42 7. EKO KONFERENCA 7 TH ECO CONFERENCE Tanja Cegnar, Gregor Vertač nik, Klemen Blokar, Andrej Vuga b mednarodnem dnevu Zemlje se je 22. aprila na Gospodarskem razstavišč u v Ljubljani odvila že 7. Eko konferenca, tokrat je bila namenjena več plastnemu pogledu na okolje, kot pove tudi tokratni naslov »Okolje kot ga vidimo«. Organizirala sta jo društvo Planet Zemlja in Agencija RS za okolje. V prvem delu konference so govorci predstavili opazovanja in meritve - podatke, s katerimi opisujemo stanje okolja - spremljanje vremenskih in podnebnih razmer ter pogled na okolje, ki sega v vesolje. V drugem delu so govorci skušali z gospodarsko-okoljskega vidika odgovoriti na vprašanja: Ali lahko razvijamo gospodarstvo v sožitju z okoljem? Prinaša rešitev zeleno gospodarstvo z uvajanjem zaprtih snovnih in energetskih krogov? Je mogoč e degradiranemu okolju ponovno vdihniti naravno bit? Slika 1. Direktor Urada za meteorologijo na Agenciji RS za okolje dr. Klemen Bergant je pozdravil udeležence konference (foto: T. Cegnar). Figure 1. Dr Klemen Bergant, Director of the Me- teorological Office at Slovenian Environment Agency delivered the opening speech (Photo: T. Cegnar). Agencija RS za okolje je na konferenci v prvem delu sodelovala s predstavitvijo pomena meteoroloških opazovanj in meritev. Zač etki prve stalne meteorološke postaje na ozemlju današnje Slovenije segajo v leto 1850. Ob koncu 19. stoletja se je število merilnih mest toliko poveč alo, da je nastala mreža opazovalnih meteoroloških postaj. V 20. stoletju je število postaj, na katerih so opazovalci vsakodnevno spremljali vreme, doseglo višek v 70. letih, proti koncu stoletja pa se je zač elo hitro zmanjševati. Kljub tehnološkemu napredku, ki je tudi na področ ju opazovanja vremena privedel do uporabe rač unalnikov in samodejnih elektronskih me- rilnikov, je opazovalec na meteorološki postaji ostal pomemben č len v procesu od meritve do podatka za konč nega uporabnika. Kakovostni dnevniki meteoroloških opazovalcev, ki zajemajo več desetletno obdobje, so za prouč evanje podnebja neprecenljiv vir podatkov. V preteklosti so jih prvenstveno uporabljali za izrač un podnebja določ enega kraja ali območ ja, v dobi podnebnih sprememb pa se možnosti uporabe širijo. Za prilagajanje na podnebne spremembe je potrebno poznati hitrost in smer podnebnih sprememb ter vremensko in podnebno spremenljivost. Do teh podatkov je mogoč e priti le s skrbno analizo in med- sebojno primerjavo dolgoletnih nizov podatkov. O Agencija Republike Slovenije za okolje 43 Najprej je potrebno preveriti pravilnost posameznih izmerjenih vrednosti, nato pa še njihova meseč na, sezonska ali letna povpreč ja. S homogenizacijo pri- merjamo bližnje postaje s podobnim podnebjem in v č im več ji meri iz podatkov izloč imo nepodnebne dejavnike, recimo selitve postaj ali spremembe okolice merilnega mesta. Pri tem je ključ na zadost- na gostota merilne mreže, saj išč emo podnebni sig- nal, ki je skupen podnebnemu območ ju. Spremem- be višine snega na gorskih postajah se ne da vred- notiti z analizo podatkov na nižinskih postajah, temperaturne razmere na Obali pa so pogosto le šib- ko povezane s tistimi v Prekmurju. Slika 2. Gregor Vertač nik je orisal pomen meteoroloških meritev in vlogo opazovalcev. (foto: T. Cegnar) Figure 2. Gregor Vertač nik outlined the role of meteoro- logical observers (Photo: T. Cegnar) Tako preč išč eni podatki so primerni za raznovrstne analize podnebja od trenda ogrevanja do napovedi jakosti in pogostosti izjemnih vremenskih dogodkov v prihodnosti. Na konferenci so sodelovali honorarni