scenografija: Sanja Jurca Avci Kostumografija: Ana Savic Gecan, Glasba: Slavko Avsenik ml., Lektura: Janez Bostič Luč: Franci Rampre, Maska: Mirjana Djordjevic Igrajo: Mati: Milada Kalezic Oče: Bojan Maroševič Janko: Nejc Ropret Metka: Mirjana Šajinovic Žeralda: Irena Varga Janko in Metka sta vedoželjna in spretna otroka, ki z dobrim, a neodločnim očetom ter zlobno mačeho živita v hišici na robu velikega gozda. Mačeha nekega dne ugotovi, da doma ni dovolj hrane za vse in se odloči, da bo otroka pustila v gozdu. Iznajdljiva Janko in Metka najdeta pot do doma s pomočjo kamenčkov, ki sta jih puščala za seboj. Naslednjič se mačeha odloči, da bo družina odšla po drva globoko v gozd. Tokrat otroka za seboj puščata drobtinice kruha, ki pa jih pozobljejo lačne ptice. Po treh dneh tavanja po gozdu prideta do čudovite hišice iz sladkar^, v kateri živi teta Žeralda, ki ima z njima posebne načrte. Sodobno interpretac^o znamenite Grimmove pravljice režira Robert Waltl, igralec, režiser, lutkar in umetniški vodja Mini teatra Ljubljana, ki neguje umetniško gledališče za otroke in mlade na najvišji ravni. Waltl je za svoje delo prejel številne nagrade doma in v tujini. Sanja Jurca Avci je na Mednarodnem otroškem gledališkem festivalu Pozorište Zvezdarište v Beogradu 2011 prejela nagrado za najboljšo scenografijo. Predstava traja 70 minut ter nima odmora. :\^'AhlO\NKi\RJEVA KNJIŽNIWiVRHNIKA I Program dogodkov po Kneippovih stebrih 1. Steber Kneippovih terap^ - HIDROTERAPI-JA V septembru bomo v torek, 20. 9. 2011, obiskali ekološko kmet^o PREMZL v Framu, kjer bomo na delavnici v naravi spoznavali osnove Kneippovih terap^. 2. Steber Kneippovih terap^ - ZDRAVILNA ZELIŠČA V oktobru bo v sredo, 12. 10. 2011, ob 18. uri v čitalnici Cankarjeve knjižnice Vrhnika predavanje ge. Terez^e Nikolčič na temo pospravljanja jesenskih zdravilnih zelišč. 3. Steber Kneippovih terap^ - GIBALNA DEJAVNOST V novembru bo v sredo, 9. 11. 2011, ob 18. uri v čitalnici Cankarjeve knjižnice Vrhnika predavanje o osnovah gibanja za zdrav dan in vsakodnevno uspešno aktivnost. Predavala bo ga. Uršula Debe-vec - vodja gibalnih vaj, nord^ske šole hoje, vaj za preprečevanje stresa. 4. Steber Kneippovih terap^ - ZDRAVA PREHRANA za vsak dan V decembru bo v sredo, 14. 12. 2011, ob 18. uri v čitalnici Cankarjeve knjižnice Vrhnika vodila predavanje ga. Uršula Debevec. 5. Steber Kneippovih terap^ - PSIHOTERAPIJA Zaključno predavanje v januarju o druženju in komunikac^i za lažje vstopanje v vsak dan bo v sredo, 11. 1. 2012, ob 18. uri v čitalnici Cankarjeve knjižnice Vrhnika. Predavala bo ga. Maja Artenjak. Predavanja so brezplačna. Vljudno vabljeni! Popoldanske ure pravljic Ko v deželo zapiha jesen, se v knjižnico vrnejo pravljice. S prav-jicami se vrnejo malčki - bralčki, živžav in pisane risbice. V sredo, 5. oktobra 2011, ob 17. uri vabim vse zaljubljene v pravljice, da se mi pridružite v naši pravljični sobi (od 4 do 9 let). Med pravljico se starši lahko zadržite v čitalnici in se po otroke vrnete med 1745 in 18.00. Pravljičarka Zlatka Brezovar Grabeljškov večer Združenje borcev za vrednote NOB, Zavod Ivana Cankarja Vrhnika in Cankarjeva knjižnica Vrhnika vljudno vabimo na Grabeljškov večer, ki bo v ponedeljek, 17. 10. 2011, ob 18. uri v mali dvorani Cankarjevega doma. Poslušali bomo Grabeljškovo umetniško besedo ter pesmi, ki jih bo zapel Invalidski pevski zbor Vrhnika. Predstavili bomo knjigo Vrhnika se spominja 1991-2011, ki sta jo izdali Občina Vrhnika in Cankarjeva knjižnica Vrhnika. Vabljeni! Simbioza tudi na Vrhniki Simbioz@ e-pismena Slovenca je prvi vseslovenski prostovoljski projekt, ki bo povezal dve generac^i. Namen projekta je prek medgenera-c^skega sodelovanja povečati računalniško pismenost starejših. Pobudo za projekt je dal Zavod Ypsilon. S projektom želimo nagovoriti več kot 200.000 mladih in več kot 300.000 starejših ter s tem mlade pozvati k prostovoljstvu, starejše pa spodbuditi, da se vključno v vseživljenjsko učenje in tako povečajo raven kakovosti svojega življenja. Starejši bodo v okviru modulov spoznali osnovne funkc^e računalnika, naučili se bodo iskanja in-formac^ na internetu in uporabe drugih brezplačnih komunikac^skih orod^, predvsem elektronske pošte. V tednu od 17. do 21. oktobra 2011 bodo mladi prostovoljci predstavnike generac^e svojih dedkov in babic navdušili za rabo računalnika. Izobraževanja bodo potekala v knjižnicah, šolah in domovih za starejše po vsej Slovenci. Takšno med-generac^sko sodelovanje bo priložnost, vredna doživetja; izkušnja, vredna spomina. Na Vrhniki bo izobraževanje potekajo v OŠ Antona Martina Slomška Vrhnika, v OŠ Ivana Cankarja Vrhnika in v Cankarjevi knjižnici Vrhnika. Pr^avite se lahko prek brezplačne telefonske številke 080 47 47, preo spletne strani: www.simbioza.eu ali v Cankarjevi knjižnici Vrhnika. Vabilo na knjižno čajanko Z veseljem sporočam, da z oktobrom nadaljujemo že šesto sezono KNJIŽNIH ČAJANK. Na njih se srečujemo ljubitelji lepih knjig in kakovostnega branja. Od maja, ko smo zaključili prejšnjo sezono, je minilo kar nekaj časa in prepričana sem, da tako kot jaz tudi "čajankarice" že komaj čakate začetek nove sezone. Vabim vas na mladinski oddelek Cankarjeve knjižnice Vrhnika v četrtek, 20. oktobra2011, ob 9. uri. Med čajem, pecivom in prijetnim druženjem vam želim predstaviti jesensko beroj'dobrih" knjig za otroke, mladostnike in odrasle. Čajanka nosi naslov VELIKA ŽEHTA. Prisrčno vabljeni stari in novi člani! Zlata Brezovar Knjižne novosti prejšnjih mesecev lahko prebirate na naših straneh na svetovnem spletu: www.ckv.si Izbor: Niko Nikolčič 26. september 2011 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Kultura NAŠ ČASOPIS 35 \yi^hlO\NKftRIEVA KNJIZNICÄiVRHNIKA I Novosti v avgustu 2011 0 SPLOŠNO:KNJIŽNIČARSTVO,ENaKLOPE-DnE,ZBORNIKI... STEPANČIČ, D.: Dama z železnim ugrizom in druge zgodbe ŠTRANCAR, M.: iPriročnik iPAD VIDMAR, T.: Računalništvo v oblaku. 1 FILOZOF^JA.ETIKA.OKULTIZEM.PSIHOLO-G^A. BENEDICT, G. S.: Majevske prerokbe 2012 BERNE, E.: Transakc^ska analiza v psihoterapi- IiRZAR, T.: Teoría navezanosti KRYSTAL, P.: Program omejevanje želja LUHMANN, N.: Ljubezen kot strast PATTERSON, C.: Večna Treblinka PRADERVAND, P.: Blaga umetnost blagoslova STEINER, R.: Evoluc^a zavesti kot jo razkriva nauk posvetitve STEINeR, R.: Kdo duhovno vodi človeka in človeštvo? ŽMAHAR, C.: Nebesa zdravko 2 VERSTVO GRÜN, A.: Deset zapovedi REINKARNAC^A : milostno darilo življenja 3 SOCIOLOGJA.POLITIKA.EKONOM^JA. PRAVO.VZGOJA.ETNOLOGJA. BLAGINJA pod pritiski demografskih sprememb CURK, J.: Ideje za poučevanje psiholog^e s filmom GROOT, H. de: Svobodno morje JOSIPOVIČ, D.: Slovenca iz krize KNIFIC, B.: Folklornikom s(m)o vzeli noše PANDILOSKA Jurak, A.: Analiza lokalnih ekonomskih, normativnih in kadrovskih aktivnosti POGOVARJAJMO se : skupnostni pristop v šoli RAZVOJ slovenske javne uprave SOLIN, D. R.: Najboljša knjiga za bogato pokojnino ŠKeRJANC, j.: Individualizac^a storitev socialnega varstva VALENČIČ, J.: Slovenci v Londonu 1991-1994 VOJNA in mir : refleksne dvajsetih let 5 OKOLJE.MATEMATIKA.ASTRONOM^JA.FI-ZIKA.KEM^JA.BIOLOGJA. CHAVANETTE-Iglesia, P.: Matematika. Zbirka nalog z rešitvami za 2. razred osnovne šole COLIN, P.: Matematika. Zbirka nalog z rešitvami za 3. razred osnovne šole GRISON, S.: Matematika. Zbirka nalog z rešitvami za 1. razred osnovne šole JAGODIC, A.: Fizika : zbirka nalog z rešitvami za 8. razred osnovne šole MATEMATIKA. Zbirka nalog z rešitvami za 4. razred osnovne šole MATEMATIKA. Zbirka nalog z rešitvami za 6. razred osnovne šole SPOHN, M.: Kaj neki tu cveti? ZUCCARELLI, C.: Matematika. Zbirka nalog z rešitvami za 5. razred osnovne šole 6 MEDIaNA.TEHNIKA.KMETJSTVO.VODE-NJE.INDUSTR^JA.OBRT. BAKER, S.: Numerati FORTE-Tavčer, P.: Tehnolog^a tiskanja tekstil^ KORŠIČ, I.: Televiz^a in kakovost MARGUČ, M.: Zdravnik iz Dolenjskih Toplic MONTIGNAC, M.: Montignacova GI dieta PERKO, A.: Otroci alkoholikov in tiranov SEVČNIKAR, S.: Biodieta TILDEN, J. H.: Temeljni vzrok bolezni VERMA, V.: Hujšanje z ajurvedo in jogo VERMA, V.: Načrtovanje življenja z ajurvedo 7 UMETNOST.ARHITEKTURA.FOTOGRAFI-JA.GLASBA.ŠPORT. ANČNIK, T.: Prisluhnimo telesu ARRIGLER, D.: No cameras DOLENC, O.: črno-beli opus 1960-2010 opu OBLIKOVANJE republike : arhitektura, oblikovanje in fotografija v Slovenci PALMIC, N.: Od risbe do slike STELE, F.: Umetnost svetega TOULOUSE-Lautrec, H. de: mojster plakata = master of posters URBANOST : 20 let kasneje ZLODRE, J.: Notice o arhitekturi in drugem 81 JEZIKOSLOVJE 81. POGORELEC, B.: Stilistika slovenskega knjižnega jezika : jezikoslovni spisi I in II 82 KNJIŽEVNOST LUNAČEK, M.: Za drugačno usodo 82-1 POEZ^A. DNEVI poez^e in vina (2011; Ptuj) GRIČNIK, A.: Jem Te in p^em MLADE rime PERPAR, A.: Ženske pesmi ROUBAUD, J.: Parnik in druge pesmi ŠALAMUN, T.: Kdaj ŠVAJNCER, M.: Nisem se skrila ZORKO, L.: Vreščeče čeri 82-3 ROMANI.KRATKA PROZA. ARJOUNI, J.: Idioti BARRY, S.: Skrito sporočilo CAVE, N.: Ko je oslica zagledala angela DURRELL, L.: Temni labirint FRANCK, J.: Oslepelo srce FRELIH, T.: GOETHE, J lepi Lil^ani JÓK T.: Truplo ob progi , J. W. von: Pravlj ravljica o zeleni kači in )KAI, M.: Ubogi bogataši LAURENS, S.: Vse o strasti NIKINA zgodba PEČEK, J.: Rišem veliko srce REDFIELD, J.: Dvanajsto spoznanje SHEPHERD, M.: Rokopis Petra Chancellorja WOOLF, v.: Flush : živ: jenjepis 82-4...9 ESEJI.HUMOR.SPOMINI.DNEVNIKI. POTOPISI. HOČEVAR, T.: Rim NAJBOLJŠI vici o Janezku NAJbOlJŠI vici o nas in naših sosedih NAJBOLJŠI vici o seksu ŠKARJA, T.: Po svoji sledi 82C-P-M MLADINSKO LEPOSLOVJE. LEVOY, M.: Čarovnica s Četrte ulice in druge povesti PREGL, S.: Hobotnica Alenčica in mala morska zvezda WEEBER, C.: Dandi 9 DOMOZNANSTVO.GEOGRAF^A.ZGODO-VINA.BIOGRAF^E. BASSIN, A.: Fran Windischer SLOVENSKA zgodovina SPINOSA, A.: Kleopatra : kraljica, ki je preslepila samo sebe STANOVNIK, J.: Osvobodilna fronta : boj za prihodnost Najbolj iskane ali izposojene v avgustu 2011 1. Woodiwiss, K. E.: Shanna 2. Woodiwiss, K. E.: Pepel v vetru 3. Brown, S.: Nebeška vročica 4. Woodiwiss, K. E.: Vreden ljubezni 5. Varna vožnja: priročnik za voznike 6. McCarthy, M.: Ko se boš prebudila --7. Woodiwiss, K. E.: Zimska vrtnica 8. Shreve, A.: Skrivaj 9. Enoch, S.: Malopridnež 10. Steel, D.: Dar ljubezni Filmi za odrasle I'm still here = Še vedno sem tu AJAMI = Adžami BIG mommas : like father, like son = Debela mama : kakršen oče, takšen sin BLACK swan = Črni labod DRIVE angry = Divja vožnja The KING'S speech = Kraljev govor The LADY vanishes = Gospa, ki izginja LOVE & other drugs = Ljubezen in druge dro- NOTHING personal = Nič osebnega PAISA = Paisa SPACE truckers = Vesoljski tovornjakarji STO sedemindvajset = 127 hours UNKNOWN = Neznanec Filmi za mladino in risanke CARS toon : mater's tall tales = Dajzove zgodbe DEŽELA zmajev SCOOBY-Doo! and the ghosts = Scooby-Doo! in duhovi. SCOOBY-Doo! and the pirates = Scooby-Doo! in gusarji SCOOBY-Doo! and the robots = Scooby-Doo! in roboti. SCOOBY-Doo! and the zombies = Scooby-Doo! in zomb^i TOM and Jerry. Vol. 2, Fur flying adventures = Tom in Jerry. 