St. 39. V Gorici, 27. septembra 1878 „So5a" izhaja vsak petek in veljt s po§t© prejemana ali t Gorici na dorb poSiljana: Vse let©.....f. 4.50 Pol leta.....„ 2.30 Cetyrt leta . . . . ,,1.20 _____PrLoznanilibJn prav tako pri „;po- itenicah" se placuje za navadno tristop- n» trsto: 8 kr. at •« tiska 1 krat Zavefe &kt po prostoru. Tedaj Vlll. wunezne Stevilke se dobivajo p* .aov v Gorici v tobakarnici v go-, j$ki ujici blizo „treh kron". in na starem trgu.—v Trstu t tobakarnici „Via delta cascima 60". . Dopisi innarocnina naj se blagovo-Ijno poSiliajo urednifitvu „Soce" v Gorici Via del Municipio v KaJUtrovi hiii III. nadstr. Rokopisi se ne vrafiajo; dopiBi naj se blagovoljno frankujejo. — DeUlcem in drugiro ncprfimoiuira ae narocnin* znifca, ako «e oglaie pri uredniitvu. (ilasilo slovenskega politifricga driistva goriSkcga m brauibo narodnih pravic. P. n. narotiiikom. Tretje eetrtletjc je pri konci, a mnogo naroenikov se vedtio zuostaja s plaLilom iiarot'iiine ter nas tako spravlja v nevseene zadrege. Saj smo vendar uze veSkrat prav nujni) poudarjali, da smo pogodbLno vezaiti, vse stroSke za list sproti od meseca do meseca piaeevati, da je tedaj neobliodiio po-trebno, da nam tudi naroeuiua redsio doll aj a. Ker je med zamuduiki mnogo tacih iiarofaiikov, kateri so o svojeni i-asu pis-meno obljubili, da bodo narocjiino nuul le-tom plaLali, eesar pa §e niso storili, opro-atujemo se s tern, priporo^ati Jim prav pri-jazno, naj skoro spoluijo svojo obljubo. Prihodnjifc bonio vse zamudnike % rudecim znanienjem na adresi opozorili na dolg, ker je mogofe, da je kedo v dvorau, ali je ufce narodnino plafol, ali ne. Zanasamo se, da ne ostane nas uoziv glas upijoLega v pustfavi. Opravnistvo „SoLe.a Slovensko renegatstvo. 5e se hoCe stanje slov. naroda v kratkem ozna-Citi, oznafii se s par besedami: na Slovenskem je renegatstvo hvalevredno, domoljubje palupovo. Zalostno je to stanje ljudstva, in drzavi, v katerej se to pri-godi, to gotovo ne hodi v fast. Povsod, kamor pogledamo, Se najdemo stari ka-rakteristikon m domoljubje: „domoljubje ne pozna Etopinj, kdor nekaj odbija, odbil je vse.4 Pri nas je narobe in domoljubje, koje ima priznanje zvunaj slo- • venskih mej na Dunaji in drugod ua Kemskem, obstoji V tern, da ee kolikor mogoce ljudstvu kvara dela. To oznadenje sicer naglavi stoji in s kurjimi odesivsvet gleda, ali ipak je to neumtio domoljubje sankcijoni-tano. Slovotici sir.o mali narod in dizavaiki nas nik-dar ne jemljejo v poStev kot vejico Slovanstva; ne mislijo, da smo po jednej strani na dolgej meji Hr-tatom mejali, da smo jczikoslovno in druga^e tako i ojimi zvezaui, da razlika mej nami nij veca, kakor razlika jedne vast od druge. Ker smo tako majlmi, hot6 nas ne.ttski uniformirati, ker pravosodje in vse javno in ptivaino 2ivljenje je potem Io2e doli z Du-naja do jadrijanskega morja. Kulturne te2nje na§a vlada sprvlje gotovo nema v 6islu, de toliko na to gleda, da se pri nas kder mogoCe nemfii; ampak njej jp v prvem pogledu na tem, da se nemSki uuuormira in tako pot ogladi pravosodnemu in drugemu di2. a-paratn. Ekscelenea Stremayr nij neumne2, on prav do-bro sprevida, da ljudska Sola tako, kakor na Sloven-skem osnovana, ne more ounkavati, ampak mora narobe ljudt ie le prav zarobljati; aliv svrho neraike-ga uniformiranja prokleto dobro sMi. Zaradi tega dobiva pri nas svak renegat spriCevalo, da je mo2, kakor bi moral biti. Na§e reoegatstvo seveda misli, da je & tem dobilo pobvalo za to, ker v zmislu kulturne misije dela. To pa nij tako. Na§e vlade so parkrat po renegatih, katere so visoko gori k seln povzdigniie in jib kasnoje po vodilu: zamorec, ti si svojo dolzuost storil, zamorec ti zamoreS iti, kakor izieto limono strau vrgle, pokazele, kako o teh renegatih mislijo. Za postreseeke jih ima, ki vladi pot pripravljati pomagajo, dabonemSka razsodba scasoma labko brez ialjeuja slavnega §. 19 dr2. osn. postave hodila iz Sloveuskega v Gradec in od tarn na Dimaj in da se tarn celo ne botveba ozirati na to, daimajo vi§je sodnije slovenskega jezika vsaj nekaj zmoine vo-tante. — Jaz nikdar nijsem in ne bom verjel, da je aasim vladam kaj na tem le^efie, da se Slovenatvo kultlvjra; Ce bi fo *Uo, pomagale bi oa§ej Jiteratuvi kakor n?.. in gotovo ne bi, ne glede druzega, kar brez 2aijenja g, drz\ pravdnika tu v Cislujtauiji po-vedati ue siuem, — tako flugmatiCno gledale, kako se dan za dnuvom ve6 naSa nmteriiiSciua iz srednjih in ljudskih §ul izpodriva. Uiiiforiniraiiju je glavnastvar; Ce narod zruvuu neumen ostaja napratn svojim sosedom, ki postajajo, ne gled6 stcvila, po omiki mofinejSi in ga potem ti sosedi brez velieega napora ginotrio dr-2ijo ob tla tor mu vsega, kar potrebuje prodajajo in ga.slednjifi do tje dotirajo, da pride narodovo posestvo na boben dra^be, kaj d6? Slovenske de^ele so toliko lepo, da bi Skoda bilo, ko bivnjih kako drugo, nego koko izvoljeuo ljudstvo gospodarilo. — Topljice, ru-daistva, lepSi viuogradi, vefija posestva so u2o v tujih rokab, puCasi u2e pridemo dajje inuniformiran Slo-venec bo dober za duinarja, blapca v tem lepem kosu zemlje 1 Tega vsega na§e renegatstvo ne sprevida. Kakor norci, ki le jeduo nezdravo misel gojijo, gojijo ti nasi renegati misli: ustavoveren, liberal, kultura. In tako delajo na to,,da zalostna tanemSka kultura slov. narod spravlja na boben gmotno in duSevno in to mora vsacega, ki dobro svojemu ljudstvu zeli, spcCi, ker zalostno je, ce ima nas narod le sto inteligentnih ljudij, kojim so se mozgaui tako ponOrili. Prav nori ljudje so to in to nam ne dela casti. Je lahko mogoce po tem, da se o nas sodi: ljudtstvo, ki tako norce, ki tujstvu navduSeno potvsvoje de^elo pripravljajo, rodi, res nij druzega vredno, nego da se nemSki uuiformira ter — kultivira. Mejvtemi renegati razlocujem dvojne; *) renegatc na slov. 8tajerskem in renegate na slov. Kraujskcm. Na Stajerskem je bilo nekdaj renegatstvo tako nav-du§eno za NemLtvo, kakor zdaj Desman na Ktanjskem. V tem navduSenju pa se nij upalo eelo zapustiti do-mafiih tal, reklo je, da je tudi slov. rojastvo. Pocasi je pa postalo jukli in vrglo je Se to malo cunjo do-maCije stran in postavilo