Drobtinice iz dnevnika slovenskega učitelja. Spisujc Josip Levicnik. Motto: ,,Nulla dies eine Iine«!(t St»ri rimlj<in»ki pre^ovor. Od gnojenja prestopili smo z gospodarstvenim ukom na sojanje. Kaj tehlno se jc tii govorilo, da naj se pri tein posebno gleda: kam da se seje, kaj naj se seje, in kako naj se oskerbujejo poljske raslline. Akoravno pa vsaka poljska rastlina zahteva od zemlje živno moč, je vender treba vedeti, ktera potrebuje več ali manj gnoja; — ktera zahteva plevela prosto in bolj ali manj zrahljano zcmljo; — tudi na pravi čas setve se mora imeti posebni pozor. — Torej naj se izvoli poljskim rasllinam vsaki svoje pravo inesto. Tako n. pr. puščajo žitna plemena prihodnjim rasllinam slabo zemljo, — zlasti še tudi zastran tega, ker raztrosijo še dovolj plevelnega semena. \jive, na kterih je raslla kiiha (podzemljica, repa, korenje) in sočiva puščajo prihodnim rastlinam zraliljann, tedaj boljšo zcmljo. Tudi rastline za pičo, kakor so razne detelje i. dr., prihodnjim zemeljskim pridelkom zastran globoko v zemljo segajočih koreninic dobro služijo. Obertnijske rastline popuščajo zemljišča v raznem stanu. Oziroma na točko: kaj naj se seje, je g. docent posebno priporočal, da naj se gleda na dobra semena. Resnico je govoril g. profesor, da marsikaki kmet na ves mogoči način snaži in dergne žito, ki je odmenjeno za prodajo, na semensko žito pa se nasprolno pogosto kaj malo gleda, akoravno se pleme in množina novega pridelka navadno ravna po semenu. Celo pri slami se vidi razloček. Priporočevalo se je tii, da naj se v malem naredi skušnja z dobrim in slabim semenoni, in videla bi se ostennljiva razlika pri pridelku. Ujal je gosp. profesor, da moka v semenskem zernu je tako rekoc živež za kal prihodjne rastline; moka zernova je to, kar je malerno nileko za mlado živino. Naj se vzame torej vselej dobro, lepo, teško seme; ja, še več: naj se v to že o žetvi odberejo naj lepši snopi, in sicer lam, kjer se je pridelek naj bolje obnesel. *) Tudi očisti naj se seme vselej zelo na tanko, da se ne bo z žitom tudi že plevel sejal. **) Dalje naj se gleda pri semenu (udi na njegovo kalitev. Tako n. pr. ohrani boje pšenica 6, rež 3, oves celo do 11 let kalno nioč; samo semena sc morajo shranjevali na suhem. 1 do 2 Ieti staroseme je vender naj bolje, ker čim mlajše je, tim hitreje ozeleni. Tudi seme spremenjevati, t. j. vzeti ga iz boljših zeniljišč in bolj rodovitnih krajev, je dobro, in lo sicer ne Ie pri žitnili plenicnih, ampak tudi pri lanu itd. ***) Pristavljal je gosp. profesor še k temu ludi, kako naj se nektera žitna in tudi druga scmena n. pr. grah, leča •) V i&gled nam je postavil g. profesor ravnanje nekega Angleža. Le-ta je šel ob času pšenične žetvc po njivi, odbiral in porezoval naj lepšc in naj bogatejše klisc, dal jih omlatiti in potem je odbiral pri posamesnili zcinili naj lepšo in naj dcbclcjšo pšenico. To je dclal zaporedoma veo let in sta- plodil si s tem ravnanjem tako bogat pridelek, da se Ijudje niso mngli prečuditi nad veliko srečo bogatega moža. Izverstni pridelek pripisovali so tedaj le sreči, in ne skerbno izbranemu semenu. Pis. •*) Šaljivo nam je nmenil g. profesor mnogih vraž, vsled kterili po tnislih abotnili ljudi hudič in copernicc Ijuliko med žito sejejo, akoravno so mnogi v svoji brezskcrbni nespameti sami tisti čarovniki, ki so (rosili in sejali plevel in osat med setev. Pis. *••) Omenjal je g. profesor pri tej priliki rigajsko laneno semc, kterega je bila naša sl. kmet. družba letos precej vcliko naročila, za kterega so se bili pa gospodarji kar spopadeli in ga mnogi njih. ki so ga želeli, celo nič niso dobili. Slišali emo — menda sc ne motimo, — da je naj in bob — da bi se namreč ugonobile zaželke, ki so pogosto skrite v osredji semena — izpostavljajo na gorkoto do 60 stopinj po R., ker taka vročina nc zatre še kalitve pri teni sočivji. V daljnih podukih prišli smo do semenske množinc in sejauja. Semenska