2, Navihane dogodivščine GREMO mi GULLIVER' I po 'S tr svo trave s = Gulliverjeva a potovanja je je piknik YOGI bear = Medved Jogi : življenje je pikni Dokumentarni film TALKING Heads: Ne bodite več razumljivi Zvočni CD DEMOLITION Group: Planet starcev Novitete prejšnjih mesecev lahko prebirate na naših straneh na svetovnem spletu: www.ckv.si Izbor: Niko Nikolčič Slikarska razstava Za domnevnim kičem se skriva marsikaj Vrhnika, 20. september - Galerija Cankarjevega doma gosti verjetno eno najbolj »odbitih« razstav zadnjih let. Razstavlja mlada magistra likovne umetnosti Barbara Jurkovšek iz Dola pri Ljubljani, ki se predstavlja preko slikarskih platen in skulptur. Obiskovalce nagovarja z upodobljenim kičem, ki pa v sebi skriva veliko globlje zgodbe, kot je mogoče opaziti na prvi pogled. Avtorica Barbara Jurkovšek ob samoportretu Zgolj roza zajček? Ena od ikon Razstavljena so platna, ki jih je Jurkovškova delala zadnje tri leta. Na tistih iz začetka obdobja prevladujejo človeški portretiranci, večinoma ožji družinski člani, na kasnejših slikah pa njihovo mesto zavzamejo igrače in risani junaki. Navadno so to igrače s pridihom kiča, ki pa v kompozic^i podajajo novo zgodbo. »Slike mogoče delujejo na videz zelo všečno, z živimi barvami, a za vsako se skriva vzrok, zgodba, nek povod,« je pojasnila Jurkovškova, ki se je izpopolnjevala v Ital^i, za seboj pa ima skoraj dvajset samostojnih razstav in ravno toliko nagrad ter priznanj. Njene slike kličejo po globljem razumevanju. Na prvi pogled nedolžen roza zajček dobi ob natančnejšem pregledu (steklene oči in s stebli marihuane v ozadju) povsem drugačno podobo in sporočilnost. »Pri njenih delih je v ozadju vedno kritična misel, ki jo moramo odkriti. Velikokrat lahko razvozlamo sporočilo, da smo pravzaprav mogoče mi igrače v rokah vplivnih ljudi,« je o njenih delih pripovedoval likovni kritik Iztok Premrov. Posebno mesto si v njenem opusu zaslužno tako imenovane ikone, kot jih imenuje umetnica. Gre za namenoma pretirano »pocukrane« skulpture, ki kot lovske trofeje gledajo iz stene. Premrov jih imenuje kar »ocvirki« ali »češnja na vrhu torte«. »To je nadgradnja njenih del v svojevrsten paradoks. Ko jih gledamo, se lahko sprašujemo: kaj pa, če smo konec koncev mi trofeja in ne ona, ki jo gledamo?« Zanimivo razstavo si lahko ogledate do 9. oktobra. (gt) O CDkular foto ki ub Vrhnika Marko Jakopič, slike in fotografije Mala mestna galerija gosti že četrto razstavo. Tokrat razstavlja mojster čopiča in fotograf Marko Jakopič. Otvoritev razstave, ki je bila v sredo 14. septembra ob 19. uri, sta z glasbenim programom popestrila glasbenika Dejan Mesec na harmoniki in Marko Mozetič na kitari. Govorec je bil umetniški vodja Male mestne galerje, mag. Bojan Mavsar, akademski kipar, ki je povzel nekaj misli o umetniškem delu avtorja. Odprtje razstave sta z glasbenim programom Dejan Me niki in Marko Mozetič na kitari. estrila glasbenika Dej an Mesec na harmo- Marko Jakopič Razstavljenih je šest slik, ki jih odlikuje mehka skladnost barv, uglašena z ostrino likov in podob. Obiskovalec v njih lahko zazna svetlobo sončnih žarkov, ki padajo skozi veje, umirjeno pokrajino Ljubljanskega barja, strukturo plasti v skalah izsušenega Cerkniškega jezera ... Obenem je avtor razstavil fotografije, ki so v vznemirljivem dialogu s slikami. Avtor o teh svojih fotografijah in slikah pripoveduje čisto preprosto: 'Prsti svetlobe tipajo med vejami in listjem, zapoln^o moj svet in oko, zaidejo v kratko večnost spomina in v željo: videti naslednje jutro in naslednje biti tam vsakič znova. Vedno enako. Vedno drugače. Slikarsko delo avtorja Jakopiča Pokrajina, ki zdrsne v abstrakcyo, v vzorec, v ritem. Prelistavam pokrajine, vzorce. Prelistavam jih vedno znova, iščem - ? Negotovost priče, ki ne ve, kaj je videla. Kaj še vedno gleda (vidi). Nihče je niti ne sprašuje. Tisočkrat ponovljeni drobec. Kot znanstvenik, ki ponavlja poskus, da bi se dokopal do pravila, do vzorca znotraj velikega sveta. Rad imam svetlobo v vseh njenih oblikah, tudi v senci, tudi v megli, tudi v temi in kako rad jo imam v lužah, ledu, na robu lista, na robu oblaka, na koncu vejice, v njeni živi vodi spomladi! Prehod v drugo vesolje, v fantastičen svet svetlobe na robu Planinskega polja.' Za konec vabim vse ljubitelje umetnosti, da si razstavo vsekakor ogledajo. Odprta bo do 8. oktobra, 12. oktobra pa bo že otvoritev naslednje: Vesna Vidrih (porcelan) in Jang Man (fotografije). Rado Krasnik, predsednik foto kluba Okular (fotografije Jože Pristavec) 36 NAŠ ČASOPIS N/ Sport in rekreac^a 26. sptember 2011 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Poletni vklop - športne počitnice 2011 V petek, 28. 8 se je zaključil že pete športne počitnice Poletni vkop, ki smo jih v soorganizac^i s Centrom za socialno delo Vrhnika (CSD) izvedli na Zavodu Ivana Cankarja Vrhnika (ZIC). To je obenem tudi že 15. Poletni vklop, odkar je s projektom začel Center za socialno delo Vrhnika. 'Zavod Ivana Cankarja za kulturo, šport in turizem Vrhnika Letos smo s CSD še obogatili počitniški program namenjen osnovnošolski mladini. Ustvarjalne delavnice, ki so jih pripravili uslužbenci CSD-ja, so bile pestre, zanimive in prilagojene vsem starostnim skupinam osnovnošolcev. ZIC pa je s pomočjo športnih animatorjev ter s pomočjo športnih in ostalih društev ter orga-nizacj pripravil zanimive športne in družabne delavnice, planinske tabore, kolesarske in kopalne izlete. Učili smo se lokostrelstva, ame- riškega nogometa, košarke, bad-mintona, namiznega tenisa, izvedli tedenske tečaje rolanja in tenisa. S pomočjo animatorjev smo izvedli jezikovne tečaje italjanščine in nemščine. Spoznali smo delo policistov, vojakov in gasilcev. Izdelovali smo modele letal, organizirali »Poletni vkop ima talent«, tekmovanje v peki, mister in miss Vklopa. V Starem malnu smo na dveh večdnevnih taborih spoznali radosti taborjenja. Izvedli smo dva kolesarska izleta, kjer smo spoznavali znamenitosti barja in obiskali smo živalski vrt. Tradicionalno smo ob četrtkih organizirali kopanje v kopališčih ali na morju. Obiskali smo Občino Vrhnika in Državni zbor RS. Zadnji četrtek smo imeli zaključni izlet v Minimundus pri Celovcu in kopanje v Vrbskem jezeru. Da je bil letošnji program resnično zanimiv, pove podatek, da je bilo na vklop vpisanih okoli 400 vrhniških otrok in da se je vklopa dnevno udeležilo nekaj manj kot sto osnovnošolskih otrok. Da smo lahko na ZIC-u in CSD-ju izvedli tako bogat program, se moramo zahvaliti vsem animatorjem, ki so s svojimi idejami bogatili program ter Zavodu SENT, športnemu društvu VLR Viljem, Silver Hawksom iz Ljubljane, Badminton klubu iz Domžal, Teniški šoli Teniškega kluba Vrhnika, Športnemu klubu »2002«, TVD Partizan Borovnica, NK Vrhnika, Klubu letalcev Vrhnika, Športnemu društvu Vučko, Policjski postaji Vrhnika, Prostovoljnemu gasilskemu društvu Vrhnika, Hotelu Mantova, Gostilni pri Kranjcu, Centru za ravnanje z odpadki Vrhnika, Ministrstvu za obrambo ter navsezadnje Osnovni šoli Ivana Cankarja Vrhnika, ki nam je kljub prenovi, velikodušno odstopila šolske prostore ter Občini Vrhnika, ki finančno podpira program in omogoča otrokom brezplačne počitnice. S Centrom za socialno delo Vrhnika vam tako želimo uspešno šolsko leto in ponovno snidenje prihodnje leto. Za CSD in ZIC Strokovni sodelavec za šport Daniel Cukjati Ulična košarka Dr. Eki - košarkarski car Vrhnika, 4. september - V športnem parku je potekal turnir v ulični košarki, kjer se je merilo sedem ekip iz širše okolice. Zmaga je šla v roke ekipi Dr. Eki, sicer stari znanki vrhniške ulične košarke. Ulična košarka na Vrhniki poteka že sedmo leto zapored. Letos se je prjavilo sedem ekip, večinoma z Vrhnike, nekaj pa tudi iz sosednjega Logatca, Ljubljane in Novega mesta. »Pričakovali smo nekaj več obiska, vendar sočasno poteka kar nekaj košarkarskih prireditev v okolici in prestolnici, kar nam je pobralo košarkarske ekipe. Kljub temu smo zadovoljni, da že sedem let zapored prirejamo košarkarski turnir na prostem, ki ga mladi na Vrhniki sedaj že dobro poznajo,« je dejal Mario Antolovic, eden od mladih, ki je skupaj z Zavodom Ivana Cankarja Vrhnika poskrbel za organizacjo ulične košarke. Dogajanje je potekalo ves dan, zve- čer pa so ga sklenili z ogledom prenosa tekme med Slovenjo in Gruzjo. Naslov zmagovalcev je tokrat romal v roke vrh-niško-ljubljanske ekipe Dr. Eki (Boris Karadžic, Miloš Karadžic, Mitja Simčič, Gregor Hlebec), za njo pa sta se uvrstili Vrhniški kvintet (Blaž Hvala, Jaka petek, Denis Čančar, Matic Habat) in ljubljanska Ilirika (Nik Korošec, August Braatz, Urban Trstenjak, Sebastjan Pistotnik). Ekipe so se merile tudi v metanju trojk, knock-outu in metanju na koš iz sredine. Lovoriko najboljšega metalca trojk je osvojil August Braatz iz Ilirike, najboljši knockout je zadal Daniel Cukjati, iz sredine pa sta zadela Peter Hrovat in Marko Pucelj (Dolenjci), (gt) Odbojkarski praznik na Vrhniki Izvrstna odbojka, veliko navyačev in lepo vremo, so bile tudi letos glavne značilnosti tradicionalnega odbojkarskega tekmovanja na mivki, ki je v soboto 3. septembra potekal v športnem parku na Vrhniki. Letos je sodelovalo rekordno število ekip - 16, kar je tudi nekako omejitev za izpeljavo enodnevnega turnirja. Vse ekipe niso bile le domače, saj je zanimivo tekmovanje pritegnilo tudi ekipe iz Ljubljane in Logatca. Kvalifikacje v dopoldanskih urah so postregle z zanimivo odbojko, ki jo je spremljalo veliko število domačinov in vsi so nestrpno pričakovali popoldanski finalni del tekmovanja. Igrišče je tako s pomočjo vrhniške mladine oživelo, dodatno vrednost programu pa sta dala tudi ponudba osvežilnih pjač in okrep-čilo s picami. Vsi tekmovalci pa so v dar prejeli tudi spominske majice. Na koncu sta z odlično igro slavila Ljubljančana Uroš Krže in Mateja Ve-ber, ki sta z uigranostjo in izvrstnim znanjem odbojke dokazala, da lahko tudi mešani pari dosežejo zmago. Drugo mesto je prav tako pripadalo Ljubljanski ekipi, ki sta jo sestavljala Blaž Dolenc in Grega Grmovšek, Klemen Messel ter Andrej Tuš pa sta si na koncu priborila bron. Memorial Janeza Krvine Vrhnika, 4. september - Balinarsko športni klub Blagajana je na svojem igrišču pri lUV organiziral tradicionalni balinarski turnir - Memorial Janeza Krvine. Sodelovalo 10 ekip iz domače občine in sosednjih krajev, kjer sta domači klubski ekipi odnesli kar dve odličji: prvo in tretje mesto. Drugo mesto je zasedla ekipa iz Logatca. Za Blagajano je to prva letošnja organizacja turnirja, prihodnje leto pa jo čakajo kar trje. Sicer pa klub sodeluje tudi v dveh ligah, medobčinski in notranjski. Najbolje mu gre v medobčinski, kjer na skupni lestvici zaseda prvo mesto. (mk) 26. september 2011 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si N/ Šport in rekreac^a NAŠ ČASOPIS 37 Novičke v Športne zveze Vrhnika V zadnji tretjini avgusta smo izvajalci Letnega programa športa dočakali podpis Pogodbe o sofinanciranju programov iz občinskega proračuna v letu 2011. Na podlagi pogodbe smo morali že pred prvim nakazilom sredstev posredovati poročilo o izvedbi športnih vsebin za prvih sedem mesecev in fotokop^e računov. Sredstva smo prejeli v enem tednu po predložitvi zahtevanega, kar je pri vseh letošnjih zamudah vredno pohvale. V avgustu torej nismo samo počitnikovali. Kot smo napisali že v prejšnjih novičkah, smo se glede problematike prostora za delovanje naše zveze sestali z županom in predstavniki občinske uprave ter direktorjem Zavoda Ivana Cankarja Vrhnika. Na podlagi dogovora s tega sestanka smo v začetku septembra s strani direktorja zavoda prejeli štiri predloge za pisarno Športne zveze Vrhnika, ki že od ustanovitve, to je skoraj štiri desetletja, domuje v Partizanu. Predlogi so naslednji: nekdanja pisarna Zveze kulturnih društev v Cankarjevem domu; nekdanja pisarna ritmične gimnastike nad tribunami telovadnice pri OŠ Ivana Cankarja Vrhnika; pri vstopu na tribune iz zunanje strani se lahko zapre prostor v velikosti 10 m2 in še četrta varianta: za potrebe pisarne bi lahko v telovadnici Partizan preuredili prostor, v katerem je savna. Do navedenih predlogov se še nismo ^opredelili, saj smo se na 3. izredni seji Izvršnega odbora Športne zveze Vrhnika sestali konec avgusta, pred prejemom omenjenih predlogov. Razlog za sklic izredne seje je bil pa za vse, ki se kakor koli ukvarjamo s športom, razveseljiv. Na že omenjenem sestanku pri županu smo se na županov predlog dogovorili o tem, da se razpis za leto 2012 objavi prej kot prejšnja leta, in sicer še po trenutno veljavnem pravilniku. Vzporedno se začne s pripravo sprememb pravilnika, kot je to določil občinski svet. Občina posreduje osnutek Letnega programa športa za leto 2012 Športni zvezi Vrhnika, Zavod Ivana Cankarja Vrhnika pa osnutek obrazloži na seji zveze. Osnutek, ki smo ga prejeli, predvideva povsem enake deleže sredstev za posamezne vsebine kot v programu za leto 2011. Po obravnavi smo sklenili, da k takemu programu ne moremo dati soglasja, saj bi moral zavod pred sprejemom tega dokumenta na občinskem svetu pripraviti analizo, na podlagi katere bo omogočen vpogled in primerjava med posameznimi vsebinami programa. Edini podatki, ki so nam na voljo, so podatki o vrhunskem športu, ki smo jih pridobili pri naši krovni organizac^i, OKS-ZŠZ. Letos so v tej vsebini sofinancirani štirje športniki mednarodnega razreda, v naslednjem letu pa bo po doslej znanih podatkih sofinanciranih pet športnikov mednarodnega razreda in dva obetavnega razreda. Pri predvideni enaki višini sredstev bi bilo ob enakem deležu sredstev za vrhunski šport sofinanciranje naših najboljših športnikov bistveno manjše. Brez analize ne moremo ugotoviti, ali se tudi sofinanciranje udeležencev preostalih vsebin tako bistveno zmanjšuje. Ko bo zavod pripravil podatke, bomo program obravnavali še enkrat. Načrtovano je, da bi ga občinski svet sprejel v septembru in da bi bil razpis za leto 2012 objavljen že v oktobrski številki Našega časopisa. To bi omogočilo, da bi izvajalci sredstva prejeli že v prvem četrtletju naslednjega leta. Na seji smo tudi sklenili, da odgovorimo na zapisano v članku nad novičkami v prejšnji številki Našega časopisa. Gre za besedilo: »Poleg tega pa Športna zveza Vrhnika na prvi poziv za dopolnitev ni dopolnila vloge, temveč je pozvala komis^o, da ponovno pregleda njihovo vlogo. Zaradi tega se je bila komis^a primorana ponovno sestati in nato ponovno pozvati ŠzV k dopolnitvi vloge.