se jeCelo na nemsko staltSie in o slov. rojastvu nefie kaj vedeti. Ti renegati, zdaj, ko imajo po mestih in. trgih moc v rokah, ii, kateri so posteno svojo ulogo izigrali ter pomagali, da sose povsod stran iekzuic nemske kolonije po^tavile v obrtu in tigovmi, tizdaj slov. domoljubju pravijo: pomirimo se, to .e: zdaj ko sidomaciu ua tleh, ti podajam roko t spravo, to je, miruo !c2i in ue gani se. To je ua slov. Stajerskem, kjer Nematvo la2ej navaliva v naso kraje, lazej se zgodilo. Ali zgodilo se je. Sicer ustaja tu v domaciuih, ki vidijo, da tisti Nemci, katere so sami ptiklicali v. deZelo, zdaj siroko posedajo za mizo, malo pamet; zaCenjajo Nenicem hrbet obiaCati in domaCin-stvo negovati; Bog daj, da bi to zdravo misljenje ve6 se Sirilo; ali trdt Keinci mofiao uze po zastopih v na§ih trgih in mestih na slov. otajerskem vladajo in vCasih u^e pravijo domacinom: zamorec, doMnost si storil, odpravi se. Ka Ktaujskem se §e pravo Nem§tvo ne upa glas-no na dan, uasi norci renegati leupijejo: ysenemski! Ali pride tudi tu stanje, kakor ua slov, Stajerskem. Kranjskt Slovenec, uetako izpostavljen Nemcu, kakor Sloven ua Stajerju, se bolj varnega 6uti, nij agilen, ne dosti trden; kranjskemu Slovencu Se morje ger-manizacije ne sega do ust, nij mu se treba plavati. Ali pride v to sUmje, ako ga kranjsko renegatstvo, ki uze javno svoje barve svetu razpostavlja, ne bo u-cilo, da bo uprezen na te norce. So res norci ti ljudje, ki v jedno mer gonijo: „kultura", anem§ka kultura," nepazeci zraveu, data kultura spravlja lastui zivelj na beraSkb palico;.ali nijso sami, mogocen porn jCnik jih podpira in tako podpira, da njihovo renegatstvo dobiva krigec zaslug, posteno domoljubje pa brco in zaradi tega se ne smejo preziratu Na slov. Kranjskem ima tujstvo, reuegatstvo v mestih in trgih Se malo tal; v te pozicije pa rije, ker te pozicije so vague, prevaSuc, to uvidevajo ti ljudje v jasnih trenotkih. Dobro bi bilo, ko bi to tudi nasi uvidevali. Proved gotove se slov. Kranjci mislijo, in nijso zaradi tega toliko oprezni; CeS, na5 trian mestjan Se nemski ne zna in Se lepo sloveoskl govori. To je tudi pred 30 leti na slov. Stajerskem storil, — zdaj domafii jtjzik hudo lomi. Bes je, slov. kmet na Kranjskera in stajerskem je mo2, ali eel or-ganizem smo, Le smo doth. pri§li, ko se bo De^manov patrijotizem v noriSnico zapri. kamor po vsej pra-vici sliSi. Veiino v de2, zboru je renegatstvo lani prido^ bilo. Kako, to ne smemo razktadati. To bo dobra Sola za kranjskc Slovence, to jih bo bodrilo in pri-hodnjii bo druga pela. Kranjski Sloven je ponoaen moz\ kakor njegove lepe gor6, peklo ga bo, da go-spoduje tujstvo po renogatstvu v dez\ zboru; zgubil bo Cut gotovosti in to ga bo klicalo na delo, katero renegatstvo prej zaduSi nego dospe na stallSCe, katero zavzima na slov. Stajerskem. S—c, • *] A mi poznamo tudi tretje: Lahone, ki so skoro 80 ftujii, vslod Ceaar bo prav, da jih priliCno popiSemo. Opt «wi Deielni zbor goriiM. IV. seja dne 20. sept, ob 5. uri popoldne. Po-trdi se zapisnik poprejlnje eeje. Benardelli je pismeno naznanil, da je danes zadrlan. Mnogo peticij se iz-loti peticijskemu in pravnemu odseku. Predsednik naznani dvapredloga, katera je podal poslanec Pagliaruzzi. Po prvem se namerava prena-rediti §.31. obfiinskega reda od 7. aprila 18<54 v tem zm'slu, da bi morala iraeti vsaka 2upanija svojegapo de2elnem odboru potrjenega tajnlka. Drugi predlog pa meri na to, da se cesta po NediSki dolini od Ko-barida skozi Robifi do ital. meje vvrsti med skladovne. Oba predloga prideta na dnevni red [prihoduje seje. Poslanec PovSe bere slede5o interpelacijo do vis. vlade: Visoko c. k. financno ministerstvo je z ukazom od 4. marcija t. 1. St. 1702 zapobiranje zastankov na drzavnih davkih in drugih davSCinah ustauovilo sluibo daLnih eksekutorjev, ki so v istiui xxie, nameSCeni. Iz onega minist. ukaza razvidarao nek poseben ojster naciu pobiranja davkov, kar je toliko huje v teh uze tako revnih casih za skoro onemoglega dav-koplacevaka. Kakor hitro je vrofiena opomnica zamudniku, je odpravljen eksekucijski opomin in ako ubogi davko-plaaevajec nima toliko, da bi takoj pla5al, mora takoj od tistega dne naprej placevati eksekucijsko davSiino in sicer za prvih 7 dni po 5 kr., potem pa 7 dni po 10 kr., tako da se narase v 14 dneh 1 gl. 5 kr. C. k. davkarski urad mora pred vsakim plaCilom pobrati eksekucijsko davSfiino, kolikor se je nabralo od dne vrofene opomnice naprej in je ne sme v no-benem primerljaji prizanesti. Po preteku 14 dni se uze izvrsi mbei in cenitev zamudnikovega blaga. Siiuo vcliki so stroski po tem minist. ukazu zarubei. Polfg toga treba placati Se stroSke za oklice, prenasanje blaga itd. Pa tudi za zneske od le nekterih soldov se takd ojstro iztirjuje, takd da so znani slucaji, da so stroSki eksekucijske 4avS6ine skoro ve5i, kakor pa zaostali davek. Zarad siino slabih mnogih letin je zemljiScni posestnik skoro vsak za ve5 od polovice svojega pre-mozenja zadolzen. Ko pride zopet slaba letina, n. pr. letos toca in trtna bolezen, Se toliko nima, da bi si mogel kupiti kruha in razumljivo je, da tudi malih zncskov, ce tudi ne presegajo par forintov, ne more takoj poplafiati. Treba le videti in pogledati v revno koco po vasch in takoj se je lahko prepritati o silni revS^ini. Koliko ni kmetov v naSi dezeli n. pr. pod Cavnom, v Kanalskem in po Krasu, ki celi dan trpe, pa poleg tega hudo stradajo. Ni tedaj veduo krivda davkoplafievalca, Ce ne placa takoj davSCine, ampak revne letine so temu uzrok. Po tej ministerski na-redbi se pa zel6 naraSca davSSina, ter postaja, uie tak6 skoro neznosljivo breme pnpolnoma unicevalno; kajti po tej naredbi je primoran k tofinemu odrajto-vanji davkov, ako noce zapasti eksekucijski oblasti in po njej silno oar^cajooim e^Bekucijski^ Oftv^iQ&w, Prodati nima nicesar, ne ostaja mu drugega, kakor iskati si izposojila, morda celopri kakera oderuhu, ki zahteva tudi 100% obresti — ker postava ga ne o-*ira. dovolj — in morda Se tega ne dobf ter mora prodati zadnje zjvince iz hleval Brez zwine pa ne more tec" uspesno obdelovati semije, ter mora po tej poti popolnoma propasti, doklerga neprepodeiz doma, iz zemljiSca. Zaradi tega si dovoljujemo podpisani deiefatpo-.stepd praiati po predsedni&tvu dezelnega zbora go-apoda c. k. vladnega zastopnika: .Ali je res neobhodno potrebnatanova natedba aza poeilno pobiranje davkov? in „A:ko bi bila rea potrebna, o demur si pa dovoljujeaw .dvomiti, ker so se davki do sedaj veadarle pravilno .in redn* pobirali brez take ojstre naredbe, prasamo, „ali bi ne bilo mogoce ta ukaz saj y ten prenarediti, ,da bi se za maojse zneske in saj v teh slufrvjih, ce ,niso davki uie od ve5 let zaoatali, nerabilataojstra .pot izterjatve?