IHUIsTVENI Franjo Tanjšek, Št. Andraž: Na hiovo dclo! Val kipečega navdušenja se je v zadnjih dneh raaiil preko slovenske domovine; nov val, ki se je pokazal v vrstah slovenske mladine. Srčno veselje se je polastilo naše mladine, ko se je nenadoma pojavila vest: Naše katoliške prosvetne organizacije s centralo vred so znova oživljene! Veseli smo bil'i tega vsi, veseli tembolj, ker je bilo pred poltretjim letom delovanje naših društev krivično ustavijeno. Nad dve leti so samevali naši društveni domovi, nad dve leti se je nabiral prah po naših društvenih knjižnicah, nad dve leti je bila naša katoliška mladina prisiljena mirovati, ko ji je z razpustom njenih organizacij bila odvzeta njena sveta pravica do slovenske kato-liške prosvete. 17. februar 1933 bo s črnimi črkami zaznamovan v zgodovini katoliškega mladiinskega prosvetnega pokreta in imena onih, ki so ga povzročili, si bo slovenska mladina zapomnila za vedno. Z žalostjo in grenkobo v srcu se bo spominjala tistih težkih dni, ko ji je v lastni državi bila odvzeta možnost svobodnega gibanja in delovanja, ko je bila prisiljena soglašati s tem, kar je bilo proti njenim načelom in tradicijam. Pa kljub temu naša mladina ni obupala: Trdno je upala na boljšo bodočnost, trdno je verovala, da se bodo razpršili temni oblaki, da bo posijalo zlato sonce v mračne dni. Naša mladina }e upala, čakala in dočakala. Dočakala je lepše, svobodnejše dni, dočakala je fcisti radostni trenutek, ko ji je bilo zopet dovoljeno svobodno gibanje in delovanje, dočakala jo tudi veseli čas, ko so se ji vrata naših prosvetnih domov zopet odprla na stežaj. Znova so zaživele naše organizacije, znova je zaživelo v naših prosvetnih domovih gibanje, znova so se odprle naše društvene knjižnice. Znova se je začelo delovanje, da se vsaj nekaj tega nadomesti, kar je zaostalo v zadnjih treh letih. In vsi tisti, ki so svojčas tako grmeli proti našim društvom, kl so si ob njihovem razpustu od veselja meli roke, vsi tisti sedaj igrajo vlogo netopirja, fco se v strahu pred jasnimi in sončnimi dnevi skrije v temne kote. Našo mladimo pa navdaja zavest, da je bilo njeno poprejšnje delo pravilno usmerjeno. In v to smer bo hodila tudi v bodoče. Bodoče delo oživljenih prosv&tnih društov — tisočkrat bodi blagoslovljeno' Fantovski tabor FEA na Uišlji gori se bodc vršil dne 15. septembra. Tabor je določen za dekanije: Stari trg, Prevalje, Dravograd in Šaleška dolina. Sv. Peter pri Mariboru. Prcsvetno društvo »Ska.ia« v Št. Petru pri Mariboru priredi v nedeljo dne 1. septambra, po-poldne po večernicah, pod milim nebom prosvetni tabor. Govoraika: č. g. profesor Bihter Jakob in g. profesor Prijatelj Ivan. Nastopijo tudi zastopniki posameznih. župnij in društev. Sodeluje godba, tamburaški in pevski zbor. Dopoldne ob pol 10. uri je v romarski cerkvi Matere božje na Gori slovesna zahvalna služba božja s pridigo. Odbor društva prijazno vabi vse prijatelje katoliške prosvete od blizu in daleč k obilni udeležbi! Hoče prl Mariboiu. V kroniki našega Prosv. društva bo letos zapisano z velikimi črkami: Spolnile so sa več let trajajoče sanje članov društva. Stare dvorane ni več spoznati. Kljub krizi se je ob požrtvovalnosti dobrega našega ljudstva posrečilo dvorano povečati in olepšati. Imencvala se bo zanaprej »Slomšekov dom«. Dne 8. septembra bo sloveena blagoslovitev in otvoritev novega doma. Cerkvene slovesnosti eo bodo opravile dopoldan, popoldne pa bode otvoritev dvorane z lepo ljudsko igro »Revčvek Andrejček«. Slov. Bistrica. Katolilkp prosvetno društvo priredi v nedeljo dne 1, septembra, ob treh popoldne v dvorani hotela »Beograd« lepo marijansko igro znanega planiskega in humoristističnega pisatelja Janka Mlakarja »Povest o izgubljeni Marti«. Pridite pogledat, da vas njena globoka vsebina zajame. Tabor fantovske Katoiiške akcije v Jaic^ nini. V Jarenini. kjer je bil pred 33 leti začetek velikega mladeniškega gibanja, katerega je sprožil takratni kaplan Franc Sal. Gomilšek, sedanji dekan pri Sv. Benediktu v Slov. gor., ki je zajelo v nekaj letih z neugna.no silo vso slovensko mladino širom Štajeitske, je bilo v nedeljo dne 18. avgusta zo.pet pozorišče ncvega fantovekega pokreta. Vršil se je tabcr fantovske KA. Videli smo, da je mladina Slovenskih goric še vedno tako idealna, vedno tako navdušena in borbena, kot je bila svoje dni. Do 700 fantov se je zbralo