« Odgovarjamo, da smo prejeli poziv, v katerem je bilo navedeno: »Ker je eno društvo, ki ste ga vi pr^avili kot vašega člana s plačano članarino, s podpisom izjavilo, da niso plačali članarine za leto 2010 in tudi za leto 2011 vas pozivamo, da vlogo dopolnite s podpisanimi izjavami vseh društev, da so vaši člani in da so plačali članarino za leto 2011«. Glede tega poziva smo se v aprilu sestali na izredni seji in oblikovali daljši odgovor. Med drugim smo odgovorili, da ugotavljamo, da je naša vloga popolna in da poziva komis^e ne moremo izpolniti, saj smo višino članarine za leto 2011 sprejeli na redni letni skupščini, ki je bila 5. 4. 2011; torej po oddaji vloge na javni razpis. Računov za plačilo članarine za tekoče leto v času prejema poziva še nismo izdali, saj nas nobena veljavna zakonodaja ne zavezuje, da bi morala biti vsa članarina plačana do 31. 3. 2011, ko je bil rok za oddajo vlog, niti ni bil ta pogoj naveden v besedilu javnega razpisa. Odgovor smo posredovali v roku, kot vsi drugi vlagatelji, sicer bi bili izločeni iz nadaljnjih postopkov. Komis^a ga je obravnavala na isti seji, kot je obravnavala vse druge dopolnitve vlog. Prepričani smo, da se zaradi nas komis^a ni bila prisiljena sestati ponovno. Vsa dokumentac^a v povezavi s tem je zainteresiranim na voljo v času uradnih ur. Spletno stran www.sportnazveza-vrhnika.si redno dopolnjujemo z aktualnimi novicami. Prosimo vas, da nam posredujete informac^e o dogodkih v vaših društvih in kakršne koli predloge glede te strani. Za vse informac^e nas pokličite po telefonu 041 820 764 ali nam pišite na e-naslov: sportnazvezavrhnika@gmail.com Uradne ure: vsak torek od 16. do 18. ure v sejni sobi poslovnega dela telovadnice Partizan. Športna zveza Vrhnika Medobčinski teniški turnir za Pokal Našega časopisa Rekordno število tekmovalcev na turnirju Vrhnika - Na večdnevnem teniškem turnirju se je v kategorijah posamezno pomerilo več kot osemdeset igralcev tenisa, kar je največ doslej. En teden pred tem pa se je šest parov pomerilo še v igri dvojic. Naš časopis in Teniški klub Vrhnika sta v drugi polovici avgusta objavila javni poziv za sodelovanje na 6. Medobčinskem teniškem turnirju za posameznike, osnovnošolce in pare. Tekmovanje je bilo organizirano v več terminskih sklopih, osrednje tekmovanje pa je potekalo od petka do nedelje (2.-4. september), ko so se na teniških igriščih merili posamezniki, en teden prej pa še pari. Tedaj sta slavila Dejan Mesec in Jan Jereb pred Petrom Kavčičem in Jo-štom Plestenjakom ter Alešem Justinom in Matejem Bevkom. Zadnji dan počitnic je bilo organizirano še posebno tekmovanje za mlajše člane in članice (do 18. let), ki so finalne dvoboje odigrali v nedeljo, 4. septembra. Med deklicami je zmaga pripadla Ajdi Košak, pred Niko Ogorevc in Taro Ku-kec, pri fantih pa se je najbolj veselil Filip Petkovšek, sledila sta mu Jošt Plestenjak in Rok Ogorevc. Tudi člani so finalne dvoboje odigrali v nedeljo, ko je največ zanimanja požela članska kategor^a od 18 do 40 let. Prvo mesto si je priigral Vrhničan Pero Kavčič pred Dra-gomerčanom Josipom Kovačevičem in rojakom Aljošo Seljakom. V kategor^i moških Zmagovalke med nežnejšim spolom: Joži Malavašič (sredina), Razdrh Vlasta (desno) in Nina Gantar (levo) Žlahtna krilca si je na pokalih med drugim prislužila tudi trojica: Pero Kavčič (sredina), Josip Kovačevič (levo) in Aljoša Seljak (desno). od 40 do 50 let je slavil Grega Kukec, za njim Iztok Škof in Dejan Mesec, v kategor^i nad 50 let pa si je zlati pokal postavil na kamin Jur^ Janež. Ronko Gostiša in Rale Brajkovič sta se morala zadovoljiti s srebrom oziroma bronom. Pri damah je največ športne spretnosti pokazala Joži Malavašič, takoj za njo pa Vlasta Razdrh in Nina Gantar. Kot so dejali v teniškem klubu, so nad rekordnim odzivom zelo zadovoljni, saj so igralci prihajali iz skoraj vseh občin, ki sodelujejo pri Našem časopisu, manjkal je le še kakšen igralec iz dobrovsko-polhograj-ske občine. Za vse sodelujoče je organizator dobro poskrbel z majicami in golažem, najboljši so prejeli tudi pokale in praktične nagrade. Sicer pa Teniški klub Vrhnika, ki se je znova dokazal kot dober organizator (Naš časopis je sodeloval kot pokrovitelj), v svojih vrstah združuje okoli 150 tenisačev. V upravljanju ima tri igralne površine, ki pa so večino časa zasedene. Kot pravdo v klubu, bi zato nujno potrebovali dodatne površine, vsaj dve. Upajo, da se jim bo želja uresničila v okviru novega športnega parka. (gt) Aleš Prek - evropski prvak Vrhničan Aleš Prek je z osvojenimi osmimi zmagami v kategorji 1 evropskega gorskohitrostnega prvenstva dosegel najboljši rezultat slovenskega dirkanja v zgodovini - naslov evropskega prvaka. Za Alešem Prekom je naravnost sanjska sezona, v kateri je jasno pokazal svoj dirkaški talent in praktično povsem izkoristil vse prednosti novega dirkalnika mitsubis-h^a lancerja EVO9. V letošnjem evropskem gorsko-hitrostnem prvenstvu si je v kategorji I privozil osem zmag, piko na i pa je dal konec avgusta v Ilirski Bistrici, kjer je osvojil drugo mesto. S tem si je prislužil dovolj točk, da si je že dirko pred koncem prilastil naziv evropskega prvaka v svoji kategorji. Kot pravi Aleš, je vesel vseh zmag, največ pa mu pomen^o ital^anske, saj je naša zahodna soseda meka dirkanja. Na vprašanje, kaj sploh pomeni nastopati na evropskem prvenstvu, pa odgovarja: »Povprečno sem porabil pet do šest dni za posamezno dirko. Do sedaj smo s komb^em (na katerem je pripeta prikolica z dirkalnikom) in h. m mojim osebnim avtomobilom prevozili že več kot 28 tisoč kilometrov. O denarju je težko govoriti, vendar bom za letošnjo sezono verjetno porabil okoli 100 tisoč evrov - in to brez kaska za dirkalnik!« Aleš je s tem dosegel dolgoletne želje, zato je čas za nove izzive. Razmišlja o nastopu na najbolj znani ameriški gorski dirki Pikes Peak 2012.(gt) Želite odpraviti odvečno maščobo ter celulit in oblikovati postavo po vaših željah? z najnovejšo tehnologijo LPG, s popolnoma neinvazivno masažo vam pomagamo: • za lepo in napeto kožo • za boljšo prekrvavitev • za oblikovanje in učvrstitevvašega telesa • za boljše splošno počutje • za odpravo maščobe in celulita, tam kjer vi želite • z LPG tudi limfna drenaža Razlika je opazna že po prvi terapiji! Pregled in svetovanje je brezplačno. Zaveč informacij nas pokličite na telefon: 051 632 311 www.alerion.hr Šahisti zmagali v pokalu Šahisti Šahovskega društva Vrhnika so uspešno nastopili v letošnjem slovenskem pokalnem tekmovanju in ubranili lanski naslov slovenskih pokalnih zmagovalcev. V petih kolih so zabeležili štiri zanesljive zmage, ki so več kot nevtralizirale minimalen poraz z zadnja leta tradicionalno neugodno Radensko iz Murske Sobote v tretjem kolu. Končni vrstni red: 1. ŠD Vrhnika 14% (Matej Šebenik 1%/2, Leon Gostiša 3%/5, Niko Praznik 3/4, Žan Kavčič 3%/5, Matjaž Justin 2/3 in Anton Praznik 1/1), 2. ŠD Radenska Pomgrad 13, 3. ŠD Invec Podpeč 12%, 4. ŠK Nova Gorica 11%, 5. ŠK Triglav Krško 11 itn. Smola Mateja Šebenika na državnem prvenstvu Letošnje državno člansko prvenstvo, ki je potekalo avgusta v Ljubljani, je med desetimi šahisti zbralo kar šest velemojstrov. Vrhničan Matej Šebenik je turnir odlično začel in bil po dveh tretjinah ob Leniču v boju za svoj prvi naslov državnega prvaka. Odločilna je bila part^a predzadnjega kola, ko je v napeti part^i z Beljavskim v časovni stiski izpustil zmagovito potezo. S porazom ni samo izgubil prvega mesta, ampak tudi naslov velemojstra. Matej za najvišji šahovski naslov namreč potrebuje le še eno normo. Kljub temu pa je Matej še enkrat več dokazal, da trenutno sodi v najožji vrh slovenskega šaha. Mrtvi tek ob delitvi prvega mesta je po dodatnih merilih pripadel Aleksandru Beljavskemu, ki je s silovitim zaključkom nadomestil slabši uvod in ser^skemu prvaku zadnjih let, Luki Leniču, preprečil osvojitev novega naslov. Vrstni red: Aleksander Beljavski in Luka Lenič po 6%, Jure Zorko in Matej Šebenik po 5%, Jure Borišek in Marko Srebrnič po 4%. Leon Mazi 4, Jure Škoberne 4, Marko Tratar 3 in Peter Kokol 1 točka. Mesečni turnirji v hitropoteznem šahu Šahovsko društvo Vrhnika z oktobrom začenja z organizac^o rednih mesečnih hitropoteznih turnirjev, ki bodo odprti za vse ljubitelje šaha. Turnirji bodo vsako prvo nedeljo v mesecu v sejni sobi Zavoda Ivana Cankarja za kulturo, šport in turizem na Tržaški 9 na Vrhniki z začetkom ob 9 uri. Termini v letu 2011 so: 2. oktober, 6. november in 4. december. Vabljeni! 38 NAŠ ČASOPIS N/ Sport in rekreac^a 26. sptember 2011 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Plesni festival in delavnice Zmigaj se! Nastja Bremec in Michal Rynia Od 21. do 23. oktobra bodo v OŠ Antona Martina Slomška na Vrhniki že tretje leto potekale plesne delavnice Zmigaj se!. V treh dneh bodo na svoj račun prišli prav vsi ljubitelji plesa, saj bodo imeli možnost delati z najbolj priznanimi slovenskimi koreografi, pridružil pa se nam bo tudi gostujoči učitelj - mojster housa Bly Richards. Petkove plesne delavnice so začetne do srednje zahtevnostne stopnje. Zaplesali boste lahko v ritmih dveh plesnih hitov: zumba (Sabina Supan) in ples v petkah (Andreja Vakselj). Delavnice, ki bodo potekale v soboto in nedeljo, so srednje do višje zahtevnostne stopnje. Hip hop bodo poučevali Želj-ko Božič, Michal Rynia, Miha Matevžič in Žiga Mlakar, moderni tečaj pa Kjara Starič in Nastja Bremec. Za navdušence jazza bo z vami Matevž Česen. Bly Richards bo učil čedalje bolj priljubljeno zvrst house, imel pa bo dve delavnici, eno v soboto in eno v nedeljo. Točen razpored delavnic si lahko ogledate na http://zmigajse.si/. Energičen vikend se bo končal z že 5. plesnim festivalom, ki bo pravi plesni spektakel. Ob 20. uri bodo v uro in pol trajajočem gala šovu nastopili najboljši slovenski plesalci, ki Zaključek kolesarske akc^'e deset vzponov na Šentjošt ŠD Šentjošt in Brunarica Grič obveščata vse ob 10 uri. Prireditev se bo začela s kolesarsko ljubitelje kolesarstva, da bo zaključna priredi- tekmo Vrzdenec-Šentjošt. tev deset vzponov na Šentjošt v nedeljo, 2. 