* Podpisani so: Fr. Povsc, Andr. KocjanciC, Ig. Jfovta*, J. Faganel, F. Mahortft dr. Maurovich, dr. TcnkU, dr. Abram. Gosp. vladoi sastopnik pravi, da hoce to inter-pelacyo predlofiti vis. vladi in odgovoriti na njo o svojem casu. Po prestopu na dnevni red poroca poslanec Go-rjup 7 imenu dei. odbora o nacrtu postave zastran varstva Oivjaciue, o katerem se pri specijaloej razpravi vnama debelo uro trajajoca debata. Slednjic se sprej-me z nekaterimi spremembami postava, kakor jo je predlagai dezeloi odbor. Po ujej so dolocene sledece varbtvene dobe, v katerih se ne sme divjafiinani stre-Ijati, ni loviti, ni ubijaU: 1. Divji kozel od 1. decembra do 1. avgusta. — 2. Divja koza od 1. decembra do 1. oktobra. — 3. Divji kozlici in kozice od 1. maja do 30. septembra. — 4. Srojak od 1. febroarija do 1. avgusta. — 5. Srna od 1. februarija do 1. oktobra. — 6. Srajacki in arnke od 1. maja do 30. septembra. — 7. Zajec od 20. januarija do 31. avgusta. — 8. Divji peteiin in rusevec (skarjevec od 1. januarya do 31. avgusta. — 9, Divja kokoS in ruSevka (skarjevka) celo leto. — 10. LeScerka od 1. januarija do 31. avgusta. — 11. Skalui jereb (kotorua) in jerebica od 1. januarija do 31. avgusta. — 12. Prepehce in divji goiobi od I. februarija do 1. avgusta. — 13. Divje race, gosi k^junaci in drugi povodoji lovni lici od zadnjega mar-dja do 31. juUja.—Za divje kozlice, kozice, srnjafike in amice se ima divjaddo 1. julija prvega prihodnjega feta po porodu. Poslanec De peris bere poro5i!o pravnega od-seka o nacrtu postave zastran nekaterih prenaredb v dei. Solskih postavah od 10. marcija 1870 St. 18 in 16. oktobra 1875 Stev. 25, ki se po koncani razpravi potrdi tako-le: §. 1. Uciteljsko osebje na obcnih javnih Ijud-skih Solan obstoji iz naduciteljev, ufiteljev in podu-iiteJjev. Euako je razvrSceno tudi uciteljsko osebje de-kliSkih sol. §. 2. Na javnih Ijudskih Solah so nditelji raz-vrSceni t tri razrede in sicer: I. razieda s6 600 gl. II. razreda s 500 gLUI. razreda s 400 gUetne place. §. 3. V solskem okraju Goriskega mesta ne sme Stevilo uciteljev prvega razreda presegati polovice skup-nega Stevsla u6iteljev. V drugih Solskih okrajih ne sme prestopati Stevilo uciteljev prvega razreda dvanajsti-ne, ono druzega razreda pa ne treh dvauajstin skup-aega Stevija uciteljev v doticnem Solskem. okraji. §. 4. Kdor ima pravico uciteije predstavljati (i-menovati), doloinje po predlogu ozjego okrajnega Sol-skega svetovalstva, v katere razrede se imajo vvrstiti aejteiji njegovega okraja. Deielna Sokka oblastnija izda dekret v zmisln postave od 10. marcija 1870 stv. 18 (§§. U in 13). §. 5. Kdor vodi katero ob6no javno ljudsko solo, ima pravicodo opravHskegapriklada, doloSnega v letuem zue-akn 30 gl., ee je Sola enorazredna, v letuem znesku 60 gl., Ce je sola dvorazredna, v letnem znesku 75 gl, ce je sola trirazredna, v letnem zueskn 100 gl. ee je sola Stiri-ali veciazredna.— §. 6. Kdor katero Solo vodi (§. 12. drzavne po^ Btove od 14. maja 1969), ima pravico do stanovanja, obsegajocega vsaj dve sobi in potrebne pristranske prostore, katerovse ma odkaze, Ce le mogoCe, v §ol-skem poswpjL Ce se mu ne odkaze stanovanje, gre mu za isto odakodnina v mestu Gorici letnih 200 oL. v drugih krajih pa letnih 100 gld. §. 7. Poduclteti dobiva letno placo 300 gld.zra-ten Btanovaajske odskodnine <§. 37 de2. postave od 16; oktobra 1875 St. 28) katera je v mestu Gorici dotocena y letnem znesku 100 gl. Enaka stanovaniska odskoduina tice tudi ufcitetfem v mestu Gorici. ¦ §* 8- Itolocoe predstojefiih paragrafov veljajo tu-di za aciteljice, samo 4a imajo oue dobivati 8o0/ftOd ptac^ doloconih za uJitelje. Poduciteljicam je doloCena letaa placa 280 gl. in stanovanjska odakodnina 100 gl. j mestu Gpnci, drugod pa 60 gl. Euaka stano- I wnjska odSkoduma trie tudi nCiteljicam. -xju \ ?'JF8 Prenwedbe se spreminjajo pravic do jy&n duhodkov, katere so qfitteljske osebe uze zado-We tiled dtzeloih postav rod 10. marcija 187a 8t, 18. , jtt 1ft 9k{obca J«T5 it. 2» pet Zak.) §. 10. TJ&iteVjsktm osebam, ki slu^bojpjo zdaj v krajih I. in II. razreda, se odmenijo dohodki I. in II. razreda v zmislu iu po doloCbah §§. 2 in 3. §. 11. Ta postava stopi v veljavo tistega dne, ko se razglasi. Po ujej se razveljavijo vse doloCbe po-prej navedenih postav, za kclikor so L njo ne vjemajo. §. 12. Mojemu ministru za bogocastje in nk je naroCem), da to postavo izvrSi. Slednjii se po predlogu dei. odbora potrdi nacrt postave zastran razdelitve obfinskih zemljiSC sv. To-maSkih — in to tudi v trerjem in zadnjem branjij Ker je uze pozao, odJoii se nadaljevanje dnev-nega reda za prihodnjo sejo. V. f'e j a dne 21. sept ob 4. uri pop. Potrdi se zapisaik poprejinje. DoSle petieije se izroCe do-tiLnim odsekom. Poslanec Kovadifi bere sledeco interpelacijo do vis. vlade: V seji dne 20. aprila 1. 