pri Šparlovem križu ter še uvrstilo v eprevod, na čelu godba, ki je igrala koračnico sloveiiske mladine, in pa 4 prapori FKA. Pred slavolokom pod cerkvijo je bil sprejem gostov 0d strani domačih fantov, v imenu katerih jih je pozdravil predsednik jareninske FKA, nakar ge jo tiscčglava fantovska armada podala med prepevanjem litanij Matere božje v cerkev, kjer je imel odpaslanec škofa, stolni kanonik dr. Ivan Žagar, pridigo. Po sv. maši je bilo na prostoru pred cerkvijo slavnostno zborovanje, katerega je otvoril Jože šketa. Uvodoma je pozdravil zboravanje dekan in častni kanonik J. Čižek. Takoj nato je dobil besedo podpreds.dnik škof. vodstva FKA Mirko Geratič. Sledili so pozdravi zastopnikov iz poisameznih župnij. Navdušeno so vsi izpovedali svojo pripravljenost, delati na verekem in prosvetnem polju v smeri verske obnove. Popoldne so bile slovesne večernice, nakar so se fantje med sviranjem in petjem fantovske himne razšli. Bog daj taboru popole.n uspeh! Ljutomer. Katoliški dom v Ljutomeru obha* ja torej desetletnico svojega oli.stoja. Blagoslovljen je bil ravno 8. septembra 1925. Blagoslcvitev je izvršil sedajni knezoškof dr. Ivan Tomažič. Ob otvoritvi je govoril tudi dr. Josip Hohnjec. Največ zaslug za postavitev Katoliš^ kega doma pa si je pridobil g. Ferk, zdaj župnik v Cezanjevcib. ¦ Sam je izdelal načrte za tavbo in oder. Sta.benik je bil g. Jandl. Pri¦prave za zidavo Katoliškega L\oiuŁfšfe}voiU\o posebno društvo, kateremu je yp|lsedoval g. Magdii; iz Cvena, tajniške posle pa je vodil trgovski poslovodja g. Kimler, ki je pozneje umi 1. Mnogo so darovali farani v lesu, delu in vožnjah, ninogo je mladina sama haredila s kulukom, mnogo je pozneje prispevala Okrajna posojilnica. Celotna stavba je stala 250.000 l)in. V Katc-liškem domu ima sedanje Prosvetno drušlvo za bodočn&st zasiguiane stalne prostore. Pod novim prapcrom bonio skušali v iprihodnjih letih prosvetno delovanje še poživiti. K te-niu naj pripomore prosvetno zboiovanje ob desetletnici Katoliškega doma. Ceikveni govcr cb priliki blagoslovitve našega novega p"apora bo imel nekdanji ljutomerski Uaplan g. prof. Živortnik iz Maribora. Takoj po slcvesni ev. maši odkorakamo sfupno na glavncsino zborovanje, ki se vrši na travniku za Katoliškim dfimom. Tukaj govorita g. prof. dr. Jciip Ilohnjec in g. Franjo Žebot iz Maribora. Vso mladino s—ednih prosvetnih drušiev vabimo. da se lega skupnega zborovanja udeieži v velikem številu. Xa.j bo to naš letošnji prle.v-ki prosvetni tabor. Zbirališče ob pol '.!. uri dopoklne pri Katoliškem do-mii. Dekleta po možnosti v narodnih nošali. Xaš znak je rdefii šopek. Dne 8. septembra na svidenje v rjutomcTu! Sv. ToaiEž pri Ormožu. Kaioli^ko prcsvetno diu.štvo praovi v nedeljo dne 1. septembra, ob pol štirih popoldne v Društvenem domu veličastno igro »Slehernik«. Xa sporedu je predavanje o evharističnem kongresu in pteje. Vei. kateri ste bili zadnjič zadržavni, domačini in sosedje. posebno Malcnedeljčani, pridite! Gornja Ponikva. V nsdeljo dne 18. t. m., popoldne i>o vei-ernicab. Imeli smo »misijonsko prireditev«. To vam je bilo petja, govorov in navdušenili deklamacij. Še muziko smo imeli. Višek piireditve je bil v pretresljivi misijon- ski igri »Tam daleč za niorji . . .« O uspehu prieajo ljudje, ki žele, da vse ie enkrat ponovimo, da še tlrugič vidijo. Nabrali pa smo pr&malo. Ko bi se še vendar na.šel kdo, da bi pridal še kaj več! Kako bi mu bili hvaležni mi, še bolj pa zamoički! Na.j požive niisijoneka prizadevanja povsod med sloverwkim našim ljudstvom! Sv. Vid nad Planino. Po završitvi službe božje, ki se prične s procesijo ob devetih, se bo na angeleko nedeljo dne 1. septembra t. I.. vršil pri Sv. Križu nad Planino taboi1 na piostem. Govorila bosta mil. gč kanonik dr. Ivan Žagar in g. Lojzka llorvatičeva iz Maiiboia. — Popoldne 1. septembra ob tieh pa vas vabimo v Sv. Vid na igro »Miklova Zala«. Fantom brežiškega okraja! V. nedeljo dne 1. sepiembra gremo vsi v Brežice, kjei1 bo na^ fantovski tabor! Xe sme biti niti ene župnije, ki ne bi bila zastopana. Tisoč nas mora biti in še več! Agitirajte za udeležbo od fanta do fanta! Videti hoeemo, katera župnija se ]>o bolje poslavila. Ob devetih se zberemo na kolodvoru ler grenio nato v sprevodu k sv. maši. Xa zborovanju bosta govorila akademik Ciril Žebot in Mirko Geratič ter zastopniki posameznih župnij.