10., Pr^ave na tekmo bomo zbirali eno uro pred štartnm Pn končani tpkmi hn vsak tpkmnva- lec prejel topel obrok in napitek. Udeleženci, ki so na vzponih sodelovali kot ekipa, morajo vse svoje vzpone predati v Brunarici Grič do 29.9. Na prireditvi bomo nagradili tudi najbolj zagrizene na letošji akciji. Čisto na koncu pa bomo med tekmovalci izžrebali dve kolesi. Vse druge itormacije dobite v Brunarici ali na telefonski številki 041296644. Vljudno vabljeni! Hinko Košir osvajajo odličja na državnih, evropskih in svetovnih prvenstvih. Za vas bo zaplesala tudi ena najbolj vročih fantovskih skupin - talenti Allthat. Pre-mierno bo predstavljen slovenski plesni film Koraki do sanj, ki na spored prihaja naslednje Željko Božič leto, ogledali pa si boste tudi odlomke s treh uspešnih plesnih predstav, ki poln^o naše odre: Chained in Sence besed (M&N Dance Company) ter Odtisi (Kjara's Dance Poject). Podprite slovenske plesalce in proslavljajte ples z nami! Cena karte za nedeljski festival je 5 evrov. Plesalci plesnih delavnic, če so člani Društva Zmigaj se! Vrhnika, imajo prost vstop. Prost vstop imajo tudi otroci do 12. leta. (em) Petek, 21. oktober (začetek ob 18. uri) - 18.00-19.00 Andreja Vakselj (Ples v petkah) - 19.00-20.00 Sabina Supan (Zumba) Sobota, 22. oktober (začetek ob 9.45) - 9.45-11.15 Kjara Starič (moderni tečaj/class) - 11.3 13.15 Nastja Bremec (moderni tečaj/class) - 14.15-15.45 Michal Rynia (tečaj hip hopa /class) - 16.00-17.30 Žiga Mlakar (tečaj hip hopa /class) - 17.45-19.15 Bly Richards (house tečaj/class) Nedelja, 23. oktober (začetek ob 10. uri) - 10.00-11.30 Matevž Česen (tečaj jazza /class) - 11.30-13.15 Željko Božič (tečaj hip hopa /class) - 14.15-15.45 Miha Matevžič (tečaj hip hopa/class) - 16.00-17.30 Bly Richards (tečaj house /class) _ti Pred dvajsetimi leti so se srečali Čuki in Plesno mesto Pred več kot dvajsetimi leti smo se na Vrhniki srečali Čuki in plesalci Plesnega mesta. Sodelovanje je kmalu obrodilo sadove in tako je najprej nastala koreografija Krokodilčki, nato pa še nešteto drugih. K sodelovanju nas je kmalu povabil tudi Vinko Bizjak iz Osnovne šole Ivana Cankarja in tako smo na obeh osnovnih šolah razvili pestro ponudbo plesnih programov. Otroci z Vrhnike so sodelovali v mnogih videospotih, plesali so na mnogih nastopih in nenazadnje je vrhniške otroke ples ponesel tudi med zvezde. Jaka in Helena sta bila svetovna in evropska prvaka v rokenrolu, še pred njima pa so bile Vrhničanke evropske prvakinje v hip hopu. Na Vrhniki iz leta v leto mladina in tudi odrasli vse raje plešejo. Tekmovalne uspehe nizajo prek Plesne zveze Slovence, pa tudi prek šolskega plesnega festivala. Še posebno »luštna« skupina so trebušne plesalke z Vrhnike, ki nos^o tudi sporočilo »Nikoli ni prepozno«, saj ta dekleta -pravzaprav mnoge že žene in mamice - plešejo oziroma nastopajo tako rekoč po vsej Slovenci. Na Vrhniki ima ples prav posebno mesto, saj smo Čuki, Plesno mesto in Vinko Bizjak ples dvignili na zelo visok nivo. Ni še dolgo, ko smo zaključevali sezono na državnih prvenstvih, sledilo je nekaj počitnic, pa je že tu novo šolsko leto. Meščani Plesnega mesta pravimo: Če vas zamika ples, je čas, da se nam pridru- žite. Za predšolske cici, za osnovnošolce pop, hip hop, disko, rokenrol, za dekleta in žene pa še orientalski plesi. Veliko novega se bomo naučili, mnogi se bodo odločili za tekmovalni ples, nekaterim bo to le rekreac^a in druženje s pr^atelji ob glasbi in plesu. Vsi pa bomo nastopili na dveh tradicionalnih plesnih prireditvah na Vrhniki, ki si ju ogleda več kot 2500 obiskovalcev in nastopi vsaj 500 plesalcev. Bi tudi vi zaplesali z nami? Obiščite stran www.ples-nomesto.si ali pa kar v vrtcu ali na šoli poiščite informac^e: kje, kaj in kdaj bomo plesali. Marko Hren Rekreac^'a za občane v šoli na Tržaški 2 VAJE ZA HRBTENICO,:vsak ponedeljek od 18.30 do 19.30 in 19.30 do 20.30 ter vsako sredo od 18.30 do19.30. Vadba je primerna za osebe vseh starosti, ki so že imeli bolečine v hrbtenici oz. žel^o bolečine preventivno preprečiti. Vodi višja fizioterapevtka gospa Mar^a Murn. Inf. po telefonu 7551 628 (ob pon. od 14. do 19. ure, od torka dalje od 7. do 14. ure). Začetek v ponedeljek, 3. 10. 2011. KUNDALINI JOGA: torek od 20.00 do 21.30 "Tako kot se vse reke stekajo v isti ocean, vsaka joga spodbuja dviganje kundalini energ^e, kreativnega človeškega potenciala. In Kundalini joga ponuja najhitrejši način za doseganje uravnoteženosti med telesom, umom in duhom." Yogi Bhajan. Kundalini joga gradi močnejši imunski, živčni sistem in zelo deluje na delovanje žlez ter limfnega sistema. Na vadbi bomo izvajali različne kr^e oz. programe vaj, od katerih ima vsaka svoj namen in lahko deluje za vzpodbudo in krepitev kakšnega organa, sistema, skupine mišic ali energ^e in energetskih komponent. Kundalini joga je primerna za vse starosti ter za ženske in moške. Vadba poteka v toplem prostoru (učilnica 2) v majhnih skupinah. Vabljeni na brezplačno prvo izkušnjo s kundalini jogo. Vodi: Petra Smrtnik, inštruktorica joge in učiteljica kundalini joge. Inf. na: info@bit-je.si, gsm: 031 377 232 in www.bit-je.si; vadba že poteka! JOGA: vsak torek od 18.00 do 19.30 v učilnici 2. Joga v vsakdanjem življenju ni sekta in ne reli-g^a. Je znanost o telesu, umu, zavesti in duši. Je način življenja, ki nas vodi v fizično, socialno in duhovno zdravje. Z njeno pomočjo dosežemo psihofizično ravnotežje in notranji mir ter vzpostavimo temelje za razcvet vseh naših ustvarjalnih potencialov. Vodi gospa Jul^a Jež, 041 696 501. Vadba že poteka. AEROBIKA Tržaška 2: v ponedeljek STEP od 20.30 do 21.30; v sredo TNZ-STEP, od 20.30 do 21.30, vodi Jana Kogovšek V primeru večjega zanimanja bo aerobika tudi v ob nedeljah zvečer! Začetek v ponedeljek, 19. 9. 2011. AEROBIKA v telovadnici »PARTIZAN«: V ponedeljek TNZ4-TAEBO od 19.30 do 20.30, vodi Valentina Čeček, 041 210 743, valentina. cecek@gmail.com.; začetek v ponedeljek, 26. 9. 2011. GIMNASTIČNE IN AEROBNE VAJE ZA MOŠKE vodi profesorica športne vzgoje - specialistka za fitnes, vaje za moč, gibljivost, spretnost, z manjšimi utežmi in elastiko; primerno za vse starosti, tudi 40 let in več zaradi individualne prilagoditve težavnosti, pripomore tudi k preprečevanju nastanka osteoporoze; torek od 20.30 do 21.30; četrtek od 20.30 do 21.30; vodi Valentina Rebec, začetek v torek, 27. 9. 2011. GIMNASTIČNE IN AEROBNE VAJE ZA ŽENSKE vodi profesorica športne vzgoje - specialistka za fitness, vaje za moč, gibljivost, spretnost, z manjšimi utežmi in elastiko; primerno za vse starosti, tudi 40 let in več zaradi indivi- dualne prilagoditve težavnosti, pripomore tudi k preprečevanju nastanka osteoporoze; torek od 19.30 do 20.30; četrtek od 19.30 do 20.30; vodi Valentina Rebec, začetek v torek, 27. 9. 2011. ORIENTALSKI TREBUŠNI PLESI -Trebušni ples je ples čustvene ženske, ki prepleta svojo skrivnostnost, igrivost in ženstvenost prek nežnega valovanja telesa in rok do energičnega tresenja z boki. V minulih letih je na Vrhniki čare orientalskega plesa spoznavalo že več kot 200 deklet in žena. Skupino bo vodila Ana iz PLESNEGA MESTA in če boste želele, boste z njo lahko tudi nastopile na raznih prireditvah ali pa se lahko odločite tudi za tekmovanja. Predstavitev programa z brezplačno vajo bo v petek, 30. 9. 2011, v telovadnici na Tržaški 2: ob 16.00 za učenke OŠ - začetni ob 17.00 za učenke - nadaljevalni, ob 18.00 za odrasle - začetni in ob 19.00 za odrasle - nadaljevalni. Info: 510 84 84, 031 333 303; www.plesnomesto.si. TELOVADBA ZA DOJENČKE Z MAMICAMI vsak ponedeljek ob 15. uri v učilnici 1. Dojenčki, vadba je namenjena vam. Ker pa sami ne morete priti, pripeljite s seboj svoje mamice. Vi boste uživali, mamice pa se bodo sprostile, pridobile nove izkušnje o tem, kako vas raz-gibavati, dvigovati, prenašati, kako se z vami igrati, kakšne igrače so pomembne za vaš razvoj in kako pravilno usmerjati razvoj vaših motoričnih sposobnosti. Ker je v otrokovem razvoji dotik še kako pomemben, se bodo naučile osnovnih masažnih pr^emov. Boste videli, kar predli boste od zadovoljstva. Telovadba je primerna za dojenčke od šestega tedna pa vse do devetega meseca starosti. Vodi diplomirana delovna terapevtka Petra Šmid Seljak, info 051 395 059 po 15. uri. Začetek v ponedeljek, 26. 9. 2011. TEHNIKE SPROŠČANJA IN VADBA ZA VEČJO GIBLJIVOST TELESA ponedeljek, 1. skupina od 19 h do 20 h. 10 in 2. skupina ob 20.15 do 21.30 v učilnici 2. Če bo pr^avljenih preveč, bomo odprli še skupino ob 17.50. Vsi si želimo zdravo telo, prav tako duha. NA VADBI se bomo naučili uporabnih tehnik za obnavljanje, sprostitev in stalen pritok energ^e tako iz starodavne Joge, Chi gonga, Tibetanskih po-mlajevalnih vaj, Shiatsu vadbe,se naučili pravilno dihati - PRANAJAMA, umirjali um v meditac^i, hkrati pa okrepili in pomladili telo z vadbo raztezanja za gibkost. VADBA JE PRIMERNA ZA VSE LJUDI VSEH STAROSTI IN RAZLIČNIH FIZIČNIH SPOSOBNOSTI. Vadba se začne v ponedeljek, 19. 9. Pridite v udobnih oblačilih, potrebujete še ležalko. Toplo vabljeni! Vladimira, info: vladimira23@gmail.com ZVOČNA KOPEL je čudovita meditac^a ob zvokih gonga, ki pomaga pri osvobajanju od stresa in različnih strahov, s katerimi se soočamo v vsakdanjiku. Zvočno kopel izvaja reflek-soterapevtka Mar^a Plej, učenka newyorškega mojstra gonga Don Conreauxa. Več na http:// www.gongmar^a.com/ oz. 031 471 391. Termini ob sobotah ob 19.00: 8. 11.; 12. 11.; 10. 12. 2011; 14. 1.; 11. 2; 10. 3.; 14. 4.; 12. 5.; 9. 6. 2012. Informac^e 01 7506 876 od 7. do 14. ure, popoldne 01 7506 878 Inf. o cenah vadbe dobite pri izvajalcih (kjer je kontakt) ali vinko.bizjak@guest.arnes.si 26. september 2011 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si N/ Sport in rekreac^a NAŠ ČASOPIS 39 Kolesarska dirka Pariz - Brest - Pariz Zgodovina dirke PBP sega v leto 1891. To je kar 12 let pred prvim Tour de Francem. z nekaj kolesarji že leta 2007. Letos (od 21. do 25. avgusta) pa se nas je na to pustolovšči- Zato je to najstarejša dirka, ki se odv^a še danes in sicer vsake štiri leta. Na prvi dirki so štartali le profesionalci, ki so imeli časovni limit 90 ur. Že na naslednji dirki so dovolili tudi štart amaterjem. Danes pa je to dirka le še za amaterje, ker imajo profesionalci dovolj drugih dirk v pro touru in bi se tukaj preveč izčrpavali. Leta 1979 so zaradi prevelikega števila udeležencev uvedli kvalifikac^e. Tako so kolesarji v tistem letu morali opraviti brevete v dolžini 200, 300, 400 in 600 km. Slovenca je bila udeležena no podalo 26 Slovencev (5225 prijavljenih iz celega sveta). Med nami je bila tudi prva Slovenka, ki je progo tudi prevozila. Pod vodstvom našega ultra kolesarja Marka Baloha smo si zadali cilj prevoziti progo v 85 urah. Štartali smo ob 5 uri zjutraj. Prvih nekaj kilometrov smo še v temi vozili v strjeni skupini, kmalu pa smo bili le še manjše skupine ali posamezniki. Na 140 km nas je ujel dež, plohe in nevihte, ki so nas spremljali čez cel dan. Kljub vsemu smo prišli do načrtovanega postanka na 400 km ob 11. uri zvečer. Naslednji dan sicer ni bilo hujših padavin. Kljub temu pa brez rosenja ni šlo, ki nas je spremljalo naslednjih 430 km. Tretji dan je bil za kolesarje najbolj pr^azen dan. Sem ter tja kakšen oblaček in ne preveč vroče. Zato ne preseneča, da je bil tudi povprečni čas boljši. Naša skupina je po prevoženih 1230 km in 11.645 višinskih metrov prišla nazaj v Pariz po bruto času v 70 urah in 40 minutah. Moj neto čas je bil 47 ur in 5 minut ter povprečna neto hitrost 26.51 km/h. Zadnji dan našega kolesarskega izleta smo si še ogledali znamenitosti Pariza in obiskali slovensko veleposlaništvo v Parizu. UCI svetovno prvenstvo masters za amaterske kolesarje Za finale UCI svetovnega prvenstva masters se je bilo potrebno najprej kvalificirati. Poleg maratona Franja v Ljubljani, je bilo to mogoče opraviti še v Perthu(Avstrali-ja), New York(USA), Evora-(Portugalska), Huy(Belg^a),-Fort Collins(USA) in Bulle v Švici. Finale je bilo med 9. in 11. septembrom v belgijskem Stavelotu. Na 20.8 km dolgem krono-metru smo Slovenci dosegli pet srebrnih medalj v vseh kategorjah. Na 110 km dolgi cestni dirki je v svoji kategorji s povprečjem 33.63 postal UCI masters svetovni prvak Bojan Ropret. Imeli pa smo še eno tretje mesto. Dirka je bila res težka, saj je potekala delno v dežju in pa po delu trase, ki jo vozjo profesionalci na belgjski klasiki Liege-Bastogne-Liege. Stane Dolinšek, ŠD Bevke Mladi gasilci iz PGD Blatna Brezovica so državni prvaki! V soboto 17. septembra je na smučišču Cerkno potekalo državno gasilsko tekmovanje v orientacji za pionirje in mladince. Na državnem tekmovanju so lahko nastopile vse ekipe, ki so na predhodnih tekmovanjih osvojile prvo ali drugo mesto. Na tekmovanju je tako skupno sodelovalo 179 najboljših ekip iz vse Slovenje. Državni prvaki Petrič Tad^ Jesenovec Tina in Je- Veselje po prevzemu pokala in postavitvi na senovec Zan in mentor Boštjan Brence. zmagovalne stopničke. Tekmovan e za pokal GZ Vrhnika Na sliki sta ekipi mladincev, od katerih je ena osvojila prvo mesto, in ekipa pionirjev, ki je osvojila osmo mesto. Naše