1. je narofti dei. zbor Bvojemu odboru, naj pri visoki vladi prav krepko pod-pira motiviraui predlog, ki smo ga podpisani podali, da bi dosegli preuravnavo erarske ceste po SoLki do-ltni ia posebno onih strmin, zaradi katerih je obce-vanje po tej cesti se vedno nevarno. Dezelui odbor Se je v ta namen z dopisom 11. maja 1877 Stev. 1679 obrnil do vis. c. kr. namestni-stva v Trstu, pa nema Se do zdaj, kakur bererno v njeeovem porocilu, nobenega odgovora. Djanskega u-speha tudi ui imel na§ predlog, kajti za omenjeno cesto se ni v pretekletn r» v letoSnjem letu prav nic* atorilo. Kakor smo v motivaciji k svojcmu predlogu o-menili, je posebno klanec „Ovinku med RoCinjem in Platarjem silno nevaren bodi zaradi velike strmali, bodi, ker je cesta posebno vrh klanca tako oska, da se z veliko tezavo vozovi drug druzemu ogibajo. V zgodovini tega klanca je zabiljezenih uze mnogo nesrec — Se veL pa bi se lahko govorilo o velikih stroSkih, ki jih leto za letom prizadeva neobhodno potrebna priprega teSkim vozovom. Ta klanec zraven drugih manjsih, pa vendar nadleznih, je tudi kriv, da mnogo kupievalcev iz BovSkega in KoroSkega rajSe se svojimi vozovi po NediSki cesti skozt Italijo z naSo Furlanijo in Gorico obcujejo ter vse nadlt^-uosti mejne kontrole prestajejo, nego bi He po krajSi poti in prosti vsega utikanja nnancuih organov vozili ? Gorico in naprej. To pa je v veliko Skodo domaci kupciji, cesarskemu eravju in vsem onim krajem, po katerih bi se morala kupcija naravno premikatt. Predelska zeleznica, po kateri smo toliko let hrepeneli, za-njo toliko prosili in toliko zrtovali, je splavala po vodi — morda za vselej, in celej gorski strani naSe dezele je ostala ena sama glavna Z\h, po kateri se pretaka vsa nje kupcija bodi na severno, bodi na juzno stran, in Se ta zila je tako cemarno iz-peljana in tako polna velikih zavir, da nikakor ne za-dostuje kupcijskim in ohrtnijskim zahtevam sedanj«-ga {asa in da, namesto da bi obcevanje v driavnih mejah posredovala in pospeSevala, je mocno zadr^oje in v so^ednjo drzavo odvraLa. NaSa de2ela je silno oblofena z davki, nje pre-bivalstvo je v vseh slucajih dokazalo svojo neomah-ljivo drzavljansko zvestobo in ono na desnem bregu Soce jo je letos na posebno slovesen nadin potrdilo. Visoka vlada pa prezira njega najnujnejse, oajvital-nejSe interese na tak naSin. da ni v zadnjrh letih ne samo niC storila v namen, da bi ljudski ielji in siltii potrebi zadostiia — ampak da ni niti za potrebno spoznala v dolgi dobi 16 mesecev na peticijo deiel-nega zbora, predlozeno in priporoSeno po deielnem odboru — odgovor dati. Podpisani moramo k sklepu Se povdarjati, da bi tako javpo delo na erarski cesti v Soiki dolini letos tem bolj vstrezalo, ker so to dolino in posebno one obftne blizo klanca „Ovinka silne nesrefie zadele: Rocinj je v dveh letih dvakrat pogorel, potem pa je toCa straSen polom naredila po Rocinji, Doblarji, Rutih, Ciginji, Selu id. Ljudstvo je v straSnih revah in bi zasluzek pri cestnem.zapofietji z najvecjo hvaleinostjo aprejelo, ker bi se le tako v bodocej zimi in pomladi lakote reSilo* Po vsem tem praSamo podpisani po zborovem predsedniStvu gosp. vladnega zastopnika: 1. Kaj je visoka vlada storila vsled resolucije, sklenjene v zborovi aeji dne 20. aprila 1.1., katero je dezelni odbor naznanil vis. c. k. namestniStvu z dopisom od 11. maja 1877, Stv. 1679 v namen, dabise preuravnala drzavna cesta po Socki dolini? 2. Ali je kako upanje; da se uze v prihodnji zimi, ah vsaj na pomlad leta 1879 zafinejo izdelavati tisti objekti, o katerih je vis. ministerstvo zjrazpisom od 17. julija 1867 Stev. 9724 obljubilo, da se bodov prihodnjih letih zaporedoma v delo vzeli? Podpisani so poslauci: Kovaetf, PovSe, Faganel, dr. Tonkli. Vladni zastopnik hoce izroCiti interpelacijo vis. vladi in o svojem casu odgovor dati. (konec prik) Iz Bosne in. Hercegovine. Zadnja poroiila z bojiS^a* so jako ttgodna: vtr-)en» neita se udajejo drugo za drugim po pryazoi ali posilni poti naSini hrabrim vojskam, katere kti-stjansko prebivalstvo povsod navduSeno sprejema ; raz-orozevanje se wSi brez posebnih ovir in uporniSke druhali se pomikajo cedalje nize proti Novemu Baza-ro, kder vtegnejo Se zadnje obupne sile napeti,—ako jim bode naSa vojska sploh pred zimo tjekaj sledila. —Padec BihaSa je imel odlofiiien uspeh; za njim so pribojevali naSi Bjelino, trdnjavo na serbskej me-ji in Tuzto; tudi so razprSili turSke ustaSe v dveh utrjenih pozicijah. Razun Zvornika so po tem takera uie vsa vecja mesta Bosne in Hercegovine v naSih rokah, upor toliko kakor ziomljen. VcerajSnji „Cittaiiinott poroia celo, da se je tudi Zvornik uie udal.—Od vseh strani pribajajo poveljnikom naSih vojsk [deputacije, ki naznanjajo udajo. Evo zadnja uradna poroCila z boji^a! Oficijalni telegram poro6a 23. sept.: Na.sa vojska je 22. t. m. vzela utrjeni glavut tabor turSkih upornikov na najbolj gospodstvujocej visini Senko-vita, osvojHa dva kanona, municije in iiveia; upor-uiki so bili razpodeni, — Dne 21. t m. je naia vojska zasela brez upora 01 o v o; upormki so zbeza-li.~-Uporniki, kateri so bili na Majevici planini utrjeni, bili so v beg zapodenl in s kanonskiint streli pro-ganjani, D o k a n j od nas zaseden. — Vsled izjave v glavni stan priSle depntacije, ki je poroeala, da se Tnzla in Bjelina ndasti, zaielo se je delo razorozenja iu zasedanja teh dveh most. Ohcijalen telegram 24. septembra poroca: Po zmagovitem boji pri Seukovidu in BaditJfOgjaktt jeza-sedla prodirajofia prva divizija R o % a t i c o.* Prebi-valci, ki so vojski nasproti priSH, pripovedovali so, da je turSke upornike prijel tak panicen s t r a h, da se izgubijajo in beze neprenehoma proti ViSegradu in na Gorazdo. Upornikov je nirtvih nad 400. Prve h&tt tretjega in cetrtega naSega armadnega kora so priSle v dolnjo Tuzlo in so naii tain na tvrdujavi cesar-sko zastavo razobesili, prebivalstvo je izraievalo svojo udaaost.— Iz Siska se javlja: 22. sept. Denes so zopet 482 ranjenih peljaii od tukaj skozi Zagreb in naprej v bolnice. Mej temi je bil IVajrar Vasil Hildak, kate-remu so Turki oci iztakni 1 i. Iz Belgrada porofia WP. C.tt 23. sept.: Vtled zadnjih bojev v Bosni je pribe^alo 1000 Turkov na srbsko zeinljo. Srbska vojska jim je oro^je vzela in jih je zaprla. _______ Dopisi. iz Gorice 23. sept. (Izv. dop.) V zadnjem listu „Socett Cital sem podlistek, pisan Se od mlade roke, kateri meri na to, da bi se Cista sloveuS6iua Sirila ne le po naSih Solan, nego li povsod, koder prtbivajo sinovi matere Slave. In za istino, gospodiue dopisnik ima prav: treba nam je skrbeti.zato, dapodamo svoje-mu jeziku „gladko rujoa;da se ue bodo tujci posuiehovali nad njega necistostjo. Bil sem uedavuo v druzbi oini-kauih ltalijanov, ki so me uprasali: nPovejte nam, za Boga vi kot ucitelj: da-ll je jezik, ki ga govore¦¦ˇ¦¦¦ tem kraji fiista slovenstisa ? isaui sezdi, da