Jubilef parnIHa. Ko je predal pred 125 leti Amerikanec Robert Fulton prvi parnik prometu in se je peljal po reki Hudson iz Newyorka v Albany, so ga nazvali »očeta paroplovbe«, ikakor se je oprijelo pozneje Angleža Stepliensona ime »oče železniškega prometa«. Pravzaprav pa ni ustvaril Fulton prav nič novega, ampak je samo staro srečno dokončal, kar je preizkušala že cela vrsta prednikov — J>rez uspeha. Fulton se je začel baviti s tehničnimi načrti v poznejšem življenju, prvotni njegov poklic je bilo slikarstvo. Z umetniškimi nameni in cilji je prišel 1. 1800 v Paris, kjer je začel kazati veliko zanimanje za gradbo ladij in torpednih čolnov. Njegove priprave za izgotovitev parnika so bile ikončane, ko je izjavil ameriški poslanik v Parizu, da bo on plačal stroške. Čoln je bil gotov in na obče obcudovanje tisočere množice radovednih Parižanov se je vozil Fulton leta 1803 po reki Seini s pogonom pare sem in tja. Prvi parniki niso bili na vijak, katerega je izumil Ressel, ampak na kolesa, ld so gonila ladjo z veslanjem. Fultonov prvi parni čoln se je vsled teže stroja preko sredine prelomil. Prvotno dosežena brzina ni bila večja nego pri jadrnici. Večji uspeh nego v Parizu je žel Fulton v Ameriki. Na Angleškem si je pustil napraviti pri Boulton in Watt tvrd- ki parni stroj, katerega so montirali v njujorški ladjedelnici na trdno zgrajeno ladjo, katero je imenoval Foulton po domovini onega, ki ga je zalagal z denarjem, »Clermon*«. Ladja je bila dolga 40.5 m, široka 5.5 m, je odrivala 180 ton vode in parni stroj je proizvajal 20 konjskih sil. Prve vožnje se je lotil Fultonov prvi parnik dne 17. avgusta 1807. Dolžina te vožnje je znašala 150 angleških milj, ki je bila srečno zmagana v 32 urah vkljub močnemu nasprotnemu vetru. Gledalci so bili nepopisno navdušeni, ker je pred uspelim poskusom Fultona vse zasmehovalo. Poročilo o prvi vožnji Fultonovega parnika se je glasilo: »Kakor so obmetavali Kolumba pred odkritjem Amerike z zasmehovanjem, ravnotako je bil proglašen Fulton pred vožnjo po reki Hudson za norca. Prvi parnik je bil glede zunanjosti lep, izvzemši stroj ter dimnike, ki so bili nerodni in nenavadno strahovita prikazen. Veslaška kolesa ob obeh straneh ladje so bila opremljena z velikimi lopatami in so pri vsakem obratu pošteno poškropila krov parnika. Fulton je pnstil pod kotli zakuriti, začel se je valiti dim iz obeh dimnikov. Dvignili so sidro, kolesi sta pričeli delovati, ogenj so vzdrževali s suhimi smrekovimi poleni, ki so valila pri dreganju skozi dimnik cele oblake isker visoko v zrak. Ognjeniška prikazen z vednim pomikanjem naprej proti toku reke, stokanje težavno delujočega stroja — vse to je plašilo mornarje, ld še do tedaj niti čuli niso, kaj še videli, da bi zamogla ladja tudi brez vetra naprej. Amerika je Fultonov parnik »Clermont« takoj po posrečeni prvi vožnji predala prometu na razdaljo: Nevvyork —Albany. V kratkem je bil naval potnikov na parnik tako velik, da so ga mo~ rali podaljšati in razširiti. Leta 1812 so gradili že 50 parnikov in leta 1840 je vozilo po severnoameriškem veletoku Mississippi 1000 parnikov na fcolesa.