društvo je na tekmovanju sodelovalo z ekipo v kategor^i starejših pionirjev (od 12 do 16 let). Ekipo, ki je osvojila zmago, so sestavljali Tadej Petrič, Tina Jesenovec in Zan Jesenovec, na tekmovanje pa jih je pripravil mentor mladine Boštjan Brence. Ekipa je že spomladi osvojila zmago na zveznem in kasneje še zmago na re-g^skem tekmovanju in tako prišla do državnega tekmovanja. Tekmovanje je bilo izredno zahtevno, saj je potekalo v celoti po gozdovih z velikimi višinskimi razlikami. Uspeh je še toliko večji v Ida Grom in Matevž Remškar zmagovalca Sportfejsta 2011 Že četrto leto zapored smo Žabice iz ŠŠD Log-Dragomer v sodelovanju s Cheerleading zvezo Slovenje izpeljale edino slovensko tekmovanje v cheerleadingu na prostem - Športfejst 2011. Tekmovanje se je odv^alo v soboto, 3.9.2011, v Športnem parku Log v okviru praznika športa Občine Log-Dragomer. Za pokale Občine Log-Dragomer in nagrade Pizzer^e vi po sproščenem in pr^ateljskem vzdušju, največ točk namenili Idi in Matevžu, druga sta bila Ana in Borut, tretja pa Špela in Tilen. Poleg tekmovanja v partnerskih dvigih smo pornik. Najmlajšim smo pripravili plesno delavnico ter ob pomoči članov AŠD Diamond tudi akrobatsko delavnico. Da so se razmi-gale tudi malce starejše Žabice je poskrbela Ida in Matevž Siciliana so se v kategor^i partnerskih dvigov letos potegovali^ tr^e pari: Ana Janko & Borut Gregorič ter Špela Vasič Štepančič & Tilen Marolt iz AŠD Diamond iz Ljubljane, domače Žabice pa sta zastopala Ida Grom & Matevž Remškar. Sodniki so na tekmi, ki slo- Akrobatska delavnica Žabice za obiskovalce Športfejsta pripravile tudi stojnico za promoc^o svojih programov in cheerleading delavnico pod vodstvom gostujočega ameriškega trenerja, na kateri se je preizkusil tudi župan, g. Mladen Sumina, ki že vrsto let z razumevanjem spremlja naš razvoj in se je že večkrat izkazal kot naš pod- Tudi županu ni šlo slabo od rok. gostujoča vaditeljica pilatesa, v poznih večernih urah pa smo v soju žarometov skupaj z županom pripravili tudi svečan sprejem za članice naše članske cheer plesne skupine, ki so jul^a v Pragi postale evropske prvakinje. Žabice smo prvo septembrsko soboto res uživale, zato se zahvaljujemo NK Dragomer, ki je letos prevzel organizac^o tega že tradicionalnega druženja ter seveda občini Log-Dragomer, pokroviteljici Športfejsta 2011. Komaj čakamo na Športfejst 2012!!! glede na to da smo sodelovali v moški kategor^i z mešano ekipo. To je za naše društvo prva zmaga na državnem tekmovanju v katerikoli disciplini v skoraj 90 letni zgodovini društva. V društvu smo uspeha mladine izredno ponosni, verjamemo pa, da je ta zmaga spodbuda za nadaljnje delo na področju tekmovanj in tudi operativnem področju. Ker je dan po državnem tekmovanju potekalo na Drenovem Griču (18.09) še tekmovanje za pokal Gasilske Zveze Vrhnika, bi omenili še to, da tudi od tam nismo šli praznih rok. Ekipa mladincev je dosegla prvo mesto in se uvrstila na regijsko tekmovanje, ki bo čez tri tedne, ekipa pionirjev pa je dosegla osmo mesto. Na tem mestu bi se zahvalili vsem vaščanom, ki nas podpirajo pri našem delu in pa posebej staršem otrok, ki le te spodbujajo pri vključevanju v gasilsko organiziranje. Dejan Jeraj, PGD Blatna Brezovica VABILO - TEST HOJE NA 2 KM Prihaja jesen in z njo tradicionalni PREIZKUS HOJE NA 2 KM zato vabimo vse, da se nam pridružite v petek, 30. septembra 2011 od 16. - 17.30 ure pri gasilskem domu v Brezovici pri Borovnici ali v soboto, 1. oktobra 2011 od 8.30 - 10. ure pri gasilskem domu na Stari Vrhniki. Poleg testa hoje bomo v petek, 30.9.2011 ob 17.15 uri v Brezovici pri Borovnici izvedli še Cooperjev test, ki je namenjen bolj treniranim. Cooperjev test je preprost preizkus aerobnih sposobnosti organizma. Moški morajo preteči 2400 m, ženske pa 1600 m. Na osnovi tako hitre hoje, kot jo zmorete in pri tem ne ogrožate svojega zdravja, Vam bomo določili Vašo telesno zmogljivost. Test hoje je namenjen starostni skupini od 20 - 65 let. Za izvajanje testa potrebujete le primerno športno obutev! Naredite nekaj zase in se nam pridružite! Prireditev bo v vsakem vremenu. Organizator: Zdravstveni dom Vrhnika 26. september 2011 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si N/ Sport in rekreac^a NAŠ ČASOPIS 40 Vpis v Karate akadem^'o Pantero Karate akadem^a Pantera vpisuje v začetni tečaj tradicionalnega karateja shotokan. V našem klubu že več let trenira karate veliko članov, od predšolskih otrok (od 5. leta starosti naprej) do osnovnošolcev. Treningi karateja so primerni za vse starostne skupine, za fante in dekleta (v zadnjih letih se zopet povečuje število deklet v našem klubu, kar nas še posebno veseli, saj imamo tako dokaz, da znamo borilne veščine približati tudi nežnejšemu spolu). Ker karate temelji na etičnih načelih, je glavni namen treniranja izogibanje nasilju oziroma neagresivni uporabi tehnik, kjer se z pravilno usmerjenim treningom v okviru športne stroke (treningi so prilagojeni psihofizičnim spo- sobnostim posameznika) poskuša predvsem premagovati lastne slabosti (strah, pomanjkanje koncentrac^e, volje Treninge v sezoni 2011/2012 bomo organizirali na več lokac^ah v Občini Vrhnika ter Dobrova: OŠ DRENOV GRIČ: torek od 15.30 do 16.30 v telovadnici OŠ Drenov Grič (gasilski dom)! OŠ DOBROVA: torek od17.30 do 18.30 v plesni dvorani velike športne dvorane OŠ Dobrova! S treningi bomo začeli v torek, 4. 10. 2011! Vse dodatne informac^e glede vpisa in treningov lahko dobite tudi na elektronski pošti: boris_pecek@t-2.net ali na telefonu: GSM: 031/641-200! Karate akadem^a Pantera Spominska fotografija tekmovalcev, ki so osvojili medalje. Lokostrelski turnir V soboto, 20. avgusta 2011, sta Lokostrelska zveza Slovence in Lokostrelski klub Potens iz Horjula organizirala^ pokalno tekmo FITA 3 D pri Športnem parku v Horjulu. Na tekmovanju je sodelovalo več kot 150 tekmovalcev iz Slovence, med njimi tudi ekipa s Tržaškega in Hrvaške. Pred tekmovanjem je bilo ogrevanje, pregled opreme in razporeditev tekmovalcev po tarčah. Tekmovalci so tekmovali v šestih slogih, in sicer: dolgi lok, instinktivni lok, goli lok, sestavljeni lok, lovski lok in samostrel. Za izvedbo tekmovanja so prispevali sponzorji: Sport Hause Horjul, PGD Podolnica, Blago mix Vrhnika, Skipper, Vesper, Art Jelovšek in občina Horjul. Po tekmovanju so tekmovalcem postregli s toplim obrokom in p^ačo. Tekmovanje je spremljala sodniška tričlanska komis^a LZS. Glavni vodja tekmovanja je bil Franci Rožmanec. France Brus Tek Barje 2011 Zahvala ob našem pohodniškem podvigu Športno društvo Sodražica - pohodniška sekc^a je od 16. 8. do 20. 8. 2011 v počastitev 20. obletnice samostojne Slovence organizirala drugi pohod na Triglav. Prva etapa trase je od Sodražice vodila do Vrhnike, kjer smo imeli že v naprej rezervirano prenočišče na skednju pri naših pr^ateljih Tinki in Bogdanu Turk. Ob prihodu na Vrhniko sta nam pr^azna Tinka in Bogdan pripravila še prvovrstno pečenega odojka, seveda pa ni šlo brez dobre kapljice in celo ansambla. Naslednji dan so se na poti proti Triglavu pridružili še tr^e člani sekc^e Veselih triglavcev z Vrhnike, Janez Kavčič iz Podpeči in Milan Ščepanovič ter Tine Suhadolnik - oba z Vrhnike. Seveda je za tako množico pohodnikov potrebna vsakodnevna logistična podpora, za kar je poskrbel še Srečo Krašovec z Verda. Tako smo pot skupaj z Veselimi triglavci veselo nadaljevali vse do Bohinjske Bistrice. Vmes so nas s hrano in p^ačo oskrbovali Srečo, Tinka, Bogdan, Damjana in Janez iz Ligojne (in še kdo) ter tako veliko pripomogli, da je pohod uspel kljub nekaj žuljem in oteklim nogam in seveda k srečnemu vzponu na najvišji vrh v Slovenci ter vrnitvi na Pokljuko. Ob tej priložnosti se v imenu vseh pohodnikov iz Sodražice še enkrat zahvaljujem Tinki in Bogdanu Turk (Gostilna Kranjc na Vrhniki), Sreču Krašovcu z Verda, Janezu in Damjani Mi-klavčič iz Ligojne, Jožetu Šušteršiču - Stebilu, Lojzetu Mikliču, Janezu Kacinu, Pedikuri Bizjak z Vrhnike, Gostilni Pr' Oblak na Vrhniki in Šiviljstvu Korošec z Vrhnike. Miran Štupica, ŠD Sodražica STANOVANJSKA ZADRUGA VRHNIKA, z.o.o. | Stara cesta 2a 1360 VRHNIKA išče novega sodelavca za delo: 1. REFERENTA UPRAVLJANJA S STANOVANJI Od kandidata pričakujemo: - srednjo izobrazbo gradbene ali druge tehnične smeri, - zaželene najmanj triletne delovne izkušnje, - zaželeno poznavanje predpisov s področja upravljanja in vzdrževanja objektov, - samostojnost, odgovornost, komunikativnost, - računalniško znanje: urejevalniki besedil - osnovno, delo s preglednicami - osnovno, delo z bazami podatkov - osnovno, - pripravljenost za delo na terenu, - vozniško dovoljenje B-kategorce, Nudimo: - dinamično in odgovorno delo, - 3-mesečno poskusno delo, - delovno razmerje za nedoločen čas. Informacce po tel.: (01) 7502-144 g. Guzelj Pisne prcave pošljite najpozneje do 10.10. 2011 na naslov: STANOVANJSKA ZADRUGA VRHNIKA z.o.o., Stara cesta 2a, 1360 VRHNIKA Za vse tekaške navdušence smo ponovno pripravili športno rekreativno prireditev, na kateri se boste lahko pomerili na razdaljah od 500 m (cicibani), 1000 m in 2000 m (dečki in deklice), 5320 m in 8780 m (druge kategorce). Organizator TVD Partizan Borovnica tudi letos vabi tekače vseh starosti na dopoldanski tek po poteh na Barju v soboto, 8. oktobra 2011, z začetkom ob 10. uri. Start in cilj teka bosta urejena ob lokalni cesti za Gostilno Bistra. Zaradi ocene števila prcavljenih in s tem povezanih ukrepov vas prosimo za predprcavo na elektronski naslov tek.barje@gma-il.com. Prcave bomo zbirali na startu na dan teka do 9.30. Prcavnina znaša 2 € za otroke (do 15 let) in 10 € za preostale. V znesek prcave za odrasle je vključena malica. Tek se bo začel z najmlajšimi ob 10. uri, za njimi pa po razporedu druge kategorce. Za starejše kategorce je ob 11. uri predviden skupinski start, ob 13. uri predvidevamo zaključek prireditve z razglasitvco rezultatov. V primeru slabega vremena prireditev odpade. Vabljeni na tek tišine, na Barje. Za organizaccski odbor Slavko Gabrovšek Odpiramo Svetovalnica PU - Svetovalnica za motnje hranjenja, odpira na Vrhniki nekaj PUkvadratkov in sicer na Cankarjevem trgu 4, v centru Vrhnike, v poslovnem objektu Črni orel. Vabimo vas na otvoritev v torek 4. oktobra ob 10. uri. MOC ŠPORTA! Brigadirska 12 Vrhnika- Verd 051 77 04 77 www.studioforte.si STUDIO FORTE FITNES - SKUPINSKE VADBE - MASAŽE -SAVNA - KOZMETIČNE STORITVE Gasilsko tekmovanje Podlipci in Sinjegoričanke najhitrejše Drenov Grič, 10. september - V športnem parku na Drenovem Griču je potekalo gasilsko tekmovanje za Pokal PGD Drenov Grič- Lesno Brdo in izbirno tekmovanje GZ Vrhnika za nastop na regyskem tekmovanju. Na tekmovanju je sodelovalo sedemindvajset članskih in pet veteranskih enot, večinoma iz vrhniške okolice, nekaj pa tudi iz oddaljenejših krajev Slovenjje (Dob, Topole, Ledine Članske desetine so se merile v vaji z motorno brizgalno in v štafeti na 400 metrov, starejši gasilci in gasilke pa v vaji s hidrantom in raznoterostih. To je bilo že deseto tekmovanje za Pokal PGD Drenov Grič - Lesno Brdo, ki so ga pripravili domači gasilci. Ob tej priložnosti so dvema ekipama (domači in šentjoški), ki sta vedno sodelovali na tekmovanju, podarili tudi posebno spominsko tablico. Omenjeno pokalno tekmovanje velja za »težje« od tekmovanja gasilske zveze, saj v konkurenci nastopajo tudi ekipe iz drugih občin. Letos je bila najhitrejša desetina z Doba, sledila ji je ekipa B Pod-lipcev, tretja pa je bila ekipa iz Topol. Med članicami je odšla zmaga na Ledine, s srebrom so se okitile Sinjegoričanke, z bronom pa domačinke. V okviru izbirnega tekmovanja Gasilske zveze Vrhnika je bilo več kategorc, v vsaki pa so se najboljši trce uvrstili na regcsko tekmovanje, ki bo v začetku oktobra nekje na logaškem koncu. Med člani A so si napredovanje zagotovili gasilci iz Dragomerja - Lu-kovice, Podlipe - Smrečja in Brezovice pri Borovnici, med nežnejšim spolom pa iz Sinje Gorice, Brezovice pri Borovnici in Ligojne. Pri članih B so bili najhitrejši iz Podlipe -Smrečja, za njimi domačini in Log pri Brezovici, pri članicah pa so slavile domačinke pred Dragomerjem - Lukovico in Brezovico pri Borovnici. Pri starejših gasilcih so prvo mesto zasedli Borovničani, za njimi Ložani in na tretjem me- stu gasilci iz PGD Dragomer -Lukovica. Nastopili sta še dve ekipi starejših gasilk, kjer so slavile Ložanke pred Drenovim Gričem - Lesnim Brdom. Ob koncu tekmovanja so vsem gasilcem čestitali predstavniki domačega društva in gasilske zveze. Poveljnik GZ Vrhnika Vinko Keršmanc je dejal, da tekmovalne gasilske desetine niso samo tekmovalne eno- te kot take, marveč dvigujejo tudi operativni nivo društev in so velikokrat tudi eden od stebrov družabnega življenja v društvu. Sicer pa je organizator tekmovanja podelil posebni priznanji tudi Petru Je-lovšku in Franccu Friškovcu, ki sta, kot so dejali, »motorja« društvenega delovanja v PGD Drenov Grič - Lesno Brdo. (gt) Vaja z motorno brizgalno Sinjegoriške gasilske so se v Pokalu za PGD Drenov Grič - Lesno Brdo zavihtele najvišje od domačih ženskih ekip. 26. september 2011 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Oglasi NAŠ ČASOPIS 41 XT- Se vidimo na sejmu Narava - Zdravje od 6. - 9. 