ne, kajti zapazujemo vnjem laSke in uemske basede. Na-rod, ki se v svojem golci posluzuje tujih besedij, tak narod ne govori pravduega jezika, takega naroda mi ne Stujemo." Tako omenjeni Italijaui. Ali nijso imeli moreda prav? Da kako. Zalost obbaja ,vsakega rodo-Ijuba, ko vidi, na kako Skodo sti naSemu jeziku dan-daoes italijanSSina in neniScma. Neomikana dekla gre dva meseca sluzit v Trst, pa domov priSedSi v gorsko vas uze pravi „mi niente parlar ^Sklaf"; trdega kme-tavsa vzemo v vojake, doSedsega domov sram ga je materineca jezika: cez-uj zabavlja ter lomi pnljublje-ni mu „tajc% pa kako 1 Pri nas je uze ta nezgoda, da se radi ponasamo se znanjem tujega jezika; pa saj ne delajo tako le ueomikauci ali poluomikauci, uego omikani slovens ki gcspodje, optavljajo6 sluzbe visokih uraduikov: tem je nemSci na pir za srce. Siovenci so v vedni dotiki z Lahi i Kemci, nij cuda, da to slovenski jezik okuzi. Ta okoluost pokazuje se osobito v kraji, kjer sem jaz z omenjenimi Italijani imel pogovor. Italijauje iz Trsta hodijo nam* red vsako leto tja srkat dober zrak in pit okus-nega terana, ter poplavijo ondeSnjikraj se svojo kul-turo. UpraSam zdaj, ali bi ne bilo kake poti, ki bi reSila naS narod tujega upljiva; ali bi se ne dalo niC storiti, kar bi lahoustvu iu nemcurstvu napravilo mo* Can jez ? Vsekako. V ptvej vtsti je pokUcau za to ljudski ucitelj. Ce tudi mu nij dosta storiti pri 9trdovratnih odraslih." naj se tegaSe ne zboji: viia-todnej Soli, pri njeznej naSej miadiui mu je odmeuje-no Siroko polje, kjer dosta dosta lehko dobrega stori za narod. Kajti mladina je sprejemljiva za dobre nuu-ke uCiteljeve, katerega visoko Stuje. Ytisi, katere za-dobi njezno otiokovo srce, ne izgube se uikedar vec; Se v poznih letih silijo zopet na dan, sivolasi starcek se Se se aolzo v octh spouiiuja besedij avojega dobrega uCitelja v mladostt Kolega, dovenski uCHelj! v naro-dnej Soli dakle imaS pravo priiozuost popnjeti ae izdelovanja onega mogoCnega jezn, ki bo kljuboval y bodoCosti laSkemu in uemSkemti vsilstvu. Z milodone- I Co pravilno besedo vcepljaj v mlada srcica veselje do toaterinega jezika; budi v mladini domoljubje, saj ti I pedagogika navaja pota, po kojih prideS nodvojbeno I do cilja. Svetovna zgodovina ti ponuja tako lepe po- I dobe (gesck. Mtsbilder), katcre nedolM otrok tako I rad poslusa in po katerih se mu uze rano vcepi v mla- I fio sice ljubezen do onih moz, ki so „sveto sluzili I svetej domovini", a sovragtvo do izdajic Jastnega na-roda! Popravljaj moj dragi prijatelj otrekom nepravil- I ao govoijenje, vzbujuj jim veselje do citauja in videl I hot, da seme* ki si ga sejal v mlada srcica, [klilo bo I dedalje bolj in bolj, dokler ne izraste iz njega mogo- I Sno drevo narodu naSemu v hasek, tujcu v strab. Kajti zapotnni si, da otroci, koje zdaj poriu&ujeS, bo- I do enkrat ocetje, ki bodo v vlastnej dru2ini in pov-sodi sirili tvoje ideje, ocetje naroda uasega vrli za-govorniki. Poduk v Ijudskej Soli bodi na narodnej podlagi. Tako so trdili boljsi pfdagogi vsi-U casov in narodov; oavedam le Montana, liatihija, Komeuskega. Slavni Ghi-rard je cel6 spisal preimenitno knjigo: „Materui je-zik kot podlaga inttlektuvclne, moralicne in religiozne vzgoje." Tu tiavcdem* pedagoge naj i)i si v/.eli v vz-gled oni Lahoni in Wlikuiieiuci, ki silijo tuj jezik v nak» sole! Zalibog, nijso v>i ucitelji teh mislij, neka-teri so Boninovci, so pa tudi nekateri, ki zagovarjajo dijalekt v ljudskej soli. liil wm pri nokej kraj. ! konf.. i»ri katerej je celo nek „d«rthter4 ljudske Sole ' poducujoc otroke, govoril ostudeu dijalekt. In ko Be ga j*» zaradi toga didakticnega pogreSka pobijalo, skakal je kakor nzdiaien gad. „Ks wurde sicher so-wol die ailgemein nationnle wit' audi die praktische bildung dir kinder leiden. wenn die schule bei der mundait btobeu hlriben sollte". pravi Dittes; torej treba je, da ueitelj pismvni, pravilni jezik v Soli go-vori; se ve, da treba, da zna uritelj uze v 1. Solskem letu prehajati od dijalekta na pravilni jezik, cesar omenjeni ,.derehter" ne ume! #alibog so vain tu pa tain nekateri ucitelji pravi ..kampeljcp ,ki so soli brie na kvar, nego na korisf. In prav mej take ex pedagoge spada omenjeni „derehtera. Vise Sohke oblwtnije roiruo gledajo na take ljudi, da-si bi se jim moral da* ti „consiHum abeundi". Ni^ ne potnaga, uaj take u-citelje obscjuje obcina in drugi naprednjaSki ufitelji! Te dni sent doliil iw ko „pe*nucou od nekega uritelja, ki podufuje poleg drugih prcdmetov tudi sloven^cino na uekein viSem ulilisci. Hoceui vam, gospod ured-nik, ptiobCiti le nekaj strof te cudne „pesniu (Ka-tarina in Alfred jpj je naslov), pod katero bi se Se Marko Pohlin vriuioval podpisati: Le ljubj! jle ljubi! —Se ljubi in ljubi!—Al peta od nekaj—Se vednome 2uli.—0 nildu- nikoli! Mi ne bo po volji—Oh Alfred pri tebi —Sreio odimdi!! — Res prav inia§~ker kaj veljaS—Pu misli da KEnica—Je kakor vejica.V.— Zadosti, zadonti, gospod urednik, glava me boli po tem umotvo'u nas>ga ..pesnika", kateri se nema zahvaliti za Evoio mastuo siuzbo (katere ne zasluft) zmo2n«iSti, nego' „svojim visim", katerim zna finokom-plimcntovati. Ta „visoki gospodifi" je res pravi sin ivojega oceta, kateremu tudi kot {literat nc dela nobene sramotc! Capiat qui capere vult! Albinus. Iz GoriSkega, 23. sept. rlzv. dop.) Govoree v 28. in 29. st. letoSnje „So«e* o pospesevanji cerkvene glasbe po narodnih ufiiteljih, rekel sem, da je uCitelju orglanje koristno radi tega, ker mu ono zboIjSa ne-koliko njega slnbo materijalno stanje. Organistovske plaCe so ra^licoe: po nekaterih vaseh obstajajo v bin poljskih prideikov, po nekojih pav denarjih. Vsekako mislim, da se mora dati zadnjetnu plaCevanju pred-stvo; kajti ono beraCenje poljskih pridelkov od hiee do bise, to je za utttelja jako poni2evalna reC. Po novej golskej postavi uftitrlji kot uCitelji ne Bmejo vec" nobecc proc-te bire imeti, imajo jo le lehko kot or g an is ti v nekaterih krajih. A tudi takovo or-ganistovko nabiranje bi se moralo ufiteljem prer?o-vedati. Pisatelj t**h vritic iuia jako zalostno sku-ftnjo, ki ga sili do take izreke. NaS«»ga kmeta tarejo —kar je nekaj casa-—hade Ictine. To ga dela tako obupnoga, da se zacne jako reppneiti, kedar vidi pri hiSi duhovnika ali utitelja, ki dohaja po pSenico. V svojem gnjevu, (kojega pa ne opravicujem), marsikako besedo izreCe, ,.ki ca tla ne pade." Tako sem n. pr. jaz moral nekega kmeta prisodnijiv Eomnu to2iti, ker se je bil moz* pri mojem jiabiranji trd6 zasluie-ne pSenice predaled spozabil. Se marsikako „lepo zgod-bicoM bi vam znal povedati, ki sem jo dozivel pri le-toSnjem nabiranji pSenice; pa inojej velikej poterpei-Ijivost je zahvaliti se, da Se za zdaj molCim! Jaz pomilujem osodo naSega duhovstva, ki ne dobivajofi plaCila iz kake c. k. denarnice, mora svoj trdo zaslu-2en kruh, (kterega mu gotovo ue zavidam) bera&ti od hise do hiSe slovenskega oratarja! Glede tega smo si vendar ueitelji nekaj na boljSeiii, da-si so nam plafie prepidlo odmerjene.