-------    153    -------
Kmetijstvo.
Zanemarjeno sredstvo za povzdigo kmetijstva.
Da dovedemo zemlji dušika, je dobro napeljavanje yode iz rek in potokov in pa nadanje vode višje ležečih zemljišč na travnike in njive.
Rastline morejo vsrkavati dušik le kot solitrovo kislino. Dušik v sebi imajoče snovi, se mora najprej pre-meniti v amonjak, na to pa v solitrovo kislino. Solitrove kisline pa ne posrka nobena prst, temveč z vodo gre v nižje plasti, v kolikor je sproti rastline ne porabijo in je tako za poljedelca zgubljena. V Angliji so izračunali, da na leto na jednem hektarji 17 do 83 kilogramov dušika v vrednosti od 14 do 70 gld. odpelje vodo seboj. Ta voda pa pride potem zopet kot studenec in pride v potoke in reke. Za koliko milijonov vrednosti odpeljejo slednje leto reke dušika v morje. Iz povedanega je jasno, da je kaj umestno, če tako vodo porabimo za kmetijstvo,
Preiskave so pokazale, da solitrove kisline po tudi drugih snovij, ki jih ima v sebi taka voda, ne posrkajo najprej razne prsti in oddado rastlinam, temveč jih porabljajo takoj korenine rastlin. Posebno dobro je navajanje vode na travnike in polja, če rastejo na njih hitro rasteče rastline ali če je zemlja slaba, da manjka dušika. Tedaj rastline sproti porabljajo dušik raznih rastlin.   Pri
drugačnih razmerah še mnogo redilnih snovij odpelje voda v nižje plasti.
Zaradi tega je dobro primakati rastlinam, dokler rastejo, zlasti pomladi, ali v zgodnjem poletji. V Lom-bardiji baš z namakanjem dobe   naravnost čudovito sena.
Rastline dušik namakalne vode še bolje izrabijo, ako se je jim dobro pognojilo s kalijevimi ali fosfornokislimi snovmi, ker rastline v nekem gotovem razmerji vspreje-majo vse redilne snovi. Če dobe več kalija in fosforne kisline, porabijo več dušika.
Posebno je koristno namakanje, kjer je gorkejše podnebje in lahka zemlja. Porabi naj se v tacih krajih voda, če jo je le moč napeljati. S tem si več kakor podvojimo pridelke. Pred vsem je pa dobro namakati travnike, ker mnogi ljudje še ne znajo dovolj ceniti. Brez vode večkrat tudi druga gnojila dosti ne koristijo. Seveda je treba ozirati se tudi pri tem namakanju na potrebo. Premokrih vrtov ne gre namakati, ker bi le krmo spridili. Polja se pa seveda ne smejo namakati, kadar pridelki že cveto ali zore. Sicer je pa namakanje polja manj v navadi, kjer ne sejejo riža. Ravnati se je pri vsem po razmerah in to mora umni kmetovalec tudi malo sam preudariti.