množina se ravn& po debelosti semena in po velikosti rastlin. Naj bolje je, da se nc spje prepogosto in ne prpredko; — pri lanu n. pr. spjejo ondi, kjer bi radi imeli boljše predivo, bolj gosto; ondi pa, kjer želijo pridelati dobro seme, bolj redko. #) To vplja tudi pri rastlinah za pičo. Tudi po okoliščinab podnebja in zpmljišč se ravna sempnska množina in še celd po času setvp. Tako naj se n. pr. seje na suhih zemljiščih bolj redko, da se vlaga med spme bolj razdeli. Zgodnje sejanje je bolje mimo poznpga, ter mu je naslpdek gostpjša rast. 0 sejanju govorilo se jp mnogo, in sicer o dvojnem načinu: o sejanJH z rokd ia o sejanju z mašinami. Ker d obro spjanje z rokd zahteva veliko pozornosti in tudi innogo vaje, so se, kaj pa da, priporočevale v to mašine, kpr one tudi seme bolj enakomerno raztresajo in množino semena vredujejo. Tudi se z mašino lahko seje, kedar je veterno, kar pri sejanju z roko ni lahko mogoče. Se ve, da vsaki svpt, zlasti gričnali in kamniti ni za mašine; kjer pa je zemlja za lo sposobna, so one vspga priporočevanja vredne. **) Za tim govorilo sp je tudi npkoliko o času setve, in v obče se je priporočal za bolj občutijive rastline, kakor so n. pr. turšica (koruza), proso, bela ppsa i. t. d. poznpjši, tedaj ioplejši čas, — naj bolje mespc maj; žitna plemena so raanj občutljiva, in se smejo bolj zgodaj spjati. veo tega semena šlo na Oorensko in zlasti v Bohinj ; nadjamo se pa, da o svojem času tadi kdo iz med telt gospodarjev bode razglasil izid svoje skušnje. Pis. *) Znamenito bode morebiti diagiin bravcem, ako jim povemo, da naj debeljšega semena, boba namreč, gre 500 zern na 1 funt; naj drobnejšega pa, namreč tobaka, celo do 7 milijonov na 1 funt. Pšenice šiejejo na 1 f. ilo 20 tisue zern. (Kdor ne verjame, naj pa šteje!) Pis. **) Posebno vneto je g. docent priporočal, naj bi učitelji v krajih, kjer so poija za obdelovanje z mašinami pripravne, ljudi na veo moč za vpeljavo tacih strojev vnemali. Naj bi se v to vzelo vee gospodarjev ali pa cele srenje skupaj. in naj bi si omislili mašine. Tako sta n. pr. že pred kakim 30 leti stopila na Švicarskem dva premožna gospodarja v tovaršijo, omislila si stroje, ter posojcvala jili proti zmernemu plačilu sovaščanom. Tudi na Ogerskem si je v viselburgškem komitatu neka srenja omislila poljske mašine, ter se kmetovalci potem v obdelovanji svojih posestev verstijo z njihovo rabo. Pis. Tudi o zniesu poljskih pridelkov se jc nekolko povedalo, kakor sejejo n. pr. v Banatu vkup pšenico in rpž; v nekteiib krajili mesijo med oves grahorico; tudi druga sočiva sade uied žito. Priporočevalo se jc tudi, kar je zlasti pri nas po Kranjskein pogosto videti, vkupno sadenje turšice, fižola in buč, ali (uršice, krompirja in repc itd. Tudi med rastline za pičo jp dobro saditi razna sočivja. Ker spm tii ravno v misel vzel našo kranjsko dežplo, naj minio grede povcm, da je bila ona za naše gosp. docente po večjem le ntera incognita", t. j. zemlja tuja, neznana. Razun g. dr. Meliharja, ki nani je večkrat pravil od plemena kranjskili čebel, je le rcdkokdaj kak docent omenjal našo deželo. Ne vem, se li res pri nas celo nič posneme vrednega ne vidi, ali pasogosp. profesorji na svojih znanstvenih popotvanjili zabajali le v druge dežele in pokrajine. Toliko pa nienimo, da inia še vsaka dpžpla kaj tacega in morebiti tudi posneme vrednega, kar drugjc nimajo. Zatorej naj ravrio (ii, kot na pravein mestu, zapišem spomina vrcdno besedo, ktere je izustil o neki priliki naš bivši verli gospod deželni šolski nadzorriik dr. Fr. Močnik, rckoč: ,,Ni jc tako slabe šole, da bi se jaz kaj v nji ne bil naučil". Mcnimo pa po svojem pičlem razsodku, da tudi pri kinetijali in sploh gospodarstvu jc zelu tako. Če človck pri njib tudi nič posncine vrednega ne najde, pa vsaj niorebiti vidi napake, kterili naj sc varujp, — in tudi to je prav pogosto kaj dobra šola in neprecenlj i v i n a II k. (Dalje prili.)