—In ravno zaradi tega moramo se poprijemati tudi orglanja, da nekaj bolje shajamo. Ven-dar bi bilo ieleti, da bi se orgauihtovske place v denarjih izplacevale, in sicer v raesefinih obrocih. Jaz Vsaj vam refem, da bi za ves svet ne orglal vec za kako biio, in naj si bode Se mastnisa. la tako naj W atorill vflt uCitelji; kajti na§ Btan yiorabiti ipoSto- van, a ako hoSerao, da res tak bo, treba—ponavijara —odreci se onemu beracenju od hise do hiSe—ki je za nas p o n i z e v a 1 n o. To je moje raeneuje in •^-punctum! ____________ Albinus. Iz Komna 10.' sept. (Izv. dop.) Vest, da pride I obce priljubljeni gospod prof. Pov§e v Komen dne 16. I t. m., kjer bi imel ostati 3 dnij i predava'.i o oinnein I kletarstvu, nas je jako razveselila. Dne 16. t. in. je I torej gospod profrsor priSel, toda nij ostal 3, nego 1 le 2 dnij i to, radi posebnih opravkov v deL. zboru. I Vdelezilo se je poduka mnogo ljudstva. Sosteli smo I pervi dan 117 uajodlicnisih gospodavjev iz raznih. tu- I di 6 ur oddaljenih kmjev, mej njimt tudi nekaj C. g.g. duhovnikov i uciteljev. — Kaj je predaval g. profesor, I sem Zq omenil, namrec o kletarstvu, vec ne bodem I govoril, kajti vein, da je prostor v VaSem eenjenem listu se pietcs.en za druge tudi zanimive vesti, a o- I miMiiti moram spretnost gospod profesorja, s kojo u zna tako U'po privabiti kmetovalea, di* rod sledi nje-govim podukom. (iospod prof. Povfie nij le mo2 na pravem mestu, ki umi svoj poscl, nego ima fie dar govorniStva, s kojitn tako lepo vcepi tudi najpripro-stemu kmetovabm svojo misel, svoje prepricanje v serce.— To je umetnost, i posebno pri kuitttovalcu je te treba, sicer clovek z vso svojo ufietiostjo ne opra-vi uic. — On govori popularno, da ga vsak razumi; manj raznmiiisim tohnati s praktidnimi primerljaji. lti. popoludnc suiu ogledali v bli^ini UiMn. zgledna | vinograda, kjer se je pogovarjalo o vrednosti koristi | itd. tacih Vinogradov. Tudi tukuj je porabil g. P. pri-liko, da je govoril nekaj, se ve da le v kratkem o sa-jenju, ivepljanju tcrt i. dr. Poslusaki so bili verlo zadovoljni z rodoljubnim i prijaznim gosp. profesorjem. ¦— 1'oduk, kojega nam je di'lil g. profesor, bode gotovo obilen sad rodil. Hva-le^niin sercein spominjamo se si c. k. kinetijskega dni^tva, koje je blagovulilo poriariti nckojlin podpore v ta nainen da so se lazej vdcle2ili predavanj, posebno pa, ker nam je isktvuega gospoda Povfteta piwla-lo, kajti on more nc le malo, nego zdatno pripomoci k po^pe^evanju blugostanja U skoro onMuoglih kme-! tovaleev. S scrcno ?.eljo obraPamo so do si. c. k. kniet. dru^tva, naj bi nam ono j»3 veLkrat blagovolilo I poSiljati gospod PovSeta, d . nas bode poduceval o I umticiu kmi!tij»tvu, da bi nemarne svaril i spodbujal | k pridnemu racijomdnemu obdelovanju matere aemlje. — V zem'.ji je Se rcsite? nasal Vsled iskrenega rodoljubja, po^ertovalnega delo-vanja, vsled mnogih koristi za naso obcino itd. — iz hviileinosti je nase slavno obc. Btaresinstvo ime-nov.it) i. g. prof. PovSeta za svojega castnegaobfiana Meuiui, da to je naj jasnejsi dokiz ljud-jke zaupnosti v nasoga vetlega g. profesorja ozirotua del- poslanca! Obcan. IZ Cerni6 24. sept. (Tzv. dop.) Ealost veliko ti dragi fitatdj naziinnjam iz na§e obcine. Ni zadosti, da nam je nevihta iu toca dvakrat v tern polerju lepo in nadepolno polje pokoufola ter ljubi, mnogo obetajoci I pridelek vinske terte skoraj popolnoma in do cistoga I pcbrala in razbila, ni zadosti, da je na pol razbite ja- I gode, kterim je toca sc prizanesla, zraven §e nenavad-1 na bolezen obiskala, — razsaji in mori tukaj 2e I cez dva meseca stradna 2ivinska bolezen. Poginilo je ze vsled te 2alibog nad 30 goved izmed volov iu krav brez obilno prascev, svitij in dveh kobil; vse 2ivali I gotovo 2e nad 50 glav! Skoda se 2e ceni nad 8000 goldinarjev !i I Zalost stralna pac iu strah 1 Zival gre zdrava in I terdna na delo in na pa§o, ko pa domov pride, oslabi in v kratkem casu, v nekaj urah je mertva; nektere I poginejo ia na potij druge kar cez noc v §tali. Go- | spodinja zveccr kravo po navadi pomolze, ko zjutraj s istim namenom h kravi pride, najde jo 2e trepeta-jo5o na iivoitu in bolno in vcasih ze msrtvo le^ati! Navadno je bolezen od danes do jutre. Lalost in strah J dan za dnevom, noc za nocjo: vsako jutro se sliSi, J kako je tain lep vol, tukaj kiava s teletom obolela; . pri temu mlada jenica, pri unemu zopet prasec ali pa j svinja z sestimi in §e veC mladici poginila. Kam bi se i vbogi kmet obernil, kje bo vzel da- si /opet pripravi I prepotrebno 2ivalt vola ali kravo? kaj bo zacel? In brez 2ivali si reveL nic pomagati ne more! Zivina je ravno perva pri kmetiji, ktera ali jo povzdigne ali ver-'le, ktera kmeta ali kmalo obogati, ali pa hitro zboza. Da bi bilo le kaj na terti, bi si reve2 2e kmalo kaj pripomogel in zival prifkerbel, ali od terte nima skoraj gladko Cisto nic, in Se tegaj kar je, Se teh bolnih jagod vsled slabega vremena poiskat in potergat ne more. Kaj bo? Davki so vedno veci in se ze uekaj casa tirjajo ne glede na reve, pomanjkanje in nesreco z nenavadno oatrostjo, letine zaporedotna slabe, za-slu^kov pa vec nobenih in zraven tega Se ena vojska | v Bosni, druga pa tudi kmalo pri vratih ki 2uga od | italijanskega pohlepljivega frelat Kaj kbor govodm, in | ; kam