0ktobra 2011 na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani! Ta voda Vam bo spremenila življenje! www.naiboljsavoda.si Pokličite nas za brezplačno testiranje v^e vode! (01) 7557 325 '. - ASFALTIRANJE - TLAKOVANJE, in OSTALENIZKE GRADNJE lO s.p. PLEŠKO CARS d.0.0. www.Dlesko-cars.si • info.Dlesko@dealer.renault.si • Telefon 01/365 80 10. 365 80 19. 265 50 22 1.000.000 EUR EKO SUBVENCIJ OB MENJAVI VOZIL STARO ZA NOVO. X TAKOJ ODKUPIMO STAREGA 11 ■■■'"'"''«"''«od.moS PLEŠKO CARS iVARNOST skrbi za vašo Ob nakuDU novega vozila vam trenina varne vožnje PODARIMO! BREZPLAČNA ŠTEVILKA 0801081 *Velia ob nakuDu z Renault Financiraniem Akciia velia do 30 9 2011 in velia za vozila iz zaloae PoDusti in Donudbe se izkliučuieio www.tlakovanje-jesenko.si t Drenovgrič 88, 1360 Vrhnika tel/faks: 01/ 755 1191, GSM 041/166-581 e-mail: tlakovanje, iesenko @siol. net www.rpnaMlt.fii 41 LETAŠ nn nnn um ZAGOTOVITE SI SVOJ DELEŽ DO KONCA SEPTEMBRA! n£SM>CAMSdjHh 11 I I Renault „i,.,.t, PORABA PRI MEŠANEM CIKLU 4,1-7,1l/100km. EMISIJE C0, 106-163q/km PLEŠKO CARS d.0.0. www.Dlesko-cars.si • info.Dlesko@dealer.renault.si • Telefon 01/365 80 10. 365 80 19. 265 50 22 23 let z vami Oglašujte v NAŠEM ČASOPISU TEČAJ FOTOGRAFIJE Tečaj je namenjen predvsem začetnikom, ki se šele seznanjajo s fotografijo in tistim, ki se za prehod na digitalni fotoaparat šele odločajo, pa jim neizkušenost, pomanjkanje pravili informacij in nasvetov, ter strah pred novim medijem povzroča težave. Zaradi zagotavljanja kakovosti, je število mest omejeno. KJE; OŠ Antona Martina Slomška, Pod Hruševco 33, 1360 Vrhnika, praktičen del na Vrhniki in okolici. KDAJ: 30.09. in 07.10.2011 (praktični del - po dogovoru) KONTAKT: neza@sgh.si ali 040/350-150 Cena: 10-14 urni začetni foto tečaj: 80,00 EUR/oseba + DDV Individualni tečaj: 120,00 EUR + DDV Popusti: 10% dijaki in študentje, brezposelni in upokojenci Nudimo tudi tečaje: Adobe Photoshop Microsoft Office (word, excel, oower ooint. access...) DELOVNI ČAS ponedeljek: 9.00-17.00 ure torek: 12.00-20.00 ure sreda: 12.00-20.00 ure četrtek: 9.00-17.00 ure petek: 12.00-20.00 ure sobota: 8.00-13.00 ure (vsaka 1. in 3. v mesecu) nedelje in prazniki zaprto Solîcfii center zdravja in lepote NOVO V PONUDBI- Ročna anticelulitna masaža q^^ obisk^J z ventuzami: 25 EUR ^g je v atol Kavitacija: 55 EUR ^ podajamo Antirevmatska masaža savne z oblogami 60 min: 35 EUR gR^'^*^- Pomlajevalna masaža obraza z ventuzami: 20 EUR Relax (pomirjevalna) nega obraza < s kozmetiko Susanne Melchiorsen: 50 EUR Miracle (stimulativna) nega obraza s kozmetiko Susanne Melchiorsen: 50 EUR IPL+RF laser - trajno odstranjevanje dlačic, pigmentacij, gubic, aken, žilic, ter herpesev (v mesecu oktobru 10% popust) ^^ Podaljševanje trepalnic z lepljenjem v nh<;tnifirfi trf^nnlnirfi AKCIIF V OKTOBRU ' Depilocijo: noge do kolen: I^ECr, 9 EUR ' Nego nečiste/oknoste kože s Sophyto kozmetiko: ^R, 29,90 EUR ' Terapevtska masaža 60min: SJ^R, 29,90 EUR ' Medicinsko pedikura:25<7oD0pUSl «Prodaja darilnih bonov v vrednost'-m on in cn omocija kozmetike Skin Doctor« BToTnonTT ............ Mntiirûliû rl'Ârnnr ■ 1 >1 1 n oni 1 irin r^n \ci\r ■ io in onn .......... omocija kozmetike Skin Doctor« h 42 NAŠ ČASOPIS Oglasi 26. september 2011 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si nEW THiriKinG. nEW HYUÍIDHI POSSIBILITIES. Nova miselnost financiraniem I: 11.990 EUR www.hyundai.si >d Mileage Co^mltmant , Povprečna poraba goriva: 3,7 - 6,91/100km, emisije CO2: 98 - 162 g/km. Slike so simbolne. Cene ne vključujejo transportnih stroškov in so informativnega značaja. Ponudba velja za vozila iz zaloge. Cena vozila 120 in 130 velja v primeru financiranja »Hyundai Leasing«. Vse podrobnosti v zvezi s financiranjem dobite pri svojem prodajalcu. Pogoji garancije in podatki o specifični porabi goriva in emisijali CO2 so vam na voljo na www.hyundai.si. AvtoMerkur Samova 14, Ljubljana Tel. 01/30 66 020 www.avtomerkur-hyundai.si OGLASNO SPOROČILO NI LEKTORIRANO! Mali oglasi imate vozilo, pa ne veste, kam z njim? Bi radi kupili parcelo ali oddali sobo v najem? Objavite brezplačen mali oglas na straneh Našega časopisa. Vsebino oglasov sporočite na 01 7506 638 ali na nascasopis@zavod-cankar.si Za vsebino in resničnost navedb v oglasu odgovarja naročnik malega oglasa. Naš časopis Zaposlim frizerko z izkušnjami. Tel.: 040 468 577, Andreja So-klič, Dol pri Borovnici. Preklic Preklicujem spričevalo o zaključnem izpitu iz leta 1964. Mar^a Artenjak, Cesta 6. maja 9, Vrhnika. VW g©™© Todd^ídS SERVIS VULKANIZERSTVO - prosti servis vozil VW SEAT, SKODA in AUDI • priprava vozila za tehnični pregled ■ testiranje zavor in amortizerjev • zavorni servis menjava amortizerjev ■ menjava olja • vulkanizerske storitve na osebnih vozilih Od nabave do izvedbe: ADAPTACIJE STANOVANJ IN KOPALNIC keramičarstvo • vodovodne inštalacije • ogrevanje • soboslikarstvo • elektro • parketarstvo • trgovina z veliko izbiro keramičnih ploščic in kopalniške opreme • svetovanje Hf [VJ. d.o.o. VRHNIKA delovni čas: od ponedeljka do petka: od 8.00 do 18.00; sobota od 8.00 do 12.00 Opekarska 18, Vrhnika, PE Ljubljanska 31, Vrhnika Telefon: 01/750-24-89; Telefaks: 01/750-24-90; Mobilni: 031/678/490 DO 19% NIŽJA PORABA IN BREZPLAČNO GORIVO ZA DO 7 LET VOŽNJE* www.citroen.si CITROEN C5 e-HDi 110 Airdream BMP6 za 7 let brezplačnega goriva + 1.500 € dodatnega bonusa v primeru financiranja skupni prihranek 7.500 € CITROËN priporateTOTAI. CITROEN C4 PICASSO e-HDi 110 Airdream BMP6 za 7 let brezplačnega goriva + 1.250 € dodatnega bonusa v primeru financiranja skupni prihranek 5.450 € CITROEN BERLINGO HDi 110 Airdream BVM za 6 let brezplačnega goriva + 1.000 € dodatnega bonusa v primeru financiranja skupni prihranek 4.945 € Citroenova tehnologija mikrohibridnega pogona e-HDi združuje dizelski motor HDi, robotizirani mehanski menjalnik, sistem Stop & Start nove generacije ter sistem za rekuperacijo energije med fazo zmanjševanja hitrosti, ki skupaj prispevajo k zmanjšanju porabe goriva in emisij CO2 ob nespremenjeni ravni užitka v vožnji. Nastopil je čas, da začnete o vožnji razmišljati drugače. CRÉATIVE TECHNOLOGIE CITROEn Poraba goriva predstavljenih modelov: kombinirana vožnja od 4,6 do 5,3 l/100 km. Emisija CO2: od 120 do 139 g/km. Dve leti pogodbene garancije, Citroen Financiranje. *Količina goriva je izračunana upoštevajoč ceno goriva 1,25 e avedeno število let brezplačnega goriva se izplača kot popust ob nakupu vozila. Primer informativnega iz z DDV in vključenimi popusti 19.350 EUR; DDV je obračunan v obrokih; mesečni obrok je 239,08 EUR pri 30% pologu in ročt mbinirano porabo goriva posameznega modela in letno prevoženih 10.000 km (ali 1 5.000) odvisno od modela. Bon nčnega leasinga za vozilo Citroen C5 (Tendance e-Hdi 110 Airdream BMP6) - mesečno odplačevanje; maloprodaj izračun temelji na osnovi indeksa obresti - 3 mesečni EURIBOR s skupne Citroen. Ugodna ponudba velja do 30. septembra za omejeno količino 72 mesecev; EOM na dan 18.08.2011 znaša 8,55% in se spremeni, če se spremenijo elementi izračuna; D obrestno mero 6,98%; financirana vrednost 13.545 EUR; skupni znesek za plačilo 22.535 EUR. Za podrobnost :)ziroma do razprodaje zalog za fizične osebe pri pooblaščenih prodajalcih Citroenovih vozil, ki sodelujejo v akciji. V D ponudbi se obrnite na vašega prodajalca Avto Merlak d.o.o. Drenov Grič 99; 1360 Vrhnika; gsm: 031/643 597; avto.merlak@gmail.com, Prodaja vozil: 01/7553-807; Servis vozil: 01/7551-007 Datum Zobozdravnik Naslov ordinac^e 30.09.2011 mag. Miljenka Knezovic, dr.stom. Zdravstvena postaja Borovnica 01.10.2011 mag. Miljenka Knezovic, dr.stom. Zdravstvena postaja Borovnica 07.10.2011 Ladka Kastelec Stanovnik,dr.stom. Zdravstveni dom Vrhnika 08.10.2011 Ladka Kastelec Stanovnik,dr.stom. Zdravstveni dom Vrhnika 14.10.2011 Matej Leskošek, dr.stom. ŠZA Ivan Cankar 15.10.2011 Matej Leskošek, dr.stom. ŠZA Ivan Cankar 21.10.2011 Judita Cvelbar, dr.stom. Zdravstveni dom Vrhnika 22.10.2011 Judita Cvelbar, dr.stom. Zdravstveni dom Vrhnika 28.10.2011 Marya Ogrin, dr.stom. OŠ Anton Martin Slomšek 29.10.2011 Marya Ogrin, dr.stom. OŠ Anton Martin Slomšek 04.11.2011 Jožef Keršič, dr. stom. Brigadirska ul. 16, Vrhnika 05.11.2011 Jožef Keršič, dr. stom. Brigadirska ul. 16, Vrhnika 11.11.2011 Mihaela Leben Zevnik, dr.stom. Zdravstveni dom Vrhnika 12.11.2011 Mihaela Leben Zevnik, dr.stom. Zdravstveni dom Vrhnika 18.11.2011 Kristina Tozon, dr.stom. Zdravstvena postaja Borovnica 19.11.2011 Kristina Tozon, dr.stom. Zdravstvena postaja Borovnica URGENCA - DEŽURNI ZDRAVNIK 112 ZDRAVSTVENI DOM VRHNIKA uprava 75 55 110, 75 55 111 splošna ambulanta -Ana Švigelj, dr.med.spec. 75 55 135 nadomestna zdravnica Mirjam Levstik Bravničar,dr.med. narocanje.svigelj@zd-vrhnika.si dispanzer za pljučne bolezni - Jovanka Tanjga, dr.med. 75 55 130 narocanje.pulmolog@zd-vrhnika.si splošna ambulanta - Ljubomira Prebil Božovič dr.med.spec. 75 55 154 narocanje.prebil@zd-vrhnika.si zobni rentgen 75 55 143 fiziolog^a 75 55 132 laboratory 75 55 133 laboratory @zd-vrhnika.si patronažna služba 75 55 152, 755 51 53 patronaza@zd-vrhnika.si glavna medicinska sestra 755 51 15, 051 390 920 dispanzer za otroke in šolsko mladino Helena Rožmanc Drašler, dr.med.spec. 75 55 121 narocanje.rozmanc@zd-vrhnika.si Sreten Nakicenovic, dr.med.spec. 75 55 128 narocanje.nakicenovic@zd-vrhnika.si Lucya Odlasek Kunstelj, dr.med. 75 55 123 narocanje.kunstelj@zd-vrhnika.si Branka Čegovnik, dr.med. 5 55 129 narocanje.cegovnik@zd-vrhnika.si šolska zobna ambulanta -OŠ Ivana Cankarja 75 04 033 Matej Leskošek, dr.dent.med. narocanje.leskosek@zd-vrhnika.si šolska zobna ambulanta -ZP Borovnica 75 47 104 mag. Miljenka Knezovic, dr.dent.med. narocanje.knezovic.bor@zd-vrhnika.si šolska zobna ambulanta -OŠ Log Dragomer 75 66 414 mag. Miljenka Knezovic, dr.dent.med. narocanje.knezovic.drag@zd-vrhnika.si ZASEBNI ZDRAVNIKI - KONCESIONARJI IN DRUGI ZDRAVSTVENI DELAVCI ZASEBNE SPLOŠNE AMBULANTE V ZD VRHNIKA mag. Darko D. Lavrenčič, dr.med. 75 53 847 Dunja Piršič Koren, dr.med. 75 05 418 Primož Rus, dr.med. 75 04 755 ZASEBNI PEDIATER Gregor Caserman, dr.med. 051 632 120 ZASEBNI SPLOŠNI AMBULANTI V ZP BOROVNICA Marya Munda, dr.med. 75 48 300 Majda Žagar, dr.med. 75 48 300 PATRONAŽA IN ZDRAVSTVENA NEGA - BOROVNICA Marya Žakelj, dipl.m.s. 031 880 745 ZASEBNI PSIHIATER Irma Kuhar, dr.med. 75 55 150 MEDICINA DELA, PROMETA IN ŠPORTA Mitja Miklič, dr.med. 75 51 269 FIZIOTERAP^A Irma Brus, višja fizioterapevtka 75 53 361 Katarina Breitenberger, višja fizioterapevtka 75 53 361 Marya Murn, višja fizioterapevtka 75 51 628 ZASEBNI ZOBOZDRAVNIKI Ladka Kastelec Stanovnik, dr.dent.med. 75 02 333 Judita Cvelbar, dr.dent.med. 75 53 785 Mihaela Leben Zevnik, dr.dent.med. 75 02 345 Polonca Keršič, dr.dent.med., spec. ortodont 75 05 295 Jožef Keršič, dr.dent.med. 75 57 310 Melanya Legat, dr.dent.med. 75 66 003 Marya Ogrin, dr.dent.med. 75 02 492 Kristina Tozon, dr.dent.med. (ZP Borovnica) 75 47 190 GINEKOLOŠKA AMBULANTA Marya Ilyaš Koželj, dr.med. 75 04 539 ZASEBNI ZOBOTEHNIK J.U. DENTAL, d.o.o. - Uroš Janželj 75 53 227 Oglasi NAŠ ČASOPIS 43 75 55 154 narocanje.prebil@zd-vrhnika.si 