meteorološki opazovalci Agencije RS za okolje, ki so z udele- ženci konference delili svoje poglede na delo meteorološkega opazovalca, zanimive anekdote o svojem delu in spomine na najbolj zanimive vremenske dogodke. Povprašali smo jih tudi, kako na njihovo delo gledajo sokrajani in kako se spremembe podnebja odražajo v njihovem kraju. Slika 3. Panel s honorarnimi meteorološkimi opazovalci Agencije RS za okolje (foto: T. Cegnar) Figure 3. Panel with meteorological observers (Photo: T. Cegnar) Agencija Republike Slovenije za okolje 44 Slika 4. Anže Medved opazuje v Celju, Verica in David Avsec pa v Kalu pri Pivki (foto: Andrej Vuga). Figure 4. Anže Medved is observer in Celje, Verica and David Avsec are observers in Kal pri Pivki (Photo: Andrej Vuga). Slika 5. Tilka Košir je opazovalka na merilni postaji Č rni Vrh nad Polhovim Gradcem, Iztok Sinjur opazuje v Grosupljem, Žarko Hrobat v Postojni (foto: Andrej Vuga). Figure 5. Tilka Košir is observer in Č rni Vrh, Iztok Sinjur in Grosuplje, Žarko Hrobat in Postojna (Photo: Andrej Vuga). Po panelu honorarnih meteoroloških opazovalcev Agencije RS za okolje smo nadaljevali z meteorološ- kimi meritvami in opazovalci pod okriljem Vremenskega Društva ZEVS. Agencija Republike Slovenije za okolje 45 Slika 6. Aktivnosti Vremenskega društva ZEVS je predstavil predsednik Marko Premelč (foto: T. Cegnar). Figure 6. President of the society ZEVS pre- sented activities carried out by ZEVS (Photo: T. Cegnar). Na spletnem naslovu http://zevs.si/ najde- mo predstavitev društva. Društvo vsaj en- krat letno organizira sreč anje tako č lanov, kot tudi drugih ljubiteljev vremena in vseh z vremenom povezanih pojavov. Na sreč anja povabijo tudi predavatelje ozi- roma strokovnjake s področ ja meteo- rologije oziroma sorodnih področ ij in društev. Med č lani društva je več ina lastnikov zasebnih vremenskih postaj (50), ki gostujejo na najetem strežniku društva. Podatki teh vremenskih postaj so neprecenljivi in poleg tega, da so v veliko veselje samim lastnikom, pomenijo veliko tudi za spremljanje trenutnega vremena po Sloveniji. Podatki so objavljeni in prosto dostopni na spletnih straneh društva: http://zevs.si. Pomembno je, da se tudi arhivirajo in meseč no oziroma letno objavljajo v društvenem biltenu, ki ga ureja zagnana ekipa ljubiteljev vremena. Bilten ZEVS je dostopen na naslednjem spletnem naslovu: http://zevs.si. Društvo skrbi (tudi finanč no) za delovanje vremenskega portala ZEVS (http://zevs.si) in vremenskega foruma ZEVS (http://forum.zevs.si). Slika 7. Robert Oblak je predstavil avtomatsko meteorološko postajo (foto: T. Cegnar). Figure 7. Rober Oblak presented the automatic weather station (Photo: T. Cegnar). Č lan društva ZEVS Robert Oblak je predstavil delovanje znač ilne vremenske postaje, ki jo uporabljajo č lani društva. Poleg zgoraj naštetega, društvo objavlja 10-dnevne vremenske napovedi, ki so ena izmed redkih alternativnih vremenskih napovedi v Sloveniji, za katero »stoji« predana stalna ekipa napovedovalcev. Od vremena smo pogled uprli više v nebo med zvezde in planete. Agencija Republike Slovenije za okolje 46 Slika 8. Udeleženci konference (foto: T. Cegnar) Figure 8. Participants (Photo: T. Cegnar) Slika 9. Klemen Blokar je govoril o delu Astronomske- ga društva VEGA (foto: T. Cegnar). Figure 9. Klemen Blokar presented the Astronomic society VEGA (Photo: T. Cegnar). Klemen Blokar je izpostavil, da č lovek že od pradavnine naprej opazuje in spremlja nebo. V vsakem obdobju je astronomsko znanje pustilo globoke peč ate v č lovekovem udejstvovanju in je pomembno vplivalo na