se bo priSlo, sam ljubi Bog vej ! Bolezen je bila sicer 2e tri tedrte dobro pon* hala, ali zdaj se je zopet prav mocno oglasila. h Sdfie, !23. tiept*{Izv. d6p.)t (NeBreca,).Tu2ni Cuti se polastijo cloveka, ki potuje iz bovSkega Ktfla proti Soci in Trenti. Qipoma je med visQcimi, ster-mimi go rami, med katerimi Sumii bistra Soca v'glo- ¦ boki strugi. Kmalo haha'ja ob pott pripydsta zuame-ijja, ialostne ' spominke thnbgih to^re^. Ko piifie-1 spodnjo Soco, kjer^ se doliwa iiekolifeo fa'zgiri jalsseit lopenjskega ^rela potok (Lepenjica v Sofio steka, ,za-cei^ajo se ti ialostni spominki sjlno mnoftti;. naStejeS jih v kacih 10. minutah, gotovo d«set. A Ce pogledaS na zeld strme gore ob Soci, he bodeS sVcudil, iolmm nesrecam, ki so se tu prtpetile. Da si zamore ubdgd Ijttdstvo 6ez zirao drobnin (ovce in kofee), vdtni Se kolikor toliko izdaten vir pridobitka, ohraniti, lanjejp po teh visocih, sterraih atezah in stenah travo, katero nosijo po tacih stezah domov, da mora clovek u2e vec nego trden biti, da ga omotica he zraami. A d'asi-ravtioso ti Ijadje od mladih img vajenl lievarnihkra-jev in stez, se vendar ni cuditi, da se jih toiiko v Soci in Trenti pobijo, da iploh Ijudje pravljo, da v teh krajih odrasli ne uinirajo nuruvue srarti, ampak da se pobijnjo. Nova taka nesrefia se je zgodlla .11 t. te. 6koH polduo v Trenti, ravno tarn, kjer ne Zadnjlca, kt iz-vira izpod Trtglava, steka v Softo izvirajoco izpod Travuika blizo Jagerja, Blavncga kretnarja, pri kate-rem vdobiS razun bistre, ledeno*mrzle vode, da pijocetnu mo^gane razburi, tudi ca&ico 2ganja ^eisen-poncrjuu per katexoheu, jako prlljobljene pijafie,'dasi za nekaj kebrov lahko bolezen za dva dneva vkUj>l6. Lahko bi veL pieai o tej zadevi, pa preidem injii k Htvari. Imciiovani kremar in edina 21 letna hci, Ma-rija Berginjcc h. St. 42, Sla sta ta uau z najetira do-lavccm, ki je imel postati nje prihodiijl Boprug, na visoko strmo goto „Oelo blizo Proscko" travo 2et. Ha je viSej nad ocetom seno grabila, oce je ni2ej travo zel, najemtiik pa je Sel po vodo. Kar naeiikrat bo hcerki spodrsnu, dreze (kraple) zacvenkajo in kar na enkrat memo oceta, kateri jo jo koumj eaglodal in memo dobajajocega najemnika, ki je vodo newl njej in ocetu, pado v blizo 70 metrov globoki propad, kder se je razbila in ntrtva oble^ala, Ubogi oce I Kdo ca-niore le deloma njegovo tugo in bolo«tl popisatl? Politieni pregled. Kakor poroftajo nekateri dunajski liati, te ima sklicatl driavni zbor tla 17. dne okto-bra.—-Finanfina ministfa avstrljski in ogerski na-meravata nekda koj o zacetke zboroma predlo-iiti nacrt postave o izdaji novih avstrijsko-oger-skih bankovcev v znesku 100 miljonov goldinarjev. Srecna doba naSej driavni polcfvlci, ce se ta vest vresnici in Ce driav. zbor sprejme tak predlogl Ogri bodo dolgove delali, mi jih bomo pa placevali, Govori se o nekaterih spremembah t naSem ministcrstvu, ki pa nic ne pmttcnjajo, ker gre le za osebe in ne za stvar. Depretis postane nekda minister za notranje zadeve namest6La^ ser-ja, FierlingerfinanCniminister, Zemial-k o v s k i kmetijski minister; tudi minister S t r a-majer in grof Taaffe se imenujeta kot Las* serjeva naslednika; gotovega pa ni 8e iii6. Veleva2en dogodek v naiej notranjej poll-tiki je to, da so u e h i popustili pasivno politiko in 24. t. m. priSii v .dezelni zbor praSki, Pri svojem vstopu so izrekli, da se opirajo na svoje prejSnje izjavey da pa vstopajo z namenom, po» skusati, ali bode njih miroljubno in spravoljtilmo dejanje kak vspeh imelo. — CeSkih pisiancev je < dozdaj 83, nemSkih 82, a iz velicega posestva^ | (kjer so zmagali liberalci z 220 proti 143 glasi) jih je 7'0. V seji dne 26. so ceski ptislanci dr. ilieger I in tov. stavtli predlog, naj se napravt ad'resa na cesarja in naj se v ta namen voli odsek I 15. udov.—Dei. marSal je rekel, da pride ta predlog na vrsto po dolofibah opravilnega reda1. I Ogri se se vedno straSno reperi6ijo zopet zasedanje Bosne in Hercegovine ter tirjajo na ] svojih shodili kar naravnost, naj se vojske nazal poklicejo. NaS «IsonzoB se v torn Wiru- & njimi p'ajdaSi in Cel6zdaj, ko je upor u^e skOro potlacen in se Turki povsod udiajejo noveniu g^o- I spodarju, mu je najljubSe gradivo, pisariti zoper pridobitev Bosnc. Ko pwoca, seveda n^frad, o sijajnih uspehlh na§e vbjske,—grozi 6b etiejti'.» vojno, katera bi ves svetnanoge spravila zopep I Avstrijo, ako bi ta zmagovalno sapredovak tW | M UR tfovegft Bazar|a lotili, Man naj \n Avstrija mirno gledala na ognji-Ue, na katerem bosenski nstasi v zvezi z al-bassko Kgo in podpirani od turSre vlade novo orotje kujejo zoper njo, da bijo Sem prejetem IjnbSe zopet izpodili iz Bosne, z ogromnimi zr-tvami pridobljene?—Patrijotizem naSih italijanti-©ev se prav ni6 ne razlikuje od ogerskega. Angleske novine so silno razbnrjene, ker afganistanski emir ni hotel sprejeti an-gleskega poslanstva, temnd ga na svojej meji nazsj zapoOJl. Anglezi terjajo, aaj se Afgani-atan kazuaje, a tako, da se Jtasija vmes ne povlece. Uie sezbira na afganistansko-indijskej meji yedja vojska. Indijsko uovinsrstvo tirja, naj prosi Afganistan odpusca-nja, ali pa naj ga Anglija zasede. Razmere mej Rnsijo inAnglijo posta-jajo cedtlje neprijiznejse in mnogi casopisi raz-pravljajo nie vprasanje ob eventualni vojski med omenjenima driavama. N em ska vlada je driavnemu zboru pred-loiila ostro postavo zoper socijaliste. Ponovljeni napadi na pruskega kralja somocno ohladiliono neomejeno liberalnost, s katcro so se dosihmal ponaSali prnski kulturonosci. Pri vsera tern pa ima socijaiizem na Pmskem nie tako mocne ko-reniue, da ganivec mogoce zatreti in da vteg-ne ceI6 v driavnem zboru predloiena postava pasti. ___________ Razne vesti. Dezelni sbor GoriSki iraanecoj bvojoG. sejo. Ha dnevnem redu so sledeCe tocke: Porotilo fioanfnega odseka o proracnnn delelne gluhonemice za 1. 