75 55 143 75 55 132 75 55 133 laboratory @zd-vrhnika.si patronažna služba 75 55 152, 755 51 53 patronaza@zd-vrhnika.si glavna medicinska sestra 755 51 15, 051 390 920 dispanzer za otroke in šolsko mladino Helena Rožmanc Drašler, dr.med.spec. Sreten Nakicenovic, dr.med.spec. Lucya Odlasek Kunstelj, dr.med. Branka Čegovnik, dr.med. šolska zobna ambulanta -OŠ Ivana Cankarja Matej Leskošek, dr.dent.med. 75 55 121 narocanje.rozmanc@zd-vrhnika.si 75 55 128 narocanje.nakicenovic@zd-vrhnika.si 75 55 123 narocanje.kunstelj@zd-vrhnika.si 5 55 129 narocanje.cegovnik@zd-vrhnika.si 75 04 033 narocanie.leskosek@zd-vrhnika.si šolska zobna ambulanta ZP Borovnica mag. Miljenka Knezovic, dr.dent.med. 75 47 104 narocanje.knezovic.bor@zd-vrhnika.si šolska zobna ambulanta -OŠ Log Dragomer mag. Miljenka Knezovic, dr dent med 75 66 414 narocanie.knezovic.drag@zd-vrhnika.si ZASEBNI ZDRAVNIKI - KONCESIONARJI IN DRUGI ZDRAVSTVENI DELAVCI ZASEBNE SPLOŠNE AMBULANTE V ZD VRHNIKA mag. Darko D. Lavrenčič, dr.med. Dunja Piršič Koren, dr.med. Primož Rus, dr.med. 75 53 847 75 05 418 75 04 755 ZASEBNI PEDIATER Gregor Caserman, dr.med. 051 632 120 ZASEBNI SPLOŠNI AMBUL ANTI V ZP BOROVNICA GRAIDBENA DELA IN IZKOPI ^ Razníí2:korií • Toalc1t^ri5|cíkoz^g|zzí Adakaac|jep aovzgoadnje • Ureazníe dROoíšč • Rz^iííh r^k^jrrp Bojan Nadlišek s.p. Vas 18, 1360VrhnikEš, T:017^553 4l8 ^^^ OOUlS Majda Žagar, dr.med. 75 48 300 75 48 300 PATRONAŽA IN ZDRAVSTVENA NEGA - BOROVNICA Marya Žakelj, dipl.m.s. 031 880 745 ZASEBNI PSIHIATER Irma Kuhar, dr.med. 75 55 150 MEDICINA DELA, PROMETA IN ŠPORTA Mitja Miklič, dr.med. 75 51 269 FIZIOTERAPNA Irma Brus, višja fizioterapevtka Katarina Breitenberger, višja fizioterapevtka Marya Murn, višja fizioterapevtka 75 53 361 75 53 361 75 51 628 ZASEBNI ZOBOZDRAVNIKI Ladka Kastelec Stanovnik, dr.dent.med. Judita Cvelbar, dr.dent.med. Mihaela Leben Zevnik, dr.dent.med. Polonca Keršič, dr.dent.med., spec. ortodont Jožef Keršič, dr.dent.med. Melanya Legat, dr.dent.med. Marya Ogrin, dr.dent.med. Kristina Tozon, dr.dent.med. (ZP Borovnica) 75 02 333 75 53 785 75 02 345 75 05 295 75 57 310 75 66 003 75 02 492 75 47 190 GINEKOLOŠKA AMBULANTA Marya Ilyaš Koželj, dr.med. 75 04 539 ZASEBNI ZOBOTEHNIK J.U. DENTAL, d.o.o. - Uroš Janželj 75 53 227 Razpored zobozdravnikov v zobnih ambulantah Datum 30.09.2011 01.10.2011 07.10.2011 08.10.2011 14.10.2011 15.10.2011 21.10.2011 22.10.2011 28.10.2011 29.10.2011 04.11.2011 05.11.2011 11.11.2011 12.11.2011 18.11.2011 19.11.2011 Zobozdravnik mag. Miljenka Knezovic, dr.stom. mag. Miljenka Knezovic, dr.stom. Ladka Kastelec Stanovnik,dr.stom. Ladka Kastelec Stanovnik,dr.stom. Matej Leskošek, dr.stom. Matej Leskošek, dr.stom. Judita Cvelbar, dr.stom. Judita Cvelbar, dr.stom. Marya Ogrin, dr.stom. Marya Ogrin, dr.stom. Jožef Keršič, dr. stom. Jožef Keršič, dr. stom. Mihaela Leben Zevnik, dr.stom. Mihaela Leben Zevnik, dr.stom. Kristina Tozon, dr.stom. Kristina Tozon, dr.stom. Naslov ordinacne Zdravstvena postaja Borovnica Zdravstvena postaja Borovnica Zdravstveni dom Vrhnika Zdravstveni dom Vrhnika ŠZA Ivan Cankar ŠZA Ivan Cankar Zdravstveni dom Vrhnika Zdravstveni dom Vrhnika OŠ Anton Martin Slomšek OŠ Anton Martin Slomšek Brigadirska ul. 16, Vrhnika Brigadirska ul. 16, Vrhnika Zdravstveni dom Vrhnika Zdravstveni dom Vrhnika Zdravstvena postaja Borovnica Zdravstvena postaja Borovnica Sobotna zobozdravstvena služba v občinah Vrhnika in Borovnica traja od ns.nn do i7.nn ure. RAČUNOVODSTVO boItjan ŽIROVNIK s.p Računovodske storitve Davčno svetovanje Za nove stranke prvi mesec brezplačno Boštjan Žirovniks.p. Verdie lifin Vrhnika GSM: F-mail« 041/801-801 bostian5005@vahoo.com Peter Caserman s.p. Pod Hruševco 14 VRHNIKA Tel.: (01) 755-48-10 Mnhî: 051.420.^^80 izpušni sistemi NOVAK, AG, WALKER katalizatorji NOVAK športni izpušni sistemi CSC, REMUS menjava olja in oljnih filtrov vsa mehanična popravila vseh vrst vozil, • AVTODIAGNOSTIKA, • priprava vozil na zimo in za tehnične preglede, • pnevmatike LASSA. MAXXIS, FULDA. »> NOVO V NAŠI PONUDBI !!! «< A VTOPUN PUNEKS skupina m PRiniTK m se prepriča jte sami m Delovni čas: vsak dan od 8.00 do 12.00, 14.00 do 18.00; sohota- od. 8.00 do 17.00. Tržaška 3, Vrhnika, Tnl â Nudimo vam sveže rezano cvetje n/i r'A-rt'7^'ll'l/1 n ifvl^iA^n I rvi/i r^i/n r 44 NAŠ ČASOPIS Oglasi 26. september 2011 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Akcija velja od 26.09.2011 na označene artikle do odprodaje zalog VEC O UGODNI PONUDBI SI LAHKO OGLEDATE NA NASIINTERNETNI STRANI: http://www.obnova.si Sf JtMHI CMH«P tH 01 //iM Jtt. flb J« Mil OPTIK & OČESNA ORDINACIJA JELOVČAN VRHNIKA STARA CESTA 5 T: 01/755 61 05 CrMllHiif LcMik Brdi» m / 7W JML UM i' «a mJ f midd I^V^V t^ 11' JiPUiP H"^ i ^ www.optlK-JELovcAN.coM v NAS ČASOPIS prebira 35 tisoČ občanov občin: Vrhnika, Borovnica, Horjul, Dobrova - Polhov Gradec in Log - Dragomer.« SENČILA OD IZMERE DO MONTAŽE K 'ZALUZIJE /i I ROLETE / I KOMARNIKI / i, PLISE ZAVESE t" ^ TENDE NOVO SALON SEJdl^MA VRHNIKI DEKOR senčila Dekorsenčila d.o.o. Pod Hruševco 44g,Vrhnika Tel.: 01 755 47 88, 051 633 740 www.dekor-sencila.si Za depozit tudi do 5 % obresti Finančno načrtovanje in urejene osebne finance, med katere spada tudi varčevanje, so ključ do brezskrbne in udobne prihodnosti. Vaši prihranki bodo zagotovo varni, če jih naložite v obliki bančnega depozita pri dobro stoječi banki. Kako torej upravljati s prihranki in pri tem tudi kaj zaslužiti. Nasvet za varnejšo prihodnost Oblikujte si varnostno finančno rezervo, ki je prvi korak k urejenim osebnim financam posameznika in je tisti del premoženja, ki naj bo likviden in ni izpostavljen naložbenemu tveganju. Ustrezno oblikovana varnostna rezerva vpliva na večji občutek varnosti, manjšo potrebo po hitrih posojilih, večjo fleksibilnost na trgu dela in boljša pogajalska izhodišča pri nakupih. Splošno pravilo je, da bolj kot se je posameznik sposoben prilagoditi v primeru neugodne finančne situacije, manjši je obseg potrebne varnostne rezerve. Ta naj znaša od 3 do 6 mesečnih neto plač. Kako hraniti varnostno rezervo? Varnostna rezerva je tisti del prihrankov, ki naj bo vedno na voljo. Tako pridejo v poštev osebni račun (TRR), gotovina, sef in podobno. Vendar vam za sredstva na TRR banka plača manj obresti, gotovino lahko izgubite, odprtje sefa pa je v nekaterih primerih predrago. Če želite, da tudi varnostna rezerva dela za vas, so v UniCredit Bank oblikovali Online Plus varčevalni račun, ki omogoča dvige in pologe sredstev kadar koli in kjer koli brez stroškov. Z varčevalnim računom Online Plus so zadostili trem najpomembnejšim zahtevam varnostne rezerve, in sicer: denar je dnevno razpoložljiv in v varnih rokah, z odprtjem nimate stroškov, vodenje pa je prav tako brezplačno. Varčevalci, ki želijo zaslužiti več Depoziti so v prvi vrsti namenjeni varni hrambi denarja, kateri sledi donosnost sredstev, ki je največkrat izražena s fiksno obrestno mero. Ker je cilj vsakega posameznika, da zadosti vsem trem določilom bančne vezave - varnost, donosnost in likvidnost naložb - v UniCredit predlagajo, da del sredstev investirate kratkoročno, del pa srednjeročno oziroma dolgoročno. Kako razpršiti svoja sredstva? V UniCredit Bank varčevalcem ponujajo kratkoročne in dolgoročne depozite. Stranke lahko kratkoročne cilje pokrivajo s Fleksi depozitom, to je kratkoročni 3-mesečni oziroma 6-mesečni depozit z avtomatskimi podaljšanji (11 ali 5 podaljšanj), ki ga stranka sklene za tri leta. Prednost Fleksi depozita je možnost prekinitve vezave brez stroškov ob vsakem podaljšanju (to je vsake 3 ali 6 mesecev) ter ugodna obrestna mera, ki jo za stranke UniCredit Bank še dodatno prilagodijo. Če stranka želi svoja sredstva vezati srednjeročno Sašo Marčič, vodja poslovne enote UniCredit Bank, Ljubljana Tržaška: »Če razpolagate z denarnimi presežki v evrih, ki jih določen čas ne boste potrebovali, pri tem pa jih želite varno oplemenititi, smo za vas pripravili dolgoročni depozit s 5-% letno obrestno mero za obdobje vezave 5 let. Varčevalci, ki imajo v naši banki odprt transakcijski račun, lahko posegajo tudi po višji obrestni meri.« ali dolgoročno, pa predlagajo sklenitev 2-letnega ali 5-letnega depozita. Trenutno najugodnejša ponudba Kratkoročne cilje pokrivamo s kratkoročnimi depoziti, saj sta varnost in likvidnost prihrankov v zdajšnjih negotovih časih čedalje pomembnejša. Če dela svojega denarja nekaj časa ne potrebujete, obenem pa želite čim višjo, a varno donosnost, so v UniCredit Bank pripravili dolgoročni depozit s 5 % letno obrestno mer, za obdobje vezave 5 let. Varčevalci, ki imajo v tej banki odprt transakcijski račun, pa lahko posegajo tudi po višji obrestni meri. Dodatne informacije Sašo Marčic, vodja Poslovne enote Ljubljana Tržaška UniCredit Banka Slovenija, d. d. Tržaška cesta 19, 1000 Ljubljana Telefon: 01/2410 361 E-mail: saso.marcic@unicreditgroup.si Spletna stran: www.unicreditbank.si Delovni čas: ponedeljek - petek 8.30- 12.00 in 13.00-17.00 ^UniOedif Bank 26. september 2011 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Oglasi NAŠ ČASOPIS 45 CHEVROLET 10 let garancije POOBLAŠČENI PRODAJALEC IN SERVISER VOZIL CHEVROLET IN KIA Kupon za 10% na servisne ¿toritve ! popusti se ne seštevajo, popust ne velja na kleparska in ličarska dela MoUŠO ^ SELISKAR Betajnova 16,1360 Vrhnika tel: 01 7502252 e-pošta: info@avtohisa-seliskar.si www.avtohisa-seliskar.si KAMNOSESTVO - OKENSKE POLICE - STOPNICE -KUHINJSKI IN KOPALNIŠKI PULTI - PORTALI - BALKONSKE 03I^03E - NAOR03NI SPOMENIKI Dolničar d.o.o.,sinja Gorica 34 1360 VRHNIKA,tel.: 01/7552 950 mob.: 040 223 105 e-mall: marko.dolnlcar@slol.net TURIZEM IN RENT - A - CAR d.o.o. CANKARJEV TRG 4,1360 VRHNIKA tel.: 01 750-53 75, fax: 01 750-53-80 ZAHVALA Ivan Stražišar 5. 2. 1931 - 17. 8. 2011 Brezovica pri Borovnici Kako prazen je dom, dvorišče! Oko zaman te išče! Ni več smehljaja, le trud in delo tvojih rok ostaja! Vsako slovo je težko. Najhuje je, ko izgubimo bližnjega. Bolečina, ki vznikne, prežema telo, ga lomi, sprašuje, zdi se neskončna neznanka. Lep vroč dolg poletni dan, a tragično zaznamovan, ko je od nas odšel naš predragi. Zahvaljujemo se PGD Brezovica pri Borovnici, PGD Borovnica, prostovoljcem in družini Škulj. Zahvaljujemo se policistom, helikopterski enoti Policée, enoti reševalnih psov z vodniki, jamarskim reševalcem ter polic^ski enoti s konji. Iz vsega srca se Vam želimo zahvaliti za Vaš hiter odziv ter pomoč pri iskanju našega moža, očeta, dedka _ Hvala Vam za Vaš čas. Za čas nesebičnosti, trud, pr^aznost, požrtvovalnost, napor, moč pri premagovanju ovir v naši dolini - kotlini v neznosni vročinski sopari. Hvala Pogrebni službi Pieta, gospodu župniku za lepo opravljen cerkveni obred. Posebna zahvala pa velja sosedom, ki so nam stali ob strani v najtežjih trenutkih. Hvala Vsem in vsakemu posebej. Žena Ana, hčerka Nevenka z družino, sinovi Drago z družino, Bojan, Ivan z Mar^o ter vnuki Tadej, Marko, Jan in Nuša ter vsi sorodniki Ločitev od dragih težko nas zadane, je težja še bolj, kadar smrt nam jih vzame. Učitelj življenja nas bridko uči: »Brez solz in trpljenja nihče ne živi.« ZAHVALA Prezgodaj nas je zapustil mož, oče, brat in stric Miha Plestenjak iz Črnega Vrha nad Polhovim Gradcem, šofer v pokoju 6. 9. 1949 - 7. 7. 2011 S sinom se iskreno zahvaljujeva vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem in znancem za ustno in pisno sožalje, darovano cvetje in sveče. Še posebej hvala GD Črni Vrh in drugim gasilcem za lep obred na njegovi zadnji poti. Hvala Tonetu Vr-hovcu, Jožetu Bizjanu, župniku Arharju, pritrkovalcem, pevcem. Hvala Bernardu Kožuhu in njegovim sodelavcem in vsem, ki ste ga pospremili na zadnji poti. Žalujoči: žena Metka, sin Klemen, bratje Franci, Lenart, Pavle, Jože, Andrej z družinami, sestra Tina z družino in tašča Francka Žalost je kot zakladnica, ki jo odpiramo samo najbližjim. ZAHVALA Ana Kopač roj. Božnar iz Prapropri Polhovem Gradcu 24. 7. 1935 - 29. 8. 