njegovo dojemanje sveta. Prve civilizacije so na nebu našle svojo uro in koledar, kar je omogoč ilo uspešno spopadanje z izzivi. Kasneje, v dobi odkrivanja vseh kotič kov Zemlje, je astronomija č loveku omogoč ila, da se orientira na svoji poti, da ve, kje je in kam gre. Tudi to obdobje je še dandanes ovekoveč eno na nebu, saj so imena ozvezdij na južnem nebu jasna odslikava vsega, kar je raziskovalcem neznanega vlivalo upanje na sreč en povratek domov. V sodobni dobi smo vsa pretekla znanja nadgradili do te mere, da smo ta oddaljeni svet onkraj meja našega planeta obiskali in zač eli v njem postavljati temelje naše civilizacije. Sodobne komunikacije, navigacijski sistemi, oprema za spremljanje in raziskovanje našega planeta, vse to je našlo svoj dom v orbiti okoli Zemlje. Da smo to lahko dosegli, smo č rpali iz zakladnice znanja vseh generacij pred nami in zdaj zanamcem pušč amo to zakladnico še več jo in mogoč nejšo. Agencija Republike Slovenije za okolje 47 A hkrati se sprašujemo: zdaj pri vsem tem znanju, ki ga naša civilizacija premore, le redko kdo med nami pozna noč no nebo? Zakaj smo sami sebi s pretirano noč no razsvetljavo zastrli pogled na nebo, ki je našim prednikom toliko pomenilo? Vloga astronomskih društev v tej novi dobi je ponovno približati oč itne in manj oč itne pojave na noč nem nebu č im širšemu krogu ljudi, da bi se ne izgubil spomin na našo lastno zgodovino. Slika 10. Na dan Zemlje je dopoldne potekala podelitev priznanj nateč aja »Zemljo so nam posodili otroci« (foto: T. Cegnar). Figure 10. Before the Eco conference were presented awards in the contest »Zemljo so nam posodili otroci« (Photo: T. Cegnar). Slika 11. Utrinek z Eko bazarja (foto: T. Cegnar) Figure 11. Eco bazar (Photo: T. Cegnar) Agencija Republike Slovenije za okolje 48 Slika 12. Nataša Meh Peer je na Eko konferenci predstavila projekt Stop za invazivne rastline (foto: T. Cegnar). Figure 12. Nataša Meh Peer presented project Stop for invasive plants (Photo: T. Cegnar). V nateč aju »Zemljo so nam posodili otroci« je priznanje v kategoriji Osvešč anje prejel ŠC Velenje – Šola za storitvene dejavnosti Uč enci Šole za storitvene dejavnosti iz Velenja so v okviru projekta »Stop za invazivne rastline – Pridejo in zlepa ne odidejo«, zelo prizadevno in natanč no raziskali vpliv invazivnih rastlin na nji- hovo lokalno okolje. Aktivnosti pa niso zao- krožili le s kakovostno raziskovalno nalogo, ampak so o tej temi pripravili tudi predstavitve problematike, predlagali rešitve ter o proble- matiki obvestili pristojne državne organe. Za kakovostno in kreativno delo jim je komisija po- delila nagrado v kategoriji osvešč anje javnosti. Projekt so predstavili tudi na Eko konferenci, ki je sledila podelitvam, saj se v celoti sklada s temo konference »Okolje kot ga vidimo«. Slika 13. Podelitev priznanja v kategoriji osvešč anja v nateč aju »Zemljo so nam posodili otroci« (foto: T. Cegnar). Figure 13. Project »Stop for invasive plants« was awarded in the contest »Zemljo so nam posodili otroci« (Photo: T. Cegnar). Drugi del konference je predstavljal gospodarski pogled na okolje. Za boljše razumevanje zelenega gospodarstva v Sloveniji je vlada izdala Okvirni program za prehod v zeleno gospodarstvo. Kazalce okolja, kot orodje za spremljane prehoda v zeleno gospodarstvo v Sloveniji, je mogoč e uporabiti kot orodje za spremljanje napredka in za analize, na katerih področ jih bo potrebnega več vložka za dose- ganje ciljev. Agencija Republike Slovenije za okolje 49 Okvirni pregled okoljskih trendov kazalcev zelenega gospodarstva kaže, da v Sloveniji: • pestrost krajinskih vzorcev in različ nih rab tal omogoč ata pestro biotsko raznovrstnost, • kakovost voda narašč a, • ostaja pri rabi virov in ravnanju z odpadki trend neopredeljen, • ostaja trend izpostavljenosti ljudi onesnaženemu zraku in vpliva podnebnih sprememb neugoden, • ostajata potrošnja in proizvodnja snovno intenzivni, • cestni promet med vsemi prevoznimi nač ini porabi največ energije. Pri spremljanju prehoda v zeleno gospodarstvo ostajajo podatkovne vrzeli, ki jih bo v prihodnosti po- trebno zapolniti, da bo možna priprava celovitejše ocene prehoda. Glede na razpoložljivost podatkov pa je predviden razvoj kazalcev za: • področ je inovacij, • splošnega zadovoljstva, ki poleg ekonomske upošteva tudi okoljsko in socialno kompo- nento ter • kazalce okoljsko-ekonomskih rač unov. Slika 14. Kazalce okolja o zelenem gospodar- stvu je predstavila Barbara Bernard Vukadin (foto: T. Cegnar). Figure 14. Barbara Bernard Vukadin presen- ted green economy indicators (Photo: T. Cegnar). Pri zelenem gospodarstvu gre za tak na- č in upravljanja rabe vode, energije in zemljišč ter biotske raznovrstnosti, da ob skrbi za blaginjo ljudi izboljšamo tudi odpornost ekosistemov. Gospodarska rast je v preteklosti temeljila na izko- rišč anju naravnih virov, pri č emer se je pogosto zdelo, da so zaloge surovin ne- omejene. Posledica tega je današnja t. i. »kriza virov«, nevarnost pomanjkanja naravnih surovin, in č edalje višje cene. V obdobjih kriz finanč nih in gospodarskih sistemov ter ob narašč ajoč em pomanjkanju naravnih virov je prehod v zeleno gospodarstvo globalno č edalje pomembnejši za ohranjanje konkurenč nosti in kakovosti življenja. Danes se zato išč ejo drugač ni gospodarski modeli, ki bi omogoč ali blaginjo in hkrati konkurenč nost gospodarstva, ne da bi škodovali okolju. O potrebi po teh spremembah že obstaja širok družbeni konsenz. Zavod za gradbeništvo je nastal s preoblikovanjem dela ZRMK v javni raziskovalni zavod aprila 1994, ko se je ZRMK Ljubljana reorganiziral v dva nova pravna subjekta: • javni raziskovalni zavod: Zavod za gradbeništvo Slovenije, ki po sklepu vlade predstavlja osrednjo slovensko inštitucijo za gradbeništvo, in • javni zavod, ki se je preimenoval v Gradbeni inštitut ZRMK in se je preoblikoval v tržno usmerjeno gospodarsko družbo. Agencija Republike Slovenije za okolje 50 Slika 15. Urška Kropf je predstavila ZAG (foto: T. Cegnar). Figure 15. Urška Kropf delivered presentation on ZAG (Photo: T. Cegnar). Zavod za gradbeništvo Slovenije (ZAG) je mednarodno priznana raziskovalna organi- zacija na področ ju gradbeništva. Njihove raziskave so usmerjene v razvoj novih ma- terialov in tehnologij, ki bodo pomagali za- gotavljati trajnostni razvoj Slovenije in so hkrati tudi mednarodno aktualni. Sodelo- vanje v mednarodnih projektih jim omo- goč a stik in izmenjavo znanja z vrhunskimi raziskovalnimi skupinami širom sveta. LIFE projekt ReBirth se poteguje za nagrado za najboljši okoljski projekt, izbor poteka do konca maja. Slika 16. Ana Mladenović in Alenka Mauko sta predstavili LIFE projekta RusaLCA in ReBirth (foto: T. Cegnar). Figure 16. Ana Mladenović and Alenka Mauko presented LIFE projects RusaLCA in ReBirth (Photo: T. Cegnar). Slika 17. Zaključ na predstavitev, ki jo je podal Tadej Žur- man, je bila namenjena krožnemu gospodarstvu in mre- ženju (foto: T. Cegnar). Figure 17. Circular economy and networking was the topic of the last presentation at the conference delivered by Tadej Žurman (Photo: T. Cegnar). Predstavitvam so sledila vprašanja obč instva in ži- vahna razprava vseh sodelujoč ih.