1879. Porotilo pravuega odseka o peticiji druStva „Slo« ga* za prenaredbo postave zastran povra&la bolniS-nfenia stroskov in prenaredbe domovinske postave. Poro&Io piatnega odseka o prosoji obcln Ga-brije, Smarje, Rifenterg, Stanjel in Doruberg, da bi se cesta po Braniski dolini vvrstila med skladovne. Porofiilo pravnega odseka o proSnji katast. obdin Selo in Batuje za loCitev od Cerniske zupanije. Predlog dezelnega odbora zastran razdelitve ob-iinakih zemfjiSe Volfijegrajskih. Predlog dezelnega odbora zastran razdelitve obe\ zemlji§L Mahdolskih. Predlog dezekega odbora zastran razdelitve ob-Cmskih zemlj&e Koprivskih. Poro&lo pravuega odseka o prosoji obcm Ko-zase In Vipolze za lo&tev od KviScanske zupanije. Predlog dezelnega odbora, da se predlozi viso-kemu ministerstvu peticija, da ustavi ukaz zarad nc-nega jezika na tukajsnjih uLili§dib. PoroCila financuega odseka o raCunih za 1. 1876 in 1877 gospinskega zaloga • • ¦ *• * * n stipendijskega „ » m » a w Werdenberskega „ » » * * » solskega » » • » » zaloga odveznih ostan- kov 1. 1848. Poro5ila peticijskega odseka o raznih pioSujah. Dezelni zbor ima se mnogo vazuih iialog dovr-Siti; ki so pa ze vecraoma v odsekovih sejah resene, Tsled cesar je pricakovati, da bode sesija v prihod-njem tedna koncana. CJerkvena slovesnost. Y prvostolni cerkvi v Gorict bo dne 6. oktobia neuavadua cerkvena sve^a-nost. Nas prevzv. kuezo-cadskof bo posvefieval no-vega Skofa PoreCkega dr. Iv. Nep. Glaviua-o. Azisto-Vala boeta Ljubljanski gkof in Trzaski; uavzoCen bode tndi nadskof iz Garigrada, munsig. Graselli, prijatelj novega Skofa. Odlikovanje. 8Novicama piSe navadoi dopisnik iz Gorice: Te dni prinaiajo Pninorbki Casniki vest, da je stareSinstvo Kastavsko (v Istri) dvornemu svetovalcu gosp. vitezu Andr. Winkle r-ju podtlilo castQO mescanstvo — kakor sem jez izvedel — za to, Iter je, ko je bil pri namestnistvu v Trstu, Kastav-cem — rekel bi — resil kakih 12.000 oralov obfiin-skega gozda. Stvar je bila jako zahomotana in le g. dvornega svetovalca izvedeuost v postavah je nasla tej zaderi konec in kraj. Prepir je bil med Kastavsko iupanijo, ki obsega 27 katastraluih obain, in med posamnimi temi obcinami, sosebno eno. Prete-klo nedeljo je prinesel Kast. zupau, g. Fr. Marotti, sem v Gorico dotifiui castni diplo:n, krasno izdelan. V de^elnem zboru v Ijubljanisobileprve seje jako zauuuive iu p o d u c 1 j i v e. Izvedeii suic, kako se je vecraoma po posiluem potn 0e zapeljeva-njem, z goljufijami, s podkupovaujem in z eoakimi neraoraliCnimi sredstvi dosegla nenaravna nemSka ve-iina v slovens ki deieli, v kateri se tme samo pe-SCica Koievarjev imenovati prave domai:^ Nemce. — Debele so moral! pozirati Yestenecki, Hoievarji et comp. in Ijodstvu po deieli se bodd Cinlno odprle oLi po tseh resnicah, ki so se obsirno razkrilc v deielni dvorani; zaradi Lesar smemo zanesljivo >klepati, da je bila zadnja nemSkutarska zmaga na Kranjskem za-res Pyrrhus-ova zmaga. Imenovaiye. G. Ivan Krajnik, do zdaj v Kobaridu, pride za uCitelja v Sedlo. Z njim pridobi sedlanska Sola izvrstno moi. V Kobarid prideta name-sto Krajuika in nmerlega Garlija gospoda M. Kante in Prostoslav Eoriid, absolvirana uclt kand, oba vrla, domoljubna mladenica. Uaiteljska pripravnica (vor-bereiiungscbule far praepaiandien) n&Proseka jepre-stavljena v Dolino v Istro. Hot utitelj na tej Soli men-da ostane g. A. Buuc. Bralno draStvo v Zgoniku napravi dne 29. septeinbra t. 1. be&edo z dektamacijo, tombolo in ple-som. Zacetek ob 4 art. popoldne. Ystopnina 1 forint. Za tombolo v&aki hstek statie 20 novcev. Dobit-ki bodo sltsdeci: 1 mlin za kavo mleti, 1 likalo za perilo 1 sobna ura po novem sistemn. Uljudno Yabi Odbor. Vabilo k veselici, katero napravi Yertojbanska (italnica s pomoijo pevcev iz St. Petra dne 29. sep-tiinbra 1878. v LaSitevi dvorani. Sportd: 1. Pozdrav 2. Petje 3. Deklamadja: Komarica spisal X. i IV-tje 5. Govor 6. Petje 7. StraSua bolezen, Saloigra v treh dejarrjili. Pies. Ystopnina 20 kr. — Vstopnina k plesu 1 gl. Zacetek toeao ob &k urt zveOer. Odbor. Dramaticno druStvo je te dni zaf-clo razpo-Siljati svojim druzabuikom 40., 41., 42. in 43. zvt-zek nSiovenske Tulije^, ki na blizu 27. tiskanih pol.ili letos priuaia uaslednje igre: „Kozarec vode". ve-sela igra v 5. dejaujib, po Scribejn poslovenil Davo-rin Hostuik; 2. BIgralkau, vesela igra v 1. dejanji, po Fournierju poslovenil YiktorEden; 3. nDv a gospoda pa jedea sluga", bnrka s petjem v 1. dejanji, po Goldoniju poslovenil Davoriu Hostnik; 4. „Star saraec14, pedoba iz zivljenjav 2. dejaiijih, po Oct. Feuilleiu poslovenil Davoriu Hostnik; 5. „staia mesto mlade% vesela igra v jednem dejanji, po J. Korzenovbkein poslovenil Josip Stare; 6. nGringoi-re", igiokaz v 1. dejanji, spisal Th. de Bamille, poslovenil Ivan Kalau; 7. „Jedna se mora omozi-tiu, vesela igra v 1. dejanji, spisal II. Uiide, poslovenil Ivan Kalan.—43. zvtzku jepridejaoa tudi odbo-rovo porocilo v 9. obcnem zboru „dramaucnega dru-Stva'S blagajnikovo porcdilo in iuieuik dtuzabnikov v letu 1877-78. Mej zadnjimi pogresamo marsikaterega znanega iu imovitega doinoljuba. 0 tej priliki bodi pridejana tudi prosnja, da bi drazabnikt blagovoljno placevah reduo svojo drustvenino, uajbolje bi bilo,da bi jo odrajtovali takrat, kadar sprejemajo knjige. «_«_«««„ Dunajska borza. Enotni drl dolg y bankovcih Enotni dri. dolg v arebru . Ziata renta . . .... ltMJO dri. posojtlo . . . • Akeije narodue banke . . Kreditne akeije..... Loudou ........ Srebro ... ..... Napol. ........ C. kr. cekini ...... Drzavue iuarke ..... 27 sept. 61 gl. 50 kr. 62 „ 90 » 72 „ 45 n 11J „ 15 801 „ — n m „ 75 lis „ 15 lbO „ — n » » 30 n 5 „ 51 „ Vazno oznanilo. S pomocjo slavnoznanega prahu Iwells zamore si Tsakdo v nekaterih miuutih, in ne da bi se motil z umetno zlozenimi stroji, napravljati P1VO, odliSno po svojem okusu in po zdravstvenib lastnostib in nic nize od onih piv, ki se narejajs ? Caveni, na Dunaji, na Uavarskeni, in sicer prav po ceni, kajti liter stane, ce se vsi stroski vracanijo, samo 14 eentezimov. Navauua cena zaboja za 125 litrov 6 gld. » n „ „ 60 „ 3 „ (Prosto postnine v vsej Italiji in Avstriji.) V vsakem zabojn je pray razninljiv poduk, kako se ima ravnati, kar je tako iahko, da se ni mogode zmotiti. NaroCuje se pri G. Perizio in Coggiola (Italia). =ala Beatas und Prelswurdiqate»= Die Regenmantel, Wagendecken (Hachfnl Irflfralagcn, lellstofle -J. der k. k. pr F