2011 Zahvaljujemo se vsem, ki ste ji v težki bolezni kakor koli pomagali in ji stali ob strani. Hvala vsem sorodnikom, pr^ateljem, sosedom in znancem za vse dobre besede, izrečeno sožalje, podarjeno cvetje, sveče, darove za maše in cerkev Hvala župniku Bogdanu Oražmu, Moškemu pevskemu zboru TD Briše, društvu upokojencev, Pogrebni službi Vrhovec in vsem, ki ste jo pospremili na zadnji poti. Žalujoči: mož Nande, otroci Ivanka, Francka, Janez in Ana z družinami POGREBNE STORITVE ANTON VRHOVEC 1360 Vrhnika, Drenov Grič 128 s 031/637 617, 01/755 14 37, 041/637 617 Oglašujte v NAŠEM ČASOPISU Glej, zemlja si je vzela, kar je njeno, a kar ni njeno, nam ne more vzeti, in to, kar je neskončno dragoceno, je večno in nikdar ne more umreti. (S. Makarovič) ZAHVALA Milena Ogrin (1965-2011) Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste jo imeli radi, ji stali ob strani in ji nudili podporo pri njeni težki borbi. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Vsi njeni Vrhnika, avgust 2011 Mileni v slovo Težko se je spryazniti z mislyo, da te ni več. Spomini hityo nazaj v tvoje otroštvo, ki je bilo brezskrbno in razigrano. Odraščala si v urejeni družini, ob skrbnih starših in bratu pa so ostale v tebi vse tiste vrednote, ki se jih pridobi le z ljubeznyo. Bili so časi, ko je bila naša ulica polna mladine. Igrali ste se trden most in slepe miši ter rabutali koruzo, ki ste jo ob toplih poletnih večerih pekli ob Ljubljanici na koncu naše ulice, ki smo jo starejši poimenovali kar »Ulica pryateljstva«. Z učenjem nisi imela težav, zato si po končani srednji šoli hotela nekaj več. Zaposlila si se in ob delu s svojim razumom in vztrajnostjo prišla do višje stopnje izobrazbe. Kljub vsemu si še vedno imela čas za druženje s tistimi, s katerimi ste odraščali skupaj. Lepi so spomini na večer, ko smo ti ob poroki, po lepi slovenski navadi, postavljali mlaje in se s tabo veselili nove življenjske poti. Z roko v roki sta z Milanom stopila na skupno pot, si ustvarila družino in vajina sreča je bila popolna ob hčerki in sinu, pryateljstvo iz mladosti pa je ostalo. Dobili ste še nove ter tako premagovali vsakodnevne težave. Družila si se s starimi in novimi pryatelji in njihovimi družinami. Tako so se povezali tudi vaši otroci. Imela si še veliko želja in načrtov, toda prišla je bolezen, ki ji kljub tvoji vztrajnosti nisi bila kos in morala si oditi mnogo, mnogo prezgodaj. Draga Milena, ne bomo te pozabili, v srcu bomo vedno nosili lepe spomine nate. Metka Srce tvoje več ne b^e, bolečine ne trpiš, nam pa žalost srce trga, solza l^e iz oči. Dom je prazen in otožen, ker te več med nami ni. ZAHVALA Anton Zorc 29. 4. 1947 - 15. 8. 2011 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, pr^ateljem, sosedom in znancem za izrečeno sožalje ter podarjeno cvetje, sveče in denarne prispevke. Zahvala gospodu župniku za cerkveni obred. Lepa hvala dr. Piršičevi, sestri Julči, patronažni sestri in preostalim zdravnikom v ZD Vrhnika za vso zdravniško pomoč, ki ste mu jo nudili v času njegove bolezni. Zahvala tudi osebju Psihiatrične bolnice Polje in Internistične prve pomoči UKC Ljubljana. Hvala tudi Pogrebni službi Vrhovec, pevcem in društvu invalidov. Še posebna zahvala in hvaležnost gospe Mileni Trček iz Dragomerja za vso dolgoletno vsestransko nesebično pomoč. Iskrena hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti in se ga boste spominjali še naprej. Žalujoči: žena Tončka, hčerka Alenka z Matjažem, sin Miha s Polono, vnuki Matjaž, Andraž in Veronika ter drugo sorodstvo. 46 NAŠ ČASOPIS Oglasi 26. september 2011 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si ZAHVALA V 88. letu starosti nas je zapustila naša mama, babica in prababica Mar^a H iT • Marincic, rojena Petkovšek Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, pr^ateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovane sveče in cvetje, ter vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Hvala Pogrebni službi Vr-hovec, pevcem in g. župniku za lepo opravljen obred. Zahvala tudi osebju Doma upokojencev Vrhnika in dr. Heleni Rožmanc - Drašler. Žalujoči: sin Franci in hčerka Mateja z družinama ter vnukinja Nataša z družino v Ivana Skolc 1921-2011 Stara Vrhnika Zahvaljujemo se vsem, ki ste jo imeli radi in jo pospremili na njeni zadnji poti. Vsi njeni Jaz sem že osvojil vrh, na katerega vi še flezate. Zato ne žalujte, moji drap, jaz sem svoje delo dokončal. ZAHVALA V 87. letu nas je zapustil mož, oče in stari ata Janez Vrhovec Podgorškov Ivan iz Zaklanca 18. 5. 1925 - 5. 9. 2011 Iskrena zahvala vsem sorodnikom, sosedom, pr^ateljem in znancem za izrečeno ustno in pisno sožalje, darovano cvetje in sveče. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Vsi njegovi Horjul, september 2011 ZAHVALA Od nas se je poslovil dragi brat, stric, bratranec in nečak v Ivan Sivic 1934-2011 s Pakega pri Borovnici Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, vaščanom, sodelavcem Tovarne LIKO, Društvu upokojencev in Sadjarskemu društvu Borovnica za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in sveče. Zahvaljujemo se osebju ZD Borovnica in UKC v Ljubljani. Zahvala gospodu župniku za lepo opravljen pogrebni obred. Hvala pevcem, trobentaču, pogrebništvu Pieta in vsem, ki ste ga pospremili k zadnjemu počitku. Žalujoči: vsi njegovi Prazen dom je in dvorišče, naše oko zaman te išče. Ni več tvojega smehljaja, le delo tvojih rok ostaja. ZAHVALA Neža Zorc, po domače Gričarska mama, 9. 1.1929 - 29. 8. 2011 Setnik, Polhov Gradec Ob boleči izgubi drage mame, babice in prababice se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, pr^ateljem in znancem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje, sveče in maše. Hvala župniku Bogdanu Oražmu in patronažni sestri Cilki. Vsi njeni avgust 2011 Nije več na vrtu, ne v hiši, nic več glas se njen ne sliši... ZAHVALA Umrla je Frančiška Koprivec Štefanova Fanika, rojena Plestenjak iz Smolnika nad Polhovim Gradcem 28. 11. 1933 - 21. 8. 2011 Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam izrekli sožalje, darovali cvetje in sveče ter jo pospremili na zadnji poti. Hvala tudi Pogrebni službi Vrhovec. Žalujoči: sinova Milan in Brane, hči Majda in vnuki Brigita, Dejan, Nataša, sestra Milka, brat Tone, nečaki in nečakinje. ZAHVALA Stane Samotorčan 1928-2011 Ob smrti našega ata, Stanislava Samotorčana iz Male Ligojne 3, se zahvaljujemo svojcem, sosedom, pr^ateljem, sodelavcem in znancem za izrečeno sožalje, cvetje, sveče in denarne prispevke. Posebna zahvala g. kaplanu Alešu Pečaverju in g. Franccu Trste-njaku za pogrebni obred, PGD Ligojna, pevcem iz Žažarja in domačim pevkam, Pogrebni službi Vrhovec ter ge. Marini Kupec za besede slovesa. Žalujoči sinovi: Stane, Franci, Janez, Darko, Niko in Daniel z družinami Spomin... edini, ki ostane močan nad vsem, edini cvet, ki ne uvene. Edini val, ki se ne razbije, edina luč, ki ne ugasne. ZAHVALA V 93. letu starosti se je od nas tiho poslovila naša draga mama Valentina Voljč (1919-2011) Od nje smo se poslovili v četrtek, 8. septembra, na starovrhni-škem pokopališču. Hvala vsem, ki ste jo dolga leta obiskovali in jo imeli radi. Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, pr^ateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče. Hvala Domu upokojencev Vrhnika in zdravnici Heleni Drašler za dolgoletno skrb in nego. Hvala pevcem, trobentaču, Društvu upokojencev Vrhnika, Zvezi borcev Vrhnika in Pogrebni službi Vrhovec. Vsi njeni ZAHVALA Mirno in spokojno si zaspal, v večini sen od nas si odpotoval, prazen dom je in dvorišče naše, oko zaman te išče, ni več tvojega smehljaja le delo tvojih rok ostaja. Viktor Zdešar Zahvaljujemo se bolnišnici na Japljevi, vsem zdravnikom in preostalemu osebju, gospodu župniku Golobu za lepo slovo, Pogrebni službi Vrhovec. Hvala vsem sosedom in vsem, ki ste ga pospremili na zadnji poti. Hvala za podarjeno cvetje in sveče. Vsi njegovi i - -r ! — V ZAHVALA Mirno in spokojno si zaspala, v večni sen od nas odpotovala. Naj bo srečno Tvoje potovanje in pogosto vračaj se nam v sanje. Ob smrti krušne mame, sestre in tete v Ane Sinko po domače Šinkove mame iz Brezja pri Dobrovi 13, rojene Kanduš (1. 9. 1917 - 2. 5. 2011) Zahvaljujem se vsem, ki ste jo pospremili na zadnjo pot, za izrečeno sožalje, sveče in darove. Hvala tudi sosedom in vaščanom, ki ste jo obiskovali v času bolezni, dr. Pirčevi in patronažni sestri ga. Suhadolc. Zahvala tudi predstavnikom Društva izgnancev z gospo Žnidaršič za spremni govor, pevcem, župniku g. Golobu za lepo opravljen pogrebni obred in Pogrebni službi Vrhovec. Romana z družino ZAHVALA Prazen je dom in dvorišče, naše oko zaman te išče. Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a spomin v naših srcih bo vedno ostal. Franc Variée (6. 8.1939-29.7.2011) Gabrje Ob boleči in prerani izgubi našega zlatega moža in očeta se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom in znancem, stanovalcem Ane Ziherl 2, 4, 6, 8 in posebno sosedom vasi Gabrje za darovano cvetje in sveče. Lepa hvala g. župniku Alojz^u Golobu za lep cerkveni obred, vsem, ki ste darovali za cerkev in sv. maše, Pogrebni službi Vrhovec, dr. Viljemu Kovaču iz onk. inštituta, gospe Ireni - Bebi Čičmir za lepe poslovilne besede in vsem, ki ste ga v tako velikemu številu pospremili na zadnji poti. V globoki žalosti žena Ivanka, sinova Roman in Tomaž ter drugo sorodstvo Dobrova, avgust 2011 ZAHVALA V 84. letu se je od nas poslovil Stefan Petrovčič 24. 12. 1927 - 14. 8. 2011 Sinja Gorica Iskreno se zahvaljujem vsem sorodnikom, sosedom, pr^ateljem, znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče. Posebno se zahvaljujemo dr. Prebil Božovic, župniku g. Blažu Gregorcu, Oktetu Raskovec, trobentaču Blažu Kovaču, Pogrebni službi Vr-hovec. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Vsi njegovi 26. september 2011 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Nagradna križanka NAŠ ČASOPIS 47 Ime in priimek: Točen naslov: Križanka »Jesen« Pravilno izpolnjene križanke pošljite na naslov uredništva najkasneje do 11. oktobra. Med pravilno izpolnjenimi križankami bomo izžrebali tri srečneže, ki bodo deležni praktičnih nagrad, ki jih poklanja OK Fit center z Dobrove: 1. nagrada - mesečna karta za neomejen obisk skupinskih vadb in fitnesa +1 obisk savne v OK Fit centru; 2. nagrada: 3 x obisk savne v OK Fit centru in 3. nagrada: pedikura z masažo in lakiranjem v OK Fit centru. Naslov uredništva: Naš časopis - »Nagradna križanka« Tržaška cesta 9 1360 Vrhnika ^ceiiitm Nagrajenci prejšnje križanke: 1. nagrada: Mateja Perko, Bevke 9a, 1358 Log 2. nagrada: Zvonka Jeraj, Robova 43, 1360 Vrhnika 3. nagrada: Nataša Sečnik Ciuha, Šujica 2, 1356 Dobrova Vsem nagrajencem čestitamo, obenem pa jih prosimo, naj čimprej pošljejo na uredništvo (lahko tudi po elektronski pošti) EMŠO in davčno številko. Rešitve križanke »Poletje« (vodoravno): poleti, okovan, lvi, rt, ei, pok, treska, dopustniki, okra, ue, poe, srp, u, mario, svod,sč,turisti, temota, n, ob, m, igrati, cejlon, eleati. Rešitev asimetrične križanke prejšnje številke (vodoravno): urbar, prapor, teorem, mesarka, odjemalec, kavč, koks, v^ak, nak, notarka, opera, talka, krača, dinja, klara, sorta, orinoko, ica, žabon, disk, vena, domačinka, knjigar, rusjan, aterom, start. OKLUB a40/nE0»i50 ^ ^"flV *flS.TROLOGUn" \ ^ * nnGELSKE KHRTE to^ iipnp^pimrcup Qi «U.EDE^UqLSKERnRTE * flni0L0CIHJfllI10J(fliajflH(Ki.P * (jiNw^vTJic i.mm 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 iT 18 19 21 22 23 24 25 26 m 27 28 29 30 B 31 32 33 34 35 m 36 37 38 39 40 41 42 43 44 45 46 SIMETRIČNA KRIŽANKA sestavil: Peter Udir VODORAVNO: 1. tabornik, gozdovnik; 6. prebivalci Flamske; 12. kisla repa ali kislo zelje; 14. glavno mesto Srbije; 15. stabilizacija, utrditev; 17. reka v Švici, levi pritok Rena; 18. nemški košarkar (Nowitzki); 19. okrogla cvetlična greda, okrog katere je pot; 21. pijača iz posušenih listov čajevca ali nekaterih zelišč; 22. soglasje, privolitev; 24. hlebčku podobno primorske pecivo iz boljšega kvašenega testa; 26. mahna nit; 27. ameriško glasbilo, podobno kitari 28. področje, na katerem ima oblast kan; 29. samica brkatega sera; 30. spletkar, rovar; 31 lesen stražni stolpič v obmejnih pokrajinah, zlasti na mejah s Turčijo; 33. ameriški satiril (Buchwald, 1925-2007); 34. zaslon; 36. rastlina s pernatimi listi in